1- 528 530 7 )... 106 1 i Q_ 1060 Q_ 1060 1071 .,,._ 1061 1013 LT o o tt6r 1164 1081 '-!,,:. _/ t,_l > / . - ,,6 rt6r ~- 36/31 -1164 - L III a 4 14 Hu ~ lE-r'6D 38/34 N IJE J 3 10 - X ~----~--- ~ sl/LT 5 D 1,9/43 / sl/LT 4 D 56/1,9 / ~ ...... , BILTEN ZVEZE GEODETSICTH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE Leto 1969 Ljubljana, marca 1969 V s o b i n o, 1. RESOLUCIJA IV, KONGRESA GEODETSKlli INŽENIRJEV IN GEOMETROV JUGOSLAVIJE 2. ZAKLJUČKI IV, KONGRESA GEODETSKlli INŽENIRJEV IN GEOMETROV JUGOSLAVIJE .3. ZAKLJUČKI IV. KONGRESA GIG JUGOSLAVIJE O DRUŽBENEM DELU 4. ZAKLJUČKI II, REDNE SKUPŠČINE ZGIG JUGOSLAVIJE 5. ZAKLJUČKI POSVETOVANJA ZGIGS O NADALJNJEM RAZVOJU GEODETSKE DEJAVNOSTI V SR SLOVENIJI 6. DELO ORGANOV ZVEZE GIG SLOVENIJE 7. Marjan Podobnikar: URBANSKI ATLAS MESTA JESENIC 8. Zorko Ulanar: KRATEK PRIKAZ ITALIJANSKEGA KATASTRA ZGRADB 9. Jožo Pusti SISTEM OCENJEVANJA TAL (BONITIRANJA) KMETIJSKIH OBRATOV V AVSTRIJI 10. Potor Svotik:GEODETSKI ZAVOD SRS LJUBLJANA V DVAJSETIH LETIH 11. Potor Svotik:RAZVOJ TURIZMA NA DOLENJSKEM 12. GEODETU IVANU KALINU V SPOMIN 13, INFORMACIJE: Št. 1 stran l 2 4 6 8 11 12 1.3 17 27 30 31 Novi prodpi si - Strokovni izpiti v geodot sld upravni službi 32 - Zakon o narodni obrambi in geodezija 33 - Jugoslovanski standardi o gozdnogospodarskih kartah 34 - Osnutek zakona o geodetski službi 35 - Osnutek zakona o upravnih taksah 35 VESTI IZ GEODETSKO-KOMUNAINEGA ODDELKA FAGG IN GEODETSKEGA ODSEKA GRADBENE TEHNIŠKE ŠOLE V LJUBLJANI - diplomnnti v lotu 1968 35 VESTI IZ GEODETSKIH UPRAVNIH ORGANOV ,36 SPLOŠNE INFORMACIJE - Kongres o vodah Jugoslavije 37 - Posvotovanjo o fotogramotriji 37 -~-~----------------------- Izdala: Zvoza goodotskih inžonirjov in geomotrov Slavonijo Uredniški odbor: Tomaž Bo.novoc, Lojzo Garone, Janez Kokolj, ~tanko Majcen, Franc Pakiž, Marjan Smrekar, Potor Svetik, Peter Sivic. Razmnožil: Inštitut za goodozijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani, Prispovko pošiljajte na no,slov: Stm:niltb.oMo,jcen, Geodetsko, uprava SRS Ljubljano., Cankarjeva 5/III - 1 - Četrti kongres geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, ki je bil v Sarajevu 6. in 7. novembra leta 1968, je sprejel, na osnovi po~ danih referatov in diskusije o vlogi in nalogah geodetske stroke in strokovnjakov pri izvajanju gospodarske in družbene reforme sledečo R E S O L U C I J O l. Sprejeti zaključki tretjega kongresa iz leta 1962 v Portorožu postavljajo pred geodetsko stroko in strokovnjake vrsto nalog, ki imajo velik pomen za razvoj države in še posebno za razvoj geodetske stroke. Kongres ugotavlja, da so zaključki pravilno odražali potrebe družbe in strolce in da so v večini izvršeni. Izvajanje zaključkov je bilo olaj- šano, ker so bili v skladu. z nameni gospodarske in družbene reforme, ki od naše stroke in od drugih strok zahteva večjo, sodobnejšo, kvalitet- nejšo in ekonomičnejšo proizvodnjo. 2. Za razvoj geodetske dejavnosti v naslednjem obdobju je potreb- no nadaljnje popolno usklajevanje s tokovi družbene in gospodarske re- forme in zadovoljevanje dolgoročnih ekonomsko-političnih potreb za raz- voj države. V tem srni slu j e potrebno , da stroka in služba naj prej zagot avi ta so dob- no grafično in analitično numerično dokumentacijo v obliki potrebnega fon- da kart in ustreznih elaboratov, iz katerih izhaja popolna inventariza- cija prostora. Kongres je nmenja, da je možno omenjeni zahtevi najracionalnejše in najekonomičnejše ugoditi samo na osnovi dolgoročnega programa geodetskih tlel, ki naj ga pripravijo z medsebojnim sodelovanjem vse družbeno-politič­ ne skupnosti. 3. Da bo stroka uspešna pri izvrševanju nalog,je potrebno v pro- ces proizvodnje uvesti sodobne metode dela in modernizirati sredstva za delo v skladu z dose0lr:t znenosti in tehnike. 4. Zaradi nadaljnjega razvoja stroke, iskanja novih metod dela in racionalnejših procesov proizvodnje je neobhodno potrebno organizirati znanstveno raziskovalno delo za celo področje geodetske dejavnosti. Po- trebna sredstva naj dajo družbeno-politične skupnosti in geodetske delov- ne organizacije. Naslednji korak pri napredovanju znanstveno-raziskovalne- ga dela je iskanje ustreznih organizacijskih oblik. 5. Kongres meni, da je pri formiranju geodetskega strokovnega kad- ra potrebno še naprej ostati pri Šolanju obstoječih stopenj izobrazbe, potrebno pa bi bilo proučiti programe in metode šolanja in jih prilagodi- ti trenutnim potrebam. Sistematično je treba skrbeti za nadaljnje šolanje in stalno izpopolnjevanje obstoječega geodetskega kadra. - 2 - .. ,' 6. Kongres ugotavlja, da so zakonski predpisi, s katerimi je danes regulirana geod~~ska dejavnost pri nas, obs\',Žni in zelo pomembni, Vendar je treba g,lede na hiter razvoj geodetsko normativno dejavnost še nadalje razvijati in posamezne nol"llle obstoječih predpisov analizirati, izpopolnj e- vati, talco da ne bodo zavirali izpopolnjevanja delovnih metod in uvajanja nove tehnike. 7. Ena od oblik spremljanja sodobnih dosežkov na podrooju geodetske stroke je povezava naših geodetskih, družbenih in delovnih organizacij s podobnimi organizacijami v drugih državah kakor tudi vkljLlČevanje na~e stroke in strokovnjakov v medn1:1,rodne strokovne organizacije •. Kongres meni, da je zato potrebno nadaljuje poglabljanje sodelovanja z udeležbo na med-- narodnih kongresih, po[wetovanjih .in simpozijih ter z izmenjavanjem strokov- nih delegacij in strokovnjakov. 8. Geodetske delovne organizacije so majlme J.n razkosane in kot· talce ne mor17j o bistveno pomagati pri uresničenju omenjenih ciljev niti· vzdržati v mednarodni korilrnren.c~ pri vključevanju v mednarodno delitev dela. Njihova integracija in formiranje neke· vrste združenja delovnih organizacij je nujna naloga. ZAKLJUČKI IV. KONGRESA GEODETSKTII INŽENIRJEV IN GEOMETROV JUGOSLAVIJE Na osnovi referatov, koreferatov in diskusije je po predlogLl komisije za zaključke kongres sprejel sledeče ZAKLJUČKE l.' Tretji kongres, ki je bil leta 1962 v Portorožu, je sprejel zaključ­ ke,· iti so pred geodetsko stroko in strokovnjalce postavili vrsto nalog, ki so pomembni za razvoj države in še posebno za razvoj geodetske stroke. Kon- gres ugotavlja, da so ti zaključki odražali potrebe države in stroke in ,so večinoma iz,vršeni. Izvajanje teh zaključkov je bilo olajšano, ker so bili v skladu z intenci- jami gospodarske in družbene reforme, ki od naše stroke in di~ugih strok ~l}1(ff6vo. večjo, sodolx1ejšo, kvalitetnejšo in ekonorničnejšo proizvodnjo. 2. Programiranje v sist ernL1 splošnega regionalnega in komLme,lnega plan- skega gospodarjenj2, zahteva tL1di dolgoročno planiranje v geodetski dejavno- sti, ki daje om1ovne podatke za, tako planiranje. Zato naj bodo skupni napori vseh upravnih organov, pristojnih za geodetske zadeve in geodetskih organiza- cij, usmerjeni k splošni inventarizaciji prostora v obliki izmere osnovnih - J - katastrov in posebno evidenc, ter k njihovi analizi in generalizaciji za neposredne potrebe gospodarskega, telmičnega in družbenega planiranja. Za uresničenje teh nalog je nujno potrebna uporaba mehanografije in elektro- nike. 3. Združevanje geodetskih delovnih organizaciJ in ustvarjanje nJi- hovih združenj je pogoj, da dobi geodetska stroka veljavo v okviru drugih tehničnih vej, kakor tudi za vključevanje v mednarodno de.litev dela. 4. Ker morajo biti geodetske delovne organizacije nosilci. strokovne,... ga napredka, je nujno, da načrtno uvedejo moderne načine gospodarjenja in sodobno tehnologijo v proizvodnih postopkih. Zato mora skupnost vlagati potrebna materialna sredstva za razširjeno reprodukcijo geodetskih delov- nih organizacij& Tako vložena materialna sredstva bodo predstavljala druž- beno inve:sticij o,, ki se bo hitro amortizirala. 4. Cene geodetskih proizvodov so formirane v obdobju, ko je geodetska stroka delovala v glaynem kot del upravne službe. Treba je najti strukturo cen in družbeno vrednost geodetskih proizvodov, ki bo ustre~10 odražala vlo- ženo delo. 6. Geoe.etsko šolstvo je sestavni del geodetske d~javnosti, ker op- ravlja važno vlogo - vzgajanje strokovno in družbeno naprednih speciali- stov. V tem pogledu je potrebna ne samo pomoč, ampak tudi aktivno sode- lovanje geodetskih deloV11ih organizacij. 7. Za znanstveno-raziskovalno delo, njegovo organiziranje, planira- nje, programiranje, aktiviranje in preskrbovanje - morajo stalno skrbeti visokošolske institucije in deloV11e organizacije,upravne službe in stro- kovne družbene ~~ganizacije. Zato je potrebno, da delovne organizacije in visokošolske ustanove najdejo oblike čim tesnejšega medsebojnega sodelova- nja, pri uporabi rezultatov raziskovalnega dela in modernizacije proizvod- nih procesov. 8. Obstoječa strokovna zakonodaja je tako zasnovana, da ne gre v korak z razvojem proizvodnih procesov. Tako se ne da slediti tehničnemu razvoju v geodeziji. Potrebno bi bilo, da se geodetske strokovne norme tako oblikujejo, da bodo omogočale modernejše in racionalnejše proizvodne procese, s tem, da bi predpisali osnovne normtive glede tolerance. Upo- raba avtomatizacije pri geodetskih delih J ., zahteva kontrolo rezultatov teh del.· 9. Kongres ugotavlja, da so izvršene priprave za uvedbo enotne višinskQ osnovo, visoke točnosti, Nujno je, da se na podoben način oimprej uredi triangu}'.'-::;ija I.reda, da bi lahko ustrezala mnogim praktičnim in strokov- nim zahtevam, 10. Geodetska dela in topografske podloge so sestavni del projektov za razne tehnične potrebe. Praksa potrjuje, da je za ta namen potrebna cela vrsta geodetskih proizvodov. Zato je potrebno: - 4 - da so v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi, upravnimi in družbenimi organizacijami obdelajo in sistemizirajo dela in podloge za projekti- ranje in izgradnjo;· da se v sodelovanju s strokovnjaki drugih tehničnih vej obdelajo tole- rance geodetskih meritev za realizacijo projekta. 11. Posebno pozornost je treba posvetiti razvijanju in organizira- nju kartografske dejavnosti, da bi lahko zadovoljila vse večjim zahtevam gospodarstva, tehnike, xm,rodne obrambe in kulturnih dejavnosti. 12. Glede na stalen razvoj našega družbenega samoupravnega sistema, znanosti in tehnike je kongres mnenja, da je treba organizacijo službe ne- nelmo proučevati in izpopolnjevati, tako da ne postane ovira za razvoj stroke. V tem smislu je treba preučiti tudi sedanjo organizacijo. 13. Da bi se ti zaključki lažje izvedli, predlaga kongres v skladu s samoup1~avnim sistemom, da se pri zvezni geodetski upravi in geodetskih upravah republik in pokrajin formirajo strokovni sveti, v katerih bi sodelo- vali predstavniki vseh vej geodetske dejavnosti. Ta forum bi obdelal naj- važnejša vprašanja s področja geodetskih dejavnosti in dajal priporočila za njihovo reševanje. Na osn;vi ref~rata tov. Mcminagica, koreferata, pripomb in diskusije predlaga komisija za družbeno delo sledeče ZAKLJUČKE IV.Kongresa geodetsltih inženirjev in geometrov Jugoslavije o družbenem delu. Glede na to: da v razvoju samoupravljanja vseh oblikah življenja SFRJ in izvajanja gospodarske in družbene reforme dobivajo strokovne d1rmžbene organizacije poseben značaj in vlogo, da postajajo objektivni tolmači in gibalo stremljenj stroke in strokov- njakov v interesu celotne družbe. - da svojo dejavnost usmerjajo v izpo:lmjevanje družbenih planov, nalog delovnih organizacij in potreb svojih članov, je IV. Kongres geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije mnenja: - 5 - l. Dn ,se je ZGIGJ v svoji dosedanji dejavnosti izkazala kot pozi.,. tiven in aktiven družbeni faktor in da je načela nmoga vprašanja, predlagala njihovo rešitev in se zavzela za realizira.nje teh vprašanj, s čimer je pri- pomoglak napredku stroke. To delo je treba še intenhivirati, pri tem naj pomagajo organi skupnosti, geodetske delovne organizacije in vsi geodetski strokovnjaki, 2. Glavna baza za razvijanje dejavnosti zveze je delovna organiza- cija, v kateri se najostreje postavljajo vprašanja, ki ovirajo razvoj stro- ke in njen prispevek k napredlm države, kakor so: - stabilno financiraJ).j e in pla11iranj e del, - formiranje družbeno upraviC:-enih cen geodetskih proizvodov, - razporeditev presežka dela v zvezi z. zagotovitvijo razširjene reproduk- cije in boljšega plačevanja geodetskih strokovnjakov, - integracija geodetskih delovnih organizacij in ustanavljru1je združenja, da se vključijo v mednarodno deli.tev dela, - organiziranje in razvijanje znanstveno-raziskovlnega dela, izpopolnjevanje proizvodnje z uvajanjem sodobne tehnike in organizacije in dvig produktivnosti dela, povezovanje s šolami in fakultetami zaradi usklajevanja programa in ka- pacitete s potre barni stroke, - nadaljnje izboljšanje kvalifikacijske strukture kadrov, - sodelov8l1j e z upravnimi orgru1i zaradi izdelave. predpisov, ki morajo bi ti v skladu s potrebami in možnostmi, - izbira vodilnih kadrov, - sprejemanje mladih lw.drov, - itd. 3. Tako delovanje.Zveze naj - moralno in materialno - podpro·skupnost, geodetske organizacije in vsi geodetski strokovnjaki. 4. Strokovna in družbena glasila Zveze "Geodetski list" in 11Geodetski godišnjalc 11 sta opravičila svoj obstoj in jima je potrebno materialno in drugače pomagati, . da bi še nadalje izhajala. Za to so odgovorni ·upravni organi, geodetske delovT1e organizacije in tisti, ki razpolagaj o z družbe- niriii sredstvi za ta namen. Sodelovanje pri teh glasilih naj bo bolj nmožično. 5. zveza; naj podaljša in u.trdi sodelovanje z mednarodniini orga.niza- cijami in družbenimi organizacijami drugih, posebno socialističnih držav. Vzpostavljati in razvijati je potrebno sodelovanje med našimi geodetskimi delovnimi organizacijami in ustreznimi organizacijami drugih držav. 6. Oblike in metode dela organizacije zveze naj izhajaj.o iz potreb in razmer, v katerih se delo odvija. Pri tem pa ne smejo biti ovira pri razvoju polne aktivnosti v korist naše države in naše stroke. - 6 - II., Redna skupščina Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, ki je bila v ,Sarajevu B. novembra 1968, je sprejela sledeče Z A K L J U 6 K E . l. zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije kot organi- zacija, v kateri je včlanjena večina geodetskih strokovnjakov, soglasno sprejema resolucijo in zakljuoke IV. kongresa geodetskih inženirjev in geo- metrov ter priporoča vsem organizacijam in Čla:nom, da so jim pri njihovem bddooem delu ti dokumenti vodilo in da si prizadevajo za njihovo realiza- cij o. 2. Dinamičen proces razvoja celotne naše družbe afirmiranje samo- upravlja11ja in dvig delovnega Človeka v središče vseh naših stremeljenj so ustvarili nove pogoje dela organizacij geodetskih inženirjev in geometrov in spremenili njihove naloge. S tem je torej ne samo potrjena upravičenost obstoja naše zveze, ampak je prišla do izraza nujnost po še večji aktivnosti tako pri reševanju aktuaJ.J1ih problemov stroke kot na področju razvoja druž- benih odnosov v skladu s potrebami in interesi Članstva. 3. zveza in njene organizacije z dosedanjim prilagajanjem notranje strukture novim pogojem in potrebam niso dosegle na vseh področjih ustrez- nih rezultatov. Strokovna aktivnost je bila uspešna, medtem ko se je pri krepitvi orgEmiza- cij e, pridobivanju novih Članov in pri sprejemanju naših mladih strokovnja- kov pokazalo stru1giranj e. Tem vprašanjem je treba v naslednjem obdobju pos- vetiti čim več pozornosti in ustanavljati nove organizacije povsod tam, kjer so za to ugodne razmere. 4. Organizacijske oblike, ki v Zvezi povezuJeJo geodetske inženirje in geometre, morajo biti Čim elastičnejše in se morajo prilagoditi konkret- nim razmeram. Prvo je delo in aktiV11ost, ne glede na to ali se ouvija v aktivu, podružnici ali društvu, v komisijah, sekcijah, odborih ali drugih oblikah. V tem smislu dajejo sprejete spremembe in dopolnitve statuta širo- ke možnosti. 5~ Skupščina je rm1enja, da ni potrebe niti možnosti, da se določajo dokončni programi in shematizirane statLltarne norme, zato skupščina spre- jenia predlagane spremembe in dopolnitve statuta. Predsedstvo ZGIGJ je pooblaščeno, da na skupščini sprejete dopolnitve in spremembe uskladi in izdela končno redakcijo statuta in ga najkami.eje v enem mesecu od dneva, ko so bile sprejete dopolnitve in spremembe dostavi repub- liškim Zvezam in uredništvu Geodetskega lista, ki bi jih objavil v prvi nas- lednji številki. 6. Organizacija zveze geodetskih inženirjev in geometrov se usta- navljajo in delujejo v skladu z interesi članstva, ki predstEJ.vlja enega od nosilcev drLlŽbenega razvoja pri nas in zato opravlja tLldi splošno druž- beno koristno fllllkcijo. Treba si je prizadevati za njihovo povezovanje z organizacijami in organi drLlŽbeno-političnih slmpnosti, ki naj ustvarja oboj estra11ske koristi. - 7 - 7 • .Menimo, da je zelo pomembna vloga geodetskih inženirjev in geo- metrov pri delovanju in razvijanju samoupravnega sistema. Ne gre samo za strokovno tehnične naloge, kot so: prizadevanja za modernizacijo, večjo produktivnost, tehnično· racionaliza·cijo in znanstveno organizacijo dela, temveč tudi prizadevanja za ustrezno kadrovsko struMuro, za doslednost v samoupravljanju in za vsestransko skrb za človeka. s. zveza GIGJ in njene organizacije naj tudi v bodoče skrbijo za izobraževanje geodetskih tehničnih kadrov in za znanstveno tehnično in raziskovalno geodetsko delo. Zato pa mora biti njihova dejavnost poveza- na s predstavniki fakultete, šol in delovnih o:rganizacij, poleg tega naj rešujejo določeno problematiko/skupnimi komisijami ali drugimi obli- kami. 9. Skupščina ponovno ugotavlja vsestransko koristnost publikacije Zveze 11Geodetskega lista11 in "Geodetskega godišnjaka91 in potrebo, da naj bo vsak naš član in vsak strokovnjak njen naročnik. Akcijo za zbiranje naroonikov naj bi prevzele osnovTre organizacije in si prizadevale za kar največjo individualno ali kolektivno predplačilo za obe publikaciji. 10- Pri financiranju organizacije zveze in zagotovitvi rednega dela je treba upoštevati, da družbeno-politične organizacije ne datirajo več družbeno-strokovnih organizacij. zato skupščina priporoča vsem organiza- cijam, da naj v svoji dejavnosti iščejo ih najdejo takš:ae konkretne naloge iz lastne stroke in v skladu s cilji ZGIGJ, za katere bodo zainteresirane družbeno-politične skupnosti, uprav.ni organi in d.elovne organizacije, ter naj na tej osno.vi pridobivajo finančna sredstva. Poiskati je treba tudi druge oblike samofinanciranja v oblild kclektivne članarine; osebnih pris- pevkov kakor tudi prispevkov geodetskih delovnih organizacij in pdb. 11. Zveza geodetskih inženirjev in .geomet:rov Jugoslavije je uspešno razvijala mednarodno sodelovanje z ustreznimi organizacijami, pri čemer so te izmenjavale izkušnje in strokovnja1' e v obojestranskem interesu. Skup- ščina priporoča nadalj evm1j e in razširitev takih prizadevaJ.1j, vendar obenem poudarja potrebo po širši afirmaciji naših dognanj s področja geodezije na mednarodnih strokovnih in družbenih manifestacijah. Predvsem bi bilo to mogoče do seči s strokovnimi referati, nacionalnimi poročanji in udeležbo 'naših predstavnikov v ustreznih forumih, kar do rndaj ni bilo sorazmerno z • našimi rezultati in možnostmi na tem področju. 12„ Predsedstvo ZGIGJ se pooblašoa, da prouči možnost formiranja · ·in delovanja specializiranih strokovnih sekcij 1 ki naj bodo obenem inicia- tor specializiranih strokovnih posvetovanj. 13, · Zveza naj podpre :c;gkcijo glede integracijskih procesov in dru ... gih oblik združevanja v: naši stroki in naj si prizadeva za formiranje pos- lovnih združenj, ld bi bile sposobne, da se vključijo v mednarodno delitev dela in da prevzamejo dela geodetskega značaja tudi v inozemstvu. Za to obstojijo realni pogoji in stvarne potrebe, vendar je treba celoten proces pospešiti in se glede tega oim prej vključiti v gospodarsko ref9rmo. - 8 - 14. 01°ganizacije naše zveze naj krepijo sodelovanje z mladinskimi in študentskimi organizacijami na šolah in fakultetah naše stroke in naj jih vključujejo v svojo aktivnost. 15. Zveza naj prouči možnost formiranja sekcije ali pododborn geodet- skih ,delavcev v okviru sindikata, ker so tu.di geodetski strokovnjaki neposred- ni proizvajalci. Tesnejše povezovanje s sindikalno organizacijo bi vsekakor dajalo obojestransko koristne rezultate, zato se pooblasti predsedstvo, da prouči najustreznejše oblike tega sodelovanja. ZAKLJUČKI POSVETOVANJA ZVEZE GIG SIOVEl'UJE O NADAL-TiifJEM RAZVOJU GEODETSKE DEJAVNOSTI V SR SLOVE'NIJI, KI JE BIIO DHE 6.12.1968, SO NASLEDNJI: I. Naloge Upoštevajoč prostorsko komponento dolgoroonega ekonomskega političnega razvoja Slovenije kot tudi nadaljnjega razvoja urbanizacije je za smotrno ureja11je in gospodarjenje s prostorom ter za druge namene potrebno zagoto- viti geodetsko dokumentacijo o prostoru v obliki geodetskih podlog, raznih katastrov in evidenc. To nalogo je potrebno reševati lrnordinirano z vsemi porabniki te dokumentacije, to je s posameznimi prostorskimi službami, gos- podarst:vom, 1,upravnimi organi in organi družbeno- političnih slrn.pnosti. Izhajajoč iz navedenega in iz dejstev: - da je ome:j,i!Jh- obseg površin, ki se lahko uporabijo na nadaljnji razvoj L1:rbanizacij e, - da je sedanje stanje geodetske dokumentacije nezadovoljivo in da je velika potreba po geodetski dokumentaciji o prostoru, je potrebno: l. Zagotoviti sodobne geodetske podloge (načrte in karte) za območje celotne republike na osnovi sprejema dolgoročnega programa geodetskih del in sprejema ustrezne zakonodaje. 2. V skladu z družbenimi potrebami je treba dopolniti obstoječe geo- detske načrte, karte, katastre in evidence ter izdelati nove katastre ter evidence,in sicer: - dopolniti obstojeoi zemljiški kataster in ga tekoče vzdrževati, - izdelati kataster komLmalnih naprav, ki je že p:redpisan, - predelati obstoječi zemljiški kataster v analitični zemljiški lcatas- tei~ po predhodni zakonski ureditvi, - izdelati kataster zgradb v skladu s sprejemom predhodnih zakonskih p1°ed- pisov, nastaviti posamezne evidence, ki so potrebne pri urejanju prostora in so jim osnova geodetski naČloti, karte in evidenčni podatki in so ozi- roma bodo predpisane. - 9 - 3. Skupaj s kmetij skimi strokovnjaki, u.st re znimi upravninu 111 go s- po darskimi inštitucijami ter gospodarsko zbornico je treba pripraviti pro- gram in zakon o boniti:ra:nju zemljišč. · 4. Zakonsko je treba urediti generalizacijo podatkov geodetskih naor~ tov, kart, katastrov in evidenc v obliki geodetske regionalne in urbanske dokurnentacije in jih namensko obdelati, da bodo uporabni za vse zahtevane neposredJ.1e naloge. 5. Potrebno je pripraviti lconkretnejše predloge za izvajanje komasa- cij zaradi boljšega izkoriščanja knietij skih površin in načrtnega urejru1ja prostora. 6. Glede na velik razvoj kartografske dejavnosti je treba izdelavo geodetskih podlog ter grafično obdelavo načrtov, kart,katastrov in evidenc v obliki tematskih kart izvajati v bodoče bolj organizirano. O problematiki v zvezi z izdelavo tematskih kart je treba organizirati posebno posvetovanje. 7. Izdelati je treba študijo o obsegu, namenu in delovanju repLlpliške,- ga geodetskega dokumentacijskega centra in podobnih centrov za območje obči­ ne ter o koordinaciji med republiškim in občinskimi centri glede na potre- be urbanističnega planiranja, regionalnega prostorskega planiranja in dru- gih potreb. II. Organizacija Da bodo geodetske delovne orgru1izacije in upravni organi občin in rebublike lahko uspešno, hitro in ekonomično izvajali bodoče naloge geodetske službe j e potrebno: l. Zakonsko je treba urediti orgill1izaciJo geodetske službe in njene naloge od upravnih organov do delovnih organizacij. Ekonomičnost in funk- cionalnost zahtevata razmejitev med delom upravnih orgru1ov geodetske službe in geodetskimi delovnimi organizacijami, ki naj bodb glede na značaj nji- hovega dela organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pome- na. 2. Za samo uspešno izvedbo operativnih nalog pa je potrebno: modernizirati, racionalizirati in avtomatizirati ta dela; - pospeševati znanstveno-raziskovalno dejavnost zara.di izpopolnitve delov- nih postopkov; sodelovati z ustreznimi domačimi in tujimi institucijami; - pospešiti in poglobiti že začeto strokovno in tehnično sodelovanje; - usklajevati proizvodne programe in skupno programirati nabavo proizva- jalnih sredstev predvsem mehanografskih in elektronskih; - izdati ustrezne normativne predpise tehnionega značaja za nove naloge in uskladiti obstojeoe tako, da bodo omogočili uporabo modernih inštrumentov in postopkov dela. -~ 10 - III. znanstveno-raziskovalna deja,vnost Geodetska raziskovalna dejavnost je za izvedbo nalog geodetske službe in racionalizacijo postopkov izredno važna. Zato je treba omogočiti, da se raziskovalna dejavnost organizirano razvija, s tem.- da se izdela dolgo- ročni program raziskovalnih nalog, - da se zagotovi sistematično financiranje teh del, - da se formira posebna skupina raziskovalcev, ki je občasnega značaja. V geodetskem tel111ičnem izrazoslov[iu vlada velika neurejenost, zato je potrebno tej proble:natiki posvetiti vso pozornost in jo začeti organizi- rano urejevati. IV. Šolstvo in strokovno izpopolnjevanje Intenzivno je treba nadaljevati razpravo o celotnem sistemu geodetskega izobraževanja glede na stopnjo izobrazbe, profil strokovnjakov, število potrebnih kadrov, odnos med komDnalnim in geodetskim likom. ' V zvezi s tem je treba ob sodelovanju delovnih organizaciJ, upravnih or- ganov in šol izdelati poseben elaborat oziroma analizo in organizirati posebno posvetovanje o tej problematiki. Geodetskim strokovnjakom vseh profilov je potrebno omogočiti takojšnje splošno in strokovno izpopolnjevanje, predvsem za novo dejavnost geodet- ske službe, nove postopke dela, nove inštrumente itd. v obliki seminarjev, predavanj in podobno. Izdelava katastrov komunalnih naprav •· .mislimo na zbirnega, ki ga bo vodil geodetski občinski upravni orga11 - in katastrov, ki ga bodo vodile komunalne in druge delovne organizacije, je sicer predpisana, ni pa še v celoti obde- lana sama tehnika izdelave in vsebina predvsem katastrov komunalnih in dru- gih delovnih organizacij. V zvezi s tem bi bilo potrebno Že v prvi polovici leta 1969 organizirati posvetovru1j e o tej problematiki. V. Uporabna geodezija V organizaciji in izvedbi geodetskih del iz uporabne geodezije je velika razdrobljenost in nekoordiniranost. Glede na velik obseg in pomembnost teh del je treba: - posvetiti uporabni geodeziji pose~no pozornost, predvsem glede uvedbe novih metod dela in izdaje ustreznih predpisov in normativov, - zaradi aktualnosti te problematike naj se organizira posebno posvetovanje o tem. VI. Izve:j anj e zalclj u.okov Za izvajanje sprejetih zaključkov naj skrbi Zveza GIG Slovenije s sVOJl- mi organi kot tudi vsak njen olan ter geodetske delovne organizacije in upravni organi. - 11 - DELO ORGANOV ZVEZE GIG SLOVENIJE 5, Seja sekretariata zveze. Dnevni red 5. seje sekretariata zveze, ki je bila 18.12.196Bje bil naslednji: p:regled sklepov zadnje seje, poročilo o posvetovanju o nadaljnjem razvoju geodetske dejavnosti v SR Sloveniji, program dela zveze, ter razna vprašanja v zvezi s statutom zveze, člana­ rino, n~ročnino za Bilten Zveze, itd •••• Ugotovljeno je bilo, da so bili vsi važnejši sklepi zadnje seje realizi- rani. Težišče dela v tem času je bilo na pripravi posvetovanja o nadalj- njem razvoju geodetske dejavr..osti v SR Sloveniji, ki je bilo 6. in 7. 12 1968. Posvetovanje je zelo dobro uspelo zaradi dobre organizacije ter materialne pomoči geodetskih delovnih organizacij. Vsi referati ter raz- prave na posvetovanju bodo objavljeni v posebni publikaciji, kj_ bo raz- um.ožena v 400 izvodih. Vsi udeleženci, ki so plačali kotizacijo dobijo to publikacijo zastonj, drugi pa jo dobijo za 20 Ndin. . . V zvezi s programom dela zveze za naprej so bili sprejeti naslednji zak- ljučki: · .. - v letu 1969 se naj organizira posvetovanje o geodetskem šolstvu. Za to posvetovanje je pr:ip~ivi ti referate, katere naj pripravi posebna sku- pina. Sredstva za delo te skupine je treba zagotoviti izven zveze. V zvezi s tem je potrebno poživiti delo komisije za šolstvo in raziskoval- no _delo. Posvetovanje o geodetski inventarizaciji prostora, katero bi naj orga- niz.irala naša zveza v jugoslovanskem okviru, bi naj bilo_ v letu 1970. Čimpreje je sestaviti seznam predavanj in predavateljev. nazen tega je sekretariat sprejel naslednje sklepe: - Statut Zveze GIG Slovenije ni v skladu z zakonom o društvih, zato ga je potrebno Čimprej e uskladiti z zalrnnom. V fakultetni svet fakultete AGG v Ljubljani je bil imenovan, kot predstav- nik Zveze GIGS 1tov. Teobald Belec, dipl.ing., direktor geodetskega zavo- da SRS Ljubljana. - Kolektivna naročnina za Bilten Zveze GIGS za leto 1969 bo znašala 100 Ndin. Nadalje je bilo ugotovljeno, da bi moralo posamezne podružnice voditi ak- ClJO za pridobivanje novih naročnikov za Geodetski list - strokovno glasilo Zveze GIG Jugoslavije, ki ga izdaja Zveza GIG Hrvatske. S pobiranjem olana- rine v letu 1969, je treba prioeti že takoj v začetku leta. - 12 - Marjan Podobnikar URB.AJITSICT ATLAS MESTA JESENIC T)rbausld atlas mesta ;Jesenic je del prostorske geodetske tehnične doku- mentacije v vrsti dokumentacij, ki so nujno potrebne za smiselno plani- ranje: od regionalnega prostorskega '.Plana do glavnih projektov oziroma do zazidalnih rtačrtov~ Izdel8,va atlasa bi morala sloneti na vrsti temeljnih evidenc, ki jih žal, ne samo na Jesenicah, temveč tudi povsod drugod, skoro ni. V koli- ·kor take evidence, spiski, itd. sploh obstojajo, so zastareli, pomanj~ kljivi ali pa niso izdelani na osnovi enotnih kriterijev. Atlas mesta Jeseni·c je zbirka iz različnih materialov in na terenu zbra- nih el0r:1entov prikazanih ne. karti 1: 5000 in sistematičnQ obdelanih v sprem- nem tekstu. V začetku so prikazru1i naravni faktorji (r~gistracije geo- mehanskih raziskav in osončenje oziromn osenčenje mestnega območja). Iz- redno uporabna je karta s pisanimi hišnimi številkami in delitvami mesta na statistione okoliše,· krajevne skupnosti in katastrske občine. Ceste in ulice so registrirane z imeni, zaporednimi številkami in kategorijami. Pri zgradbah je poudarjena namembnost in etažnost, za komunalne vode (vo- dovod, kanalizacija, elektrika, javna razsvetljava) pa je prikazana raz- poreditev omrežja in najvažnejših spremljajočih objektov. Za varstvo pred hudimi nesrečami je izdel9na ena sama karta s poudarjenimi lesenimi objekti. Na to temo je potrebno izdelati še več tematskih kart, za kate- re je podana osnova že v vsebini atlasa. Razporeditev dejavnosti - druž- benih in zasebnih - je potreben prikaz predvsem za plru'liranje oziroma za situiranje na novo predvidenih dejavnostL Poleg obstoječega stanja je t,reba nujno registrirati tudi vsa predvidena in eventuelho še moitna stEmja. V ta namen je .izdelana karta: Inventariza- cija naortnih posegov. Kot zadnja je karta, ki prikazuje zasedenost pros- tora, to je zbirka primerno obdelanih tematskih kart in prikazuje vse ob- stojeoe namensko zasedene površii'le in objekte ter predvidene posege v prostor. · · · Za opisane grafične registracije se je izkazala kot najprimernejša, iz osnovne državne karte montirana in v nevtralni sivi barvi tiskana karta v merilu 1:5000, ki zadrži vsebino vseh treh (črna, siena, modra) elimini- ranih barv. Ha taki ,osnovi se odlično prezentira kakršnakoli vsebina v barv- ni nadgradnji. Urbanslci atlas za mesto Jesenice je prvi izdelek te vrste,ki ga je obdelal Geodetski zavod~ SR,S Ljublj8l1a. Glede na vsestransko uporabnost atlasa in glede na ugodno oceno vsebine delovnega originala smo prepričani, da to ni naš edini in zadnji izdelek. - 13 - . zork6 Ukmar RRATEK PRIKAZ ITALIJAllfSKEGA KATASTRA. ZGRADB Evidence nepremičnin za potrebe obdavoitve se v Italiji vodijo v sistemu dveh ločenih katastrov, ki se uradno imenujeta 11 kataster zemljišo 11 (CA- TASTO TERREJ\TI) oziroma 11novi urbanski gradbeni kataster" (NUOVO CATASTO EDILIZIO URB.AJTO). Evidenca o stvarnih (lastninskih) pravicah nad nepremič­ ninami se ne vodi, tjo ne obstoja zemljiška knjiga (ra2'.en za province Trst in Gorica), temveč se v hipotekanii lmjigi le evidentirajo pravni al{- ti o prenosu nepremičnin. Zemljiški kataster se po svoji funkciji in po svoji vsebini bistveno ne razlikuje od katastrov večine evropskih držav, medtem pa je kataster zgradb vsebinsko in telmično specifičen za Italijo. Razvoj katastra v Italiji Zaoetek katastra v Italiji je konec srednjega veka. Obstojajo katastrski arhivi iz leta 1288 za mesto Firence, a iz leta 1361 za Rim in za nekate- ra druga mesta papešlrn države. Tudi iz obdobja okoli leta 1500 je ostalo mnogo relatiV110 dobro ohranjenih katastrskih arhivov za posamezna mesta srednje in severne Italije. Zanimivo je, da so bili ti stari katastri v bistvu katastri zgradb, čeprav .so se· imen9vali 1 c: 11katastriH. To se da razlagati Llpoštevajoo tedanje politične, drL1Žbene in ekonomske prilike, ki so vladale v številnih mestih - drže,vah italijanskega polotoka. Tedaj se je m:1,mreo močno utrdil sloj meščanov obrtnikov, trgovcev, menjalcev denarja, zdravnikov Hd., ki si je pridobil obsežno nepremičninsko pre- moženje v mestih in si je izboril čvrstejšo omovo za obdavčitev, tj. evi- denco o nepre111ionin1:1:1 in njim pri pa.daj očih funkcionalnih zemljišč. Tako so nastali prvi katastri 1 ld so bili dejansko katastri zgradb. Za zemljiš- kim katastrom pa teclc:tl i-ii bilo obj ektiV11e potrebe, ker je vsa zemlja na po- deželj Ll bila v last:L fp,rr)":_cev ~ a obdelovalci zemlje so bili le tlačani. ICatast:d poznega srednjega veka so bili nesistematični in dokaj primi- tivni, zato jih ttJ.di ne moremo šteti za prave katastre po današnjih poj- movanjih, P.:::i,zvoj pravega katastra v Italiji se začenja po letu 1718, ko je bil z9, vojvodstvo 'Milano uveden zemljišld kataster in kataster zgradb. Milanskemu primeru in vzorcu so več ali manj sledile ostale države itali- janskega polotoka, tako da se je v XVIII. veku takorekoč povsod v Italiji izdeloval katastei~ zemljišč in kataster zgradb. Za kataster zgradb St3 je uporabljal naziv umestni kataster0 (CATASTO URBANO) ali pa tudi 17kataster zgradb 11 ( CATASTO FABBRICATI). Napoleonov zakon o izdelavi enotnega geometrično-parcelarnega katastra za francosko cerarstvo je veljal tudi za celo Italijo (razen otokov). Pod francosko okupacijo se je.intenzivno delalo na enotnem zemljiškem katas- trn. zgradb 9 vendar je bilo le malo napravljenega. Po padcu Napoleona in z vrnitvijo prejšnjih vladarjev se je nadaljevalo delo na izdelavi obeh katastrov~ za lrntere je ostal v veljavi francoski vzorec, vendar z opus- titvijo metričnega sistema (ta je bil namreč 11 jakobinska novotarija 11 ). - 14 - To obdobje pa je tudi karakteristično po tem, da se je kataster izdelo- val v veo ali manj različnih sistemih (čeprav v glavnem z isto osnovo) po številnih državah italijanskega polotoka. Posebnost je bila južna Italija in Sicilija, ki je bila tedaj zedinjena v eno kraljestvo, v ka- teri so opu.ščena dela ne, geometrično-parcelarnem katastru in je uveden popisni kataster. z zedinitvijo Italije v letu 1866 sta bila kataster zemljišč in ·zgradb praktiono že izdelana za celo Italijo, vendar v devetih medsebojno razlio- nih skupinah sistemov. Taka raznolikost je močno ovirala enotno davčno politiko t.e:r je vsled tega nova italijanska država začela takoj ulcrepati za poenotenje obeh katastrov. Vsled neskončnih nesoglasij glede osnove za obdavoitev je bil šele leta 1886 sprejet zakon o nnovem katastru zern- ljišč0, medt.em ko je bil zakon o 11 urbanskem katastru91 sprejet brez večjih težav že leta 1871„ Izdelava obeh katastrov se je zavlekla in ni bila po- polnoma dokončana niti do začetka druge svetovne vojne (leta 1935 je bilo izdelano le cca 75% novega zemljiškega katastra). Glede katastra zgradb pa so se med dvema vojnama pojavila močna reformna prizadevanja, ki so pri:... peljala do vsebinsko in tehnično novega katastra zgradb, ki je bil uveden leta 1939 z zakonom o 11novem urbanskem gradbenem katastru11 • Ta kataster je bil popolnoma dokončan v letu 1961 in je stopil v veljavo s 1.1.1962. Osnovna načela kat_astra __ zgra_.::::..J __ . ------ --- -------- Pred izvedbo usklajevanja katastrskih kart s stanjem v naravi, morajo vnesti v katastrske naorte vse že prevzete a ne speljane podatke, tako da načrti izkazujejo najnovejše stanje. Nato izdelajo matr~ce (tj. trans- parentne kopije katastrskih map). Konec _leta 1967 se to delo zaključili za vse katastrske občine, tako da imajo sedaj izdelane matrice za vse katastrske občine v državi. Na, podlagi matric so izdelali svetlobne kopije za namene terenskih uskladitev in ocenjevanja tal. .Ad_b) Uskladitev stax1.ja v katastrskih kartah s __ stanjem_v11aravi. Pred začetkom ocenj evanj2, tal se opravi na samem terenu uskladitev katas- trskih načrtov s stanjem v naravi. Terenski pregledi se opravijo predvsem zaradi nastopajočih kultur-Dih sprememb in zaradi razmejevanja kmetijsko- koristnih od kmetijsko nekoristnih površin (od gozdov, vinogradov, gradbe- nih površin itd,) Ugotovljene kulturne spremembe po predpisih izmerijo in V11esejo v lrntaste1", Razmejitvene črte med kmetijskimi in nekmetijskimi po- vršinami osenČL1.jejo (glej tiskane primere na ovitlrn Biltena). Ta dela so do leta 1958 opravljali s terenskimi ugotovitvami in izmeritvami, od tega leta dalje pa v glavnem s aerofotogrametrijo. Predvidevajo, da bodo pregledi v 1 - 2 leti11 konča11i ter, da bodo tako - 1 imeli knto.strslrn načrte usklajene s stvarnim stanjem na terenu, za obmooj e celotne države. Ad ~ Sodelovanj_e v komisijah_ za ocenjevanje tal. Naloga organa geodetske službe v komisiji je, da določi in zakoliči na terenu tkzv. smeri_ obhoda (BegehLmgs-linien), ki služijo komisiji za orien- tacijo in za določitev točk, kjer se 1)odo tla sondirala za odvzem talnih vz,orcev pa na vsakih 40 m v vrstah. Zastopnik geodetske službe mo:ra vse zakoličene vrste in posamezne točke za odvzem vzorcev in mesta, kjer se kopljejo profili točno prenesti na te.rensko karto. Poleg tega izdeluje še transparentno kopijo oziroma tkzv. cenilno karto, ki vsebuje meje posameznih bonitetnih razredov, razredne oznake za njivski oziroma travnati svet, vrednostna števila, mesta talnih pr6filov, vzornih zemljišč in nagib terena, ki se označuje s puščico. Uvedba transparentnih cenilnih kart je imela predvsem namen, da se naprav- ljene matrice katastrskih map ohranijo v katastru tudi za druge namene. - 2 7 - Po zaključku ocenjevanja tal v občini se izvede skupna osvetlitev matrice katastrskega načrta in cenilne karte, ki da tkzv. cenilno čisto karto (SchM.tzungsraeirikarte) na kateri so prikazani rezultati ocenj e- vanja tal skupaj s katastrskimi podatki. Ta karta slL1Ži katastru. za nadaljnje delo, za preračunavanje površin itd. Ad_ d)Jrevzem_ re~tatov ocenjevanja tal v zem}jišk}_ka~~- Ko postanejo razultati ocenjevanja, po določeni dobi razgrnitve, prav- nomočni, jih prevzamejo organi geodetske službe in nadalje obdelujejo. J\Ta podlagi cenilne čiste karte preračunavajo površine posameznih razre- dov po katastrskih parcelah. To delo opravlja s planimetrom. ICo so zna- ... ne površine posameznih delov te množijo z,odgovarjajočimi njivskimi ozi- roma travniškimi števili, da dobijo tkzv. merilna števila donosa. Meril- na. števila donosov vnašaj o v parcelni zapisnik in posestne liste, ta števila so važna za nadaljno prel.~ačunavanj e davčnih osnov za posamezne l911etijske obrate. Opomba: PrispevekHo sistemu izračunavanja davčne osnove na osnovi rezLJ.1„ tatov ocenjevanja talHbomo objavili v naslednjem "Biltenu11 , Peter Svetik GEODETSKI ZAVOD SRS 1JUBIJAJ\TA V DVAJSETIH LETIH (Nekaj podatkov in skromnih razmišljanj) Ob ustanovitvi je Geodetski zavod SRS Ljubljana ( v nadaljnjem besedi- lu: GZ) združil vso tedanjo geodetsko operativo, ki je bila razkroplje- na po vsej Sloveniji. Le talm močna organizacijska enota je bila kos geodetskim nalogam pri izgradnji domovine in velikim zahtevam razvija- jočega se gospodarstva. Nesimpatična beseda 11 garanje 11 najbolje simbolizira dosedanje življenje in. deiho kolektiva GZ. Administrativno vodena geodetska služba, premajhna zainteresiranost in marsikdaj nesposobnost vodilnega kadra, pravilniško dirigiranje in kon- čno disciplinirana dejavnost naŠE;lga zavoda zaradi deklariranega znaoaja našega dela kot javne službe - to so bili faktorji, ki so povzročili: - da smo se premalo uveljavili, - da se nismo uvrstili v dn1žbeno-ekonomski proces delitve dela, ·- da smo ustvarjali premajhno akumulacijo in premajlme osebne dohodke. - 28 - Odsev takega stanj2c je bila tLldi stagnacija našega zavoda. Druga faza razvoja sega le nekaj let nazaj, Njeni glavni elementi. so: preobrazba v miselnosti kadra; uveljavitev stroke v družbi~ njeno ·· pravično vrednotenje in prilagoditev potrebam dr.užbeno-ekonomskega razvoja. Tako smo danes krepko v procesu miselne preobrazbe v geodetskih vrstah, ki jo je začel in jo bo izvedel prav naš kolektiv. Ob ustanovitvi je zc,,voc1 imel komaj ducat uslužbencev, ob koncu prvega leta pa 32. Sila skromen je 1)il instrwnentarij, zbran z vseh vetrov, nezadostna je bila tebnična in pisarniška oprema, nemogoči so bili pros- tori, saj je nekaj časa posloval v sedmih zgradbal1. Dela je bilo ogronn10, strokovt1ega kadra pa premalo. V slabih življenj slcih, delovnih in materialnih pogojih, ob· pogosto nemogočih časovµih rokih, so naši starejši kolegi ga- rali od zore do mraka in pogosto še pon.oči. Medsebojna tekmovanja za iz- polnitev pl8na, podelj.eva.nj e prehodnih zastavic najbolj Šim, udarniško delo in velik delovni elan, so značilnosti prvih let delovanja zavoda. Tako je naš kolektiv prispeval velik delež k obnovi naše dežele. Po letu 1949 so začeli prihajati iz š_ole prvi kadri, večal se je obseg del in Vse bolj nujni so postajali novi prostori. Leta 1950 so bili iz- kopani temelji nove poslovne stavbe, ld jo je kolektiv dogradil leta 1952 pretežno z udarniškim delom. Po vselitvi v nove prostore je zavod v glavnem deloval v dveh zgradbal1, in sicer v Šaranovičevi in ,streliški ulici. z instrumentarijem, opremo in tehničnimi pripomočki ni bil zavod nikdar dovolj opremljen, prav zaradi majhne akumulacije. V celotnem dosedanjem obdobju_ smo sicer precej j_zpopolnili naša osnoV11a sredstva in povečali asortiman, vendar radikalnega posega nismo izvedli. Modernizacija je prihajala prepočasi. Omenil bi le večjo nabavo RDS instrumentov v letu 1953, zlasti prvega avtogrQfa leta 1955 in drugega v letu 1960, kar vse je pri- neslo določeno racionalizacij o v našem proizvodnj em procesLl, Preokretnico pomeni šele leto 1967, ko se je kolektiv zavestno odloČil zategniti pas, akumulirati večja sredstva in odločno modernizirati proizvodnjo z uvedbo elektronike, izpopolnitvijo fotogrametrije (nabava avtograf'a A 7 in pri- pojitev AFOS-a), s prevzemom novih dejaV11osti (regionalna dokwnentacija, katastri komunalnih naprav) in nabavo novih instn®entov in opreme. Sprejel je svoj razvojni program, ki ga bo izvedel v treh stopnjal1. Osnova je moder- niz8,cij a. tehnološkega procesa. Prva leta je bilo glavno pO(',ročj e dela v zvezi z agrarno reformo in ka- pitalno izgradnjo dežele. Vsa leta do dru1es pa je zavod kontinuilnano iz- vajal triangulacijo in 11ivelmru1. Nadalje izmere in zakoličbe cest in že- leznic, dela pri izgradnji hidroenergetskega sistema, vodnogospodarskih ureditev .in razne tehnične izmere za potre1Je projelctive. V letih 1952 do 1956 je bila večja akcija za revi'4ijo katastra. V letLl 1952 se je za.Čela nova kc:\!;astrsko-topografska izmera. Prekmmnja, Koprskega, Goriških Brd in kam1.ej e Kočevske. Leta 1955 zasledimo že tudi prve izdelke fotogrametrije, ki se je hitro uvelj'avljala, kljub delnemu nerazumevanjt.l in premajhni podpori. Obseg njenih storitev je iz leta v leto naraščal. - 29 - Če smo pred leti z vrha jugqslovartske geodezije slišali trditev, da je za geometra dovolj 40,000 starih tisočakov mesečnega osebnega dohodka, ko je bilo jugoslovansko povprečje blizu 60.000 Sdin, potem ni čudno, da so bili ti dohodki na GZ majhni. Pri bijem naj še stalne oči tke uprav- nih geodetskih organov o visold urni ceni zavoda, s Čimer so pokazali vse svoje prizadevanje za prosperj,teto stroke. Prav osebni dohodki so razen stanovanjskega problema glavni vzrok velike fluktuacije kadrov. Če upoš- tevamo še dejstvo, da so dejanski dohodki doseženi s prekomernim delom, vemo, da je naš kolektiv prežet z veliko mero idealizma. Samoupravljanje je tudi pri nas zaživelo po sprejetju zakona o gospo- darjenju z državnimi podjetji leta 1954. Takrat so družbene in politične organizacije na GZ pristopile k uresničitvi važnega momenta v razvoju našega družbenega sistema. Izvoljen je bil centralni delavski svet, ki je na prvi seji 1.2.1951 izvolil tudi upravni odbor~ Že četrto leto pa je· tak samoupravni sistem Žal prenehal delovati. Leta 1954 je namreč Izvršni svet ms na podlagi temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih izdal odločbo o razglasitvi GZ v Ljubljani za finanč­ no samostojen zavod. Ta odločba je določala, da zavod upravlja upravni odbor. Talco okrnjen samoupravni sistem je deloval vse do sprejetja zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v letu 1964. vseh 20 let je bil torej GZ samostojna delovna organizacija, medtem ko je bila opera ti va v drugih republikah. v sklopu posameznih geodet sld.h uprav vse do nedavnega. Zato je GZ danes tako·v organizacijski zgradbi kakor v miselnosti korak pred jugoslovanskimi tovrstnimi gospodarskimi organiza- cijanii. Ob sklepu pa še nekaj razmišljanj: Trditev, da za geodeta ni osemurnega delavnika, s katero .. smo opravili šele pred nekaj leti, ni bistveno spre- menila dela in življenja na GZ. Razlika je le ta, da smo prej garali pod pritiskom nadrejenih, pozneje pa pod pritiskom dinarja, kar je bila edina J?Ot za povečanje standarda. Včasih smo samo delali, ker so za nas mislili drugi, danes pa znamo delati in misliti samostojno. Če smo nek- daj pazili le na kvaliteto in pravilnike, moramo danes budno paziti tudi na ekonomiko. Samoupravljanje, ki je bilo v preteklosti marsikdaj nezrelo in nezainte- resirano, je danes sposobno konstruktivno poseči v prosperiteto zavoda. Le polno ga moramo angaž:• rati in. upoštevati, da ne bo zašlo v apatiko. J\Ta napakah preteklosti se učimo; mi moramo biti.torej boljši kot naši predhodniki. Nihče ni popoln, nihče vseg'.3- ne ve, vsi pa marsikaj in v slogi je moč. Resnica bode v oči pa tudi kritika, čeprav konstruktivna včasih zbode in pred leti so se je izogibali. Mi, ki smo s konstruktivno kritiko želeli izboljšati stanje v stroki, ji ne smemo obračati hrbta, ker nas bo le iz- popolnila. · - 30 - Priprava republiške zakonodaje in sprejeta stališča samoupravnih organov pa nas obvezujejo, da z dosedanjo aktivnostjo kot Člani najmočnejšega delovnega kolektiva dosledno dajemo svoj delež k izgradnji naše družbe. Peter Svetik RAZVOJ TURIZMA NA DOLENJSKEM (kartografska obdelava študije) v januarju sta bili dotiska.ni dve tematski karti v merilu 1: 200.000 kot priloga študije 11Regionalni prostorski razvoj turizma na Dolenjskem", ki jo je izdelal Zavod za izooraževanje kadrov in produktivnosti dela v Novem mestu. Prva karta "Pogoji za razvoj" vsebuje naravne elemente, ki nudijo možnost razvoja turizma v posameznih zvrsteh. Ploskovno so v merilu vnešene in- tenzivne turistične površine. Na drugi karti "Elementi programa", so pri- kazani tehniči1i objekti, ki bi jih bilo treba zgraditi, da bi izkoristili vse ne,ravne možnosti in nudili turistom prijetno bivanje. Zanimivo in nujno dopolnilo pa je shema cestnega omrežja s priključki. Karto je v glavnem financiral Biro za regionalno prostorsko planiranje. študijsko in t 0 matsko je karto obdelal Geodetski zavo.d SRS., kartografsko pa v sodelovanju z Inštitutom za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, ki je karto tudi tiskal v šestih barvah. Obdelava tematsldh kart predstavlja sv0jevrstno zanimivost, saJ J.mamo še zelo malo izkušenj. Iz obiHrne tekstualne študije je bilo potrebno naj prej izbrati najvažnejše elemente in jih obdelati v dveh etapah, tako da njena vsebina še vedno nudi kompleksen prikaz teksta. Ključ prikazov, oziroma simboli, so bili trd oreh. Simbol naj bi čim bolj verno ponazarjal prika- zani element, istočasno pa naj bi bil mednarodno že uveljavljen. Poudarim naj, da imajo naše dosedanje turistične in propagandne publikacije zelo raznovrsten register oznak in simbolov. Do sedaj torej ni bilo enotnega kriterija, niti se ni nihče prizadeval, da bi kartografsko obdelavo poeno- til. Pri proučevanju tujih tovrstnih publikacij smo pa tudi ugotovil:).., .da uporabljajo razne države različne oznake za iste elemente, ali pa, je v bistvu enak simbol prikazan v različnih tnaoicah. . . Poskušali smo:;torej najti najboljše rešitve' z željo, da bi bili karti skronma osnova za bodoče enotno kartografsko obdelavo te zvrsti temat- sldh kart. Inštitut za ekonomska raziskovai1ja je že prevzel vse simbole, ki jih bo uporabil z.a svojo študijo. · · · Nemajhne težave je povzročila tudi kartografska osnova 1:200.000, katere avtor je Vojaški geografski inštitut. Nujno je to problematiko razčistiti in precizirati pogoje in kriterije za uporabo teh osnov. '> - 31 - GEODETU IVU KALTIW V SPOMIN Leto se je nagiba.la h kraju, ko se je v decembru izteklo življenje prijatelja Iva Kalina. Čas rojstva je in čas smrti, vmes pa je življe- nje človeka, včasih krajše včasih daljše, pra1mo in brezpomembno ali izpolnjeno z delom, z uspehi in tudi priznanji. Ura tega življenja, ki se je ustavila 19.decembra 1968, je vso dolgo dobo odbijala same delov- ne ure._:· Geodet Ivo Kalin se je rodil 18.10.1895 v Ajdovščini. Po maturi na goriški realki se je vpisal na gradbeno fakulteto v Gradcu, njegov štu- dij pa je pretrgala prva svetovna vojna. Po vojni v Gradcu ni mogel na- daljevati študija zaradi narodnostne mržnje štajerskih Nemcev, zato se je prepisal na ljubljansko univerzo in končal študij na geodetskem odseku. I<:ot katastrski geometer je služboval v nmogih uradih ter prehodil velik del Slovenije in tudi Koroške. Poznal je prekmurske ravnice in dolenjsko gričevje, ubadal se je po zasavskih hribih in meril savinjske hmeljnike, pa tudi v kamniške gore ga je zanesla službena pot. Terenske skice iz njegove katastrske dobe ga nam kažejo kot natančnega in silno vestnega delavca. Ko se je kmalu po končani vojni usta:t;1:m'til Geodetski zavod v Ljubljani, je postal njegov prvi direktor. V te~kih povojnih časih in s skromnimi sredstv;i. je v kratkem času zgradil učinkovito delovno organizacijo, ki je bila tudi v najtežjih razmerah kos zastavljenim nalogam. Talrrat mi je nekoč dejal: "Vidiš, v tejle aktovki nosim ves oeodetski zavod". Ko je delo v Geodetskem zavodu v redu steklo in ko se je izkazalo, da ves stari kataster le ni za v mlin za papir, ampak da nam laJllco še kako koristi, je bil prav on kot izkušen kata,stralec imenovan za upraV11ika ka- tastra pri geodetski upravi v Ljubljani. Leto dni kasneje, ko je bilo treba organizirati šolanje novih, tako po- trebnih geodetskih strokovnjakov, je molče in brez pripomb pospravil svoj o mizo na geodetski upravi ter prevzel mesto profesorja in predstoj- nika geodetskega odseka na gradbeni srednji šoli v Ljubljani, kjer je delal do svoje upokojitve v letu 1962. Še kot upokojenec je priskočil na pomoč in bil pol leta vršilec dolžnosti direktorja gradbene telmiške šole. Geodetski odsek je dosegel pod njegovim vodstvom tako v strokovnem kot pedagoškem pogledu visoko raven, saj je s svojo 5sebnostjo nenehno vplival na uoni proces. Vsem predavateljem na odseku je bil odkrit prijatelj, ki se je zmeraj odločno in pošteno zavzemal za sodelavce, le zase ni nikdar ničesar zahteval. Za dijake, posebej za novodošle pa se je brigal s pravo očetovsko skrbjo, Mirno lahko zapišem, da v , ·vsem nmogoštevilnem profesor- skem zboru ni bilo Človeka, ki bi zaradi svoje premočrtnosti, poštenosti in nesebičnosti užival večji ugled in spoštovanje od njega. Ko v spominu obnavljam poteze značaja Iva Kalina, vidimr da je bila· njegova najznačilnejša lastnost velika, prevelika skronmost. vselej, kadar je bilo govora o kakršnihkoli priznanjih, je pokazal na druge, sarn pa se je umaknil v ozadje. In prav tako tiho in skromno se je umak- nil iz Življenja. Stanovski tovariši, prijatelji in njegovi bivši dijaki pa se ga bodo zmeraj spominjali kot Človeka, ki se je ves svoj vek nese- bično razdajal za druge. F.13. - 32 - I N F O R M A C I J E NOVI PREDPISI Stokovni izpiti geodetskih strokovnjakov v geodetski upravni službi. -~-·----=- ~ ·-· ------ ~-~-·~-·-·-- --··--- ~---· .......... ~--. ---- .. _. ------ Izvršni svet slrnpščine SR Slovenije je v skladu z zakonom o samouprav- ljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji izdal Uredbo o sprejemanju pripravnikov nn delo, o pripravniški dobi, o strokovnih izpitih :i:n o drugih oblikah strolrnvnega izobraževanja delavcev v uprav- nih organih v SR Sloveniji (Ur.l, sns št. 5/69), S to uredbo se torej urejajo tudi vprašanja v zvezi s pripravnilti, strokovnimi izpiti in strokovnim izobraževanjem delavcev, ki so zaposleni geodetski upravni službi, to je v republiški in občinskih upravnih organih, ki so pris- tojni za 'geodetske zadeve. To pomeni, da se strokovni izpiti za geodet-. ske strokovnjake ne bodo več delali })JO zveznih predpisih, temveč po re- publiških, Prav tako je jasno, da ta uredba ne velja za geodetske s~ro- kovnjalce v geodetskih in drugih delovnih organizacijah, Za te organ1za- cij epa urejnje ta vprašanja mkon o obveznem sprejemanju pripravnikov in o urejanju pripravništva v delovnih organizacijah (Ur.l. S.RS št, 40/68). Ta zakon določa, da so morale delovne organizacije urediti v svojih splošnih aktih trajanje in potek pripl.0 avništva ter način preiz„ kušanja do 31.januarja 1969. Bistvenejše postavke uredbe, ki jo je izdal izvršni svet, so naslednje: - Pripravniška doba je obvezna za delavce, ki se pripravljajo za upravno delo pri referenskih opravilih, za lcatera je potrebna visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba. Spravilnikom upravnega organa se lahko vpalje pripravniška doba tudi za delavce, ki delajo pri drugih opravilih,· - Z aktom o sistemizaciji upravnega organa se določi število in vrsta delovnih mest za pripravni)rn, na katerih se opravlja praviloma pri- .·. pravniška doba. - Pripravniška doba traja dve leti za delavce, ki se pripravljnjo za re- ferentska opravila, za katera je potrebna visoka šolska izobrazba, leto in pol za višjo Šolsko izborazbo ter eno leto za srednjo šolsko izob-- · razbo ter eno leto za srednjo šolsko izobrazbo, - Med pripravniško dobo je pripravnik na strokovnem pouku. Po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem pouku dela pripravnik strokovni izpit. Dol strokovnega pouka op-ravi praviloma delavec z vi- soko izobrazbo v ustr~znih drugih organih in organizacijah, ki jih do- loči predstojnik upravnega organa, . · - Strokovni pouk poteka po programu, ki ga določi predstojnili:: upravnega· organa v skladu z.izpitnim programom, Med strokovnim poukom mora pri- .pravnik pisati dnevnik, v katerega vpisuje podatke, ki so pomembni za njegov strokovni pouk. - Med pripravniško dobo prejema pripravnik osebne dohodke po merilih pravil- nika organa. Če je pripravnik na strokovnem pouku izven organa, gredo oseb- ni dohodki v breme organa, kjer je v delovnem razmerj'u. - 33 - Strokovni izpit je pismen in usten. Ustni strokovni izpit obsega sploš- n1 in posebni del. Izpit se opravlja po predpisanem izpitnem programu. ·· Splošni del izpita ki ga predpiše republiški sekretar za pravosodje in ·občo upravo, obsega zlasti: družbeho-politični in ekonomski sistem'SFRJ, sistem organizacije in dela upravnih in drugih držnvnih organov, splošni upravni postopek, pisarniško poslovanje ter drugo splošno znanje, potreb- no za delo v državni upravi. Posebni del izpita, ki ga predpiše za ustrez- no področje predstojnik pristojnega republiškega upravnega organa (za geo- detslrn upravno službo torej direktor geodetske uprave SR$) v soglasju z republiškim sekretarjem za pravosodje in občo upravo, obsega snov za po- samezno upravno stroko oziroma službo. - Izpitno komisijo imenuje republiški sekretar za pravosodje in občo upra- vo. Predstojniki ustreznih republiškihupravnih organov predlagajo člane izpitne komisije zn posebni del. Omenjeni sekretar predpiše tudi poslov- nik o delu in sestavi komisije, o izpitnih roldh, načinu obveščanja kan- didnta o izpitu, o poteku izpita, o vodenju zapisnika in drugem, - Na izpitu se upošteva celoten uspeh (pismena naloga in ustni odgovori). Ocenjuje se. komisijsko, Ocene so: opravil ali.ni opravil. Izpit je mož- no delati dvakrat, .., Delavci upravnih organov, ki nimajo strokovnega izpita, morajo opraviti izpit v roku, ki ga določi predstojnik organa v obdobju od 6 mesecev do dveh let, Izjemoma lahko predstojnik organa opraviči izpitD. delavca, ld ima 25 let delovne dobe, oziroma je star nad 45 let ter je najm8.Ylj pot let uspešno delal na sedanjem delovnem mestu ali skupno deset let na mzlicnih delovnih mestih v upr0,vnih organih. Prav tako lah- .ko predstojnik izjemoma oprosti izpita delavca, ki preide na delo v uprav- ni organ iz delovne ali druge organizacije, če je najmnnj pet let oprav- ljal podobna dela v delovni in drugi organizaciji in jo s poskusnim de- lom pokazal potrebno znanje in sposobnost za delo v upravi. - Dol.aprila 1969 morajo biti predpisani izpitni'progrnmi, poslovnik za delo komisije in imenovana komisija. S.M. Zakon o narodni obrambi in geodetsl.m.dejavnost. V Uradnem listu SFRJ št. 8/69 je objavljen zakon o narodni obrambi, ki rešuje tudi nekatere zadeve iz geodetsko dejavnosti. ' V poglavju "Pravice in dolžnosti delovnih in drugih orgnnizacij II je med drugim določeno, da so delovne organizacijo in o:rgnni, ki se ukvarjajo z geodetsko dejavnostjo, dolžni dajati državnemu sekretariatu za narodno obrambo '(v nadaljnjem besedilu: DSNO) na njegovo zahtevo podatka, s kateri- mi razpolagajo in ki so pomembni za mrodno obrambo. Te p'odatke uporablja DSNO izključno za svoje potrebe, Geodetske delovne orgonizacije in organi, ki opravljajo dela za tuje organizacije oziroma tuje osebe ali delajo slm- paj s tujimi državljani, si morajo za to poprej preskrbeti soglasje DSNO. V okviru poglavja "Ukrepi za varnost. in zavarovanje tajnosti narodne ob- rambe" obro,vrtava 1 zakon tudi snemanje iz zraka in kartografske publikacije. Snomnnje iz zraka in razvijanje aerofotografskoga materiala za izmoritov zemljišča je dovoljeno samo tistim delovnim orgnnizacijam in državnim .. "' organom, ki jih za to pooblasti zvezni izvršni svet; za druge gospodarske ali znanstvene potrebe pa smejo delovne organizacije in državni organi opravljati ta dela le, ko dobijo za to dovoljepje državnega sekretarja za narodno obrambo. 0brnočja posebnega pomena za narodno obrambo, ki jih do- loča državni selrretar za narodno obrambo, sme snemati iz zraka samo vo- jaški zavod,. · · AerofotografslcL. material, dobljen s· snemanjem•iz zraka, se sme objaviti samo z dovoljenjem DSN0. zakon.tudi določa, da opravljajo na območjih, ki so posebnega pomena za nar0dno obrambo, vse vrste izmeritve zemljišč vojaški zavodi ali organi in organizacije, .ki dobijo za to soglasje DSN0. Izmeritvena delc1 vzdolž državne meje in vzdolž jugoslovanske morske obale ter povezovanje z ustrez- nimi izmeritvami sosednjih zemljišč so dopustna samo z dovoljenjem DSN0. v zvezi z izdelavo in izdajanjem kartografskih publikacij določa ~akon, d~ j.ih lahko izdelujejo in izdajajo delovne in d:ruge organizacije ter držav- ni organi za svoje potrebe ali za javno rabo, V teh publikacijah ne sme biti podatkov o vojaških objektih. Publikacije, namenjene za javno rabo ne smejo vsebovati podatkov, ki bi bili pomembni za narodno obrambo; te podatke določa državni sekretar za narodno obrambo. 1\artografske publika- cije, ki so namenjene izključno za potrebe delovnih organizacij in državnih organov,se smejo dajati na vpogled tujim pravnim in fi~ičnim osebam samo z dovoljenjem DSN0. zvezni izvršni svet jo zadolžen, da v šestih mesecih od dneva uveljavitve zakona (to je do 27 .avgusta) izda predpise o postopku za izdajanje dovol-- jenj za snemanje iz zraka, za izmeritev zemljišč in teritorialnega morja. in za izdajanje kartografskih publikacij. Do izdaje teh predpisov se upo- .rabljajo dosedq,J:1.ji veljavni predpisi, če niso v nasprotju z d9loqbami tega za.k:ona, V .kazenskih dolo.Čbah so predvidene denarne kazni do 50,000 din za prekršek ki ga stori delovna organizacija ali druga pravna oseba, in do 3,000 din odgovorna oseba delovne organizacije, ki stori prel(ršek v zvezi z aero sne- manjem in izdelavo aerofotografskega materiala kot tudi v .zvezi z meritvijo zemljišča in izdajo tor uporabo kartografske publikacije. Poleg navedene kaz)1i ,pa se lahko izreifo varstveni ukrep odvzema aerofotomateriala, materi- ala v zvezi z izmeritvijo zemljišč in kartografskih publikacij ter varstve- ni ukrep odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom. , ' Prav tako so kaznuje delovna organizacija ze, prekršek do 20,000 in odgovor- na oseba do 1,000 din, če ne do. DSN0 na njegovo zahtevo podatkov, ld so pomembni zs, narodno obrambo in če oipravlja geo\iet ska dela za tuje organi- zacije ali dela skupaj s tujimi državljani in nima za to popreJŠnjega soglasja DSN0. S.M. Jugoslovanski standardi o gozdno-gospodarskih kartah. Jugoslovanski zo,vod za · standardizacijo je izdal obvezne jugoslovanske standarde za gozdno-gospodar- ske ko.rte na osnovi odločbe tega zavoda (Ur, l •. SFRJ št. 36/68). Predpisani standardi se uporabljajo od 1.1.1969. S standardi so predpisani za gozdno- go spodarslrn karte: - 35 - - tipi gozdnega zemljišča (barve in oznake), - oznake vzgojnih in glavnih posek, - gozdni prometni objekti (ozna}:e in barve)t - sestavinska karta ( sestava, starost, prostornina lesa). S temi standardi so predpisane označbe za posamezne objekte drugače kot pa v kartografskem ključu, razen tega tudi kategorizacija gozdnih cest ni enaka. vsekakor predpisani standardi uvajajo v geodetsko dejavnost oziroma uporabnoi:Jt geodetskih izdelkov določeno zmedo, oziroma se uporabnost stan- dardnih p:redpisanih proizvodov kot' so:. osnovna državno. karta in drugih topografskih načrtov v gozdnrslrn namene manjša. Verjetno .bi bilo potrebno ukr0niti vse, da so taki akti odpravijo in ui:lkladijo s predpisi geodetske· službe oziroma se geodetski predpisi uskladijo s takimi predpisi v koli- lc0r je to upravičeno,; S.M. Osnutek zakono, o geodetski službi, predložen izvršnemu svetu skupšOine SRS. Geodetsk~ uprava SRS je na podlagi sklepov organizacijsko-političnega in republiškega zbora slrnpščine SR Slovenije pripravila osnute'k · zakona o geo.,.- de_t sld službi in ga v začetku marca t. 1. poslala v obravnavo izvršnemu sve- tu skupščine SRS, S.M. Osnutek republiškega zakqna o upravnih taksah. V skladu s spremembo temelj- nega zakona o upravnih taksah je izdelan republiški zakon o upravnih tak- sah, v okviru katerega .so tudi katastrske takse. Predvideva se, da bo novi zakon začel veljati s l. aprilom t.}. Z zakonom naj bi se predpisale taksne tarif~, ki so bistveno večje od dosedanjih taks, predpisanih s temeljnim zakonom. Občinske skupščine ne,j bi uvajale upravne takse, ki bodo s te~~ za- konqm predpisane in ki ne bi smele biti večje od taks tega zakona. Za sedaj republika še nima pooblastila vsebinsko spreminjati taksnih postavk niti pravice uvajati novih taks. :Predvideva se, da bo še v tem letu ponovno in takrat detajlno v obravnavi temeljni zakon o upravnih taksah. Nekateri pred- lagajo, da bi se ob tej priliki ukinilo katastrske takse, ki bi se nadomes- tile z zo.računavanjem geodetsko-lmtastrsskih del. S.M. VESTI IZ GEODETSKO-KO!VIUNALJ\TEGA ODDEIJCA FAGG IN GEODETSKEGA ODSEKA GRADBENE TEHNIŠKE ŠOLE V IJUBLJANI DiplomaTJ.ti geodetsko-komunalnega oddelka Fakultete AGG v Ljubljani v letu 1968. V letu 1968 je na geodetsko-komunalnem oddell:rn ,]1AGG v Ljubljani diplomiralo 5 slušateljev na II, stopnji, petim pa je bila podeljena diploma r.stopnje. Diplomsko naloge petih novih diplomiranih inženirjev so so glasile: Dušan Vicentic; Izdelava karte 1:5.000 za področje Laško z Multiplexom. Zahid Rodepagic: Komunalno-tehnična obdelava novega mestnega centra v Škofji Loki. Vasil Pajvanov: Določitev ploščine ozemlja SRS in SFRJ na podlagi J različnih olomentov zemeljskega elipsoida. Brigita Puhar: Primerjava variant zazidalnega načrta kompleksa severno od šole v Polju. - 36 - Ivan Blatnik: Topogr0,fslcq-katastrski načrt dela gradbenega okoliša Gornja Radgona. Iz naslovov nalog ;je razvidno, da so 3 iz kon1u,nnlne usmeritve, dve pa sta geodetski. Naslov inžernirja so si pridobili: MiloradLončarevic Mio drag, Stavric Dorete Davidovic Drago Štokelj Vasilije Durovic geod. - geod, - geod.-komun. - geod. · geod,-lrnmun. Majhno število diplomantov je rezultat velikega osipa v času študija, .kar je povzrDČilo, da v letu 1966/67 ni bilo 4. letnika. Razlogi o tem -s6 bili večkrat obravnavani na različnih mestih, nepos?i'odni vzrok pa je got'ovo tudi to, da od povprečno slabših študentov·ni mogoče pričakovati rednega študija. Perspektive geodetske stroke pa so postale drugačne in b6 možno pritegniti k študiju dovolj veliko število dobrih študentov. Upam, da bodo tudi študijsld programi in načrti pravočasno dobili času in nivoju stroke primer.Do obliko. P.Š Diplomanti geod0t,slrngn odseka gradbene .tehniške šole v Ljubljani v· letu 1968. 1. Igor BERTOK Dušan CIGOJ Stanko DRENŠEK Faust IffiIŽMANIČ 2 . ... 3~ 4. 5. Mo.j da KUZMA .6 •. Vladiniir MUHIČ 7'. Šteflm POTOČNIK 8~ Vita POCAJT 9. Tatjana RAl\lIPICH 10. Vojko SANSONI 11. Jožica SOMRAK 12. Nevenka Ul\lJEK 13. Marlco VERBIČ L.G. VESTI IZ GEODETSKIH UPTIAVNIH ORGANOV Kih.tastrski urad Cerlmica posebni upravni organ. Z odlokom o organizaciji upravnih. organov skupščine občine Curlmica ima lmtastrsld urad Cerlmica status posebnega organa. S.M. Katastrski urad VrhnH:a v oddelku za gospodarstvo in finance~ Skupščina občine Vrhnika je z odlokom določila, da je katastrski urad notranja orga- nizacijska enota oddelka zt:. gospodarstvo in finance. S .M. Urad z0.. izmero in kataster zemljišč Logatec - drugi upravni organ. Po od- loku o temeljni organizaciji uprav.De skupš<Šine obČine Logatec je določeno, da sestavljajo upravo skupščino občine temeljni in drugi upravni org::mi. Med drugimi upravnimi organi je naveden hldi urad za izmero in kataster zem- ljišč. S.M. - 37 - Zavod za izmero in kato.ster zemljišo Grosuplje se je preimenoval v upravo. Skupščina občine Grosuplje je sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine s katerim so 19 zavod za izmero in lmtaster zemljiŠČ" preime- nuje v 11upro,vo za izmero in kataster", lci ima status temeljnega upravnega organa. SPLOŠNE INFORMACIJE Kongres o vodah Jugoslavije. Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije or- ganizira maja 1969 v Beogradu kongres o vodah, Na kongresu bo vrsta refe- ratov. V okviru tega kongresa so pod poglavjem 11geodetske podloge v vodnem gospodarstvu 11 uvrščeni naslednji referati: Vj oko slav Donassy, dipl.ing.: 11Uporaba fotogramotrij e v hidrotehniki". Milenko Mrvic, dipl.ing,: "Geodetske podloge za potrebe hidrotohnike 11 • Drn.goljub Vučioevio, dipl.ing.: "Glavni nivelman rek in kanalov". S.M. Posvetovanje o fo~ogrametriji. Zvoza GIG Srbijo orgon1z1ra posvetovanje o fotogrametriji, ki bo 25. in 26. aprila 1969 v Novem Sadu. Na posveto- vanju bo podanih okrog 20 referatov iz prakse in uporabe fotogrametrije. Ti referati bodo :mznmoženi. strošlci organizacije posvetovanja in razmno- ževanja referatov se bodo krili s kotizacijo, ki znaša 200 N din na udele- ženca. Prijave za udeležbo na posvetovanju sprejema zveza GIG Srbije Miloša Velikega št. 7 do 15.aprila t.l. S.M. /1os4 .,_ .,, __ 10S6 J J , _ JL 882 .. sl/LT 1.0 JL 882 890 2 1052 . T 89/, 89/, 1 ( 501'9 b 55/53 1062 890 T I KNJI 2N ICR FGG J R BILTEN 1969 . ~ l[l~~~ml~~l_llljllll III ~11111 1 CDBISS C f \ sl/LT 5 \,61, 3 ,oo a ,91,7 8f\ . U5o) LILT, o \_ \ ~514 5 '85 ' '