Poštnina ir gotovini. Posamezna številka stane l’50. Slovenski (prej Avtonomist) Glasilo Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev. Uredništvo in wpravni6tvo v Ljubljani, Breg M. 12. II. Telefon 119. Izhaja vsak petek. Mesečna naročnina S Din. — Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda SO par. Št. 19. Ljubljana, dne 15. maja 1925. Leto V. Kaj hočemo? Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva! Nova slovenska fronta. Star pojav je, tako v pretekli, kakor v tekoči zgodovini, ki ,ji pravimo politika, da se v časih velikih narodnih odločitev, v časih ko gre za rešitev celega .narodnega bitja pred sovražniki od zunaj, združijo vse št' tako različne struje, vrste in stranke naroda ter strnejo v eno vrsto. Za primere nam res ni treba stikati po zgodovinskih knjigah, tu-di jih je preveč, in če bi človek navedel en slučaj, je vedno v .nevarnosti, da izpusti tri, štiri *1k>1 j važne in bolj značilne. Imamo take primere prav neposredno pred seboj. Niti ca svetovno vojno se nam ni treba sklicevati, ko so šle vse stranke vseh v vojni udeleženih narodov enodnšno za svojim smotrom, edinim ismotrom med vojno: odvrniti vnanjo nevarnost. Ni se nam treba .sklicevati na občutje naših ljudi, ki so «e veselili, če so senegalski zamorci ali marokanski Rabili kje ob Remu nalbili Nemce, od katerih pa .navzlic temu veselju niti eden ni .mislil, da so zamorci ali Kabili vrednejši narod od Nemcev. Ni se nam treba — zakaj vse bližje primere imamo, tako blizke, da morajo biti še živo v spominu najbolj vihravemu čitatelju. Kot vzoren primer navajam samo zadnje predsedniške* volitve v Nemčiji. iSoeia listi in klerikalci so si povsod v laseh, ne samo pri nas, prav tako liberalci in socialisti in liberalci in klerikalci. Ko pa je bilo izdano geslo: za republiko je treba iti skupaj na volišče, sicer nas vse požre monarhi-zem, si ljudje tako različnih načelnih naziranj niso pomišljali niti za hip, socialisti in liberalci so šli volit cent nunskega, to je klerikalnega kandidata Marxa. Položaj slovenskega naroda v .Jugoslaviji je pa .še vse bolj obupen, kakor moč republikanske misli v Nemčiji. Debela knjiga ne bi mogla izčrpati vseh krivic, nasilj, barbarstev, ki jih je doživel in jih doživlja dan za dnevom naiš narod, odkar smo se »ujedinili« in odkar smo »svobodni«, odkar je slovenski narod tako »svoboden«, da dva izvoljena poslanca lahko delata s Slovenijo, kar hočeta, doc im nima ostalih 24 slovenskih poslancev, torej večina slovenskega ljudstva, pri odločanju o lastni usodi prav nobene besede. In kdor bi pisal tisto debelo knjigo krivic, ibi imel prav za prav jako lahko delo. Celo samo demokratske liste, kakor »Slovenski Narod« in »Jutro«, (bi vzel v roke, listal po njih in prepisaval. Tn bi prepisal n. pr. iz »Slov. Naroda« z dne 15. februarja lanskega leta, kako je bel g rajska vlada z odpravo jadranskega tarifa oškodovala Slovenijo za dobre pol milijarde na leto, in hi zopet drugje videl hvaležen »Jutrov« prispevek h tej knjigi o krivicah, ki se gode našim invalidom, a takoj nato bi si zopet podčrtal v »Narodu« sestavek, kako protizakonito se upokojujejo slovenski častniki, kako »socialno« postopa belgrajska vlada, kadar premešča orožnike — družinske očete v Macedonijo, ako je krivičen en davek, kako dimi drugi davek in druga naredba industrijo in gospodarstvo v Sloveniji ... Pa kakor rečeno, vsega bi ibilo za debelo, zelo debelo knjigo, mi pa pišemo samo kratek sestavek za tednik. (ki vsega početka je opozarjal naš list. najbolj odločno na brezpri-merno stisko, v kateri se nahaja in v katero se čedalje bolj pogreza slovensko ljudstvo. Ne danes, temveč že pred dvema leti je zato opozarjal naš list na živo potrebo enotne slovenske fronte. Tedaj nismo imeli uspeha. Slovenska ljudska stranka, ki je imela največ slovenskih mandatov, je mislila, da taka fronta ni potrebna, češ saj je nalša stranka slovenski narod. Ravno v tem je največja njena krivda. Zakaj nobena stranka, pa še tako velika, ne more reči o sebi, tla je ona in narod eno in isto. Naravna posledica tega socio-logičnoga dejstva je, da so povsod in opravičeno gledali na slovensko ljudsko stranko kot na stranko in ne kot na predstavi tel jico slovenskega naroda! Ker je Slovenska ljudska stranka vrhutega progra-matičmo vezana na gotov verskopo-litični program, so jo v iBelgradu tem lažje odklanjali kot zastopnico nenarodnih interesov. Isto se je zgodilo ž njo v Zagrebu. Sedaj, v 'dobi, ko se vrše pogajanja med zastopniki srbskega in hrvaškega naroda, je prišla slovenska politična kriza na svoj vrhunec. Kdor ni slep, mora videti, da se bo odločila usoda našega delavskega in kmečkega ljudstva, ne seveda za vselej, to ni mogoče, pač pa lahko za dolga desetletja. Cisto kratko: gre za vprašanje, ali bo današnja generacija našega ljudstva mogla in smela sama odločati o lastni usodi, ali pa naj gara in strada za to, da se !bo redila iz truda in krvi našega ljudstva belgrajska porodica in par domačih odpadnikov, dre za osvoboditev slovenskega kmeta in delavca od oligarhične klike, ki ga zasužnjuje. Še krajše: gre zato, da postanemo svobodni, da a je začelo tudi glasilo slovenskih »komunistov« — ki že zdavnaj niso nič druzega kakor večno lačni in še bolj žejna priiprega — z vso silo udrihati po slovenskih republikancih. Tako-le piše n. pr. v zadnji 'svoji številki pod kričečim naslovom: »Republikanski)« voditelj so se izdružili z monarhistično SKS: »Od mi« že dolgo napovedana združitev Puci je ve SKlS in Prepe-luhove SRS se je v nedeljo izvršila na občnem zboru samostojne kmečke stranke. Zbor sta najprej po-adravila v imenu slovenskih »republikancev« Prepeluh in Kelemina. Sprejeta resolucija o ujcdinje-nju S KS >ne govori več niti o republiki, niti o boju proti nadvladi srbske gospode in za samostojno delavsko-kmečko Slovenijo. Skratka »republikanec« Prepeluh je pljunil na republikanstvo, .slovensko samostojnost, kmečko-delavsko zvezo in šel pod streho SKS stranke monarhistov in bogatih kmetov. Vodstvo slov. republikanske stranke« s Prepeluhom na čelu je napravilo to združitev s stranko vaških bogatinov in trgovcev brez vednosti svojih pristašev. Tisoči kranjski in štajerskih kmetov so glasovali za Prepel uihovo in Radičevo listo v nadi, da s tem manifestirajo za slovenko kmečko-delav-:sko republiko. Mi smo jih že tedaj opozarjali, da se edino-le naš de-lavsko-kmečki rep. blok dosledno ■bori za samostojnost Slovenije, za pravice delovnega ljudstva, za svo-■ 'bodno delavsko-kmečko republiko (posebno v konštitunnti, op. ur.). Pa mnogi žal našemu svarilnemu klicu niso verovali. Ti so se •morali sedaj prepričati na svojih plečih, da jih je Prepeluh s svojim »Slov. Republikancem« ogoljufal.« # Sedaj pa primerjate to, kar piše »Delavsko-kmetski list«, s tem, kar piše demokratsko »Jutro«. Eden prav.i, da so postali »samostojni kmetje radičevci, drugi pa trdi, da je šel Prepeluh pod streho SKS stranke monarhistov in bogatih kmetov!!! Ali vidiš sedaj skupen načrt slovenskih kapitalistov in »lovenskih »komunistov« proti nam? # Na očitke »De la v s.ko-k m e ts k ega lista« skoro .ni potrebno odgovarjati. Ker pa ljudje tudi lažem radi verjamejo, naj odgovarjamo le na nekatere točke: Mi smo v svojem listu natanko obrazložili znani Radičev »pre-okret« in smo jasno povedali, da obstoji »preokret« v glavnem v tem, da Htfvatje danes priznavajo obstoječe stanje, ki ga prej niso. Hrvatje prej niso hoteli sploh nič slišati ne o ustavi, ne o parlamentu v Belgradu. Danes priznavajo, da je v lielgradu dinastija, da je vidovdanska ustava in da je v Bel-gradu parlament. Ta dejstva smo mi prizmi vali že prej in zato pri nas slovenskih republikancih ni bilo treba »pre-okreta«. Mi smo omenjena dejstva priznavali kot obstoječa, nismo, pa priznali da morajo biti večna. Ravno tako je tudi pri Hrvatih. S tem, če priznavam, da dežuje, še vedno ni rečeno, da zahtevam, da mora večno deževati! Mi smo nadalje odkrilo povedali, da se tako dalekosežen cilj, kakor je preureditev države v federativno - republikanskem smislu, ne da doseči v enem dnevu in k enim sklokom, ampak počasi in od'stopinje do stopinje, ker ne verjamemo na »komunistično« svetovno revolucijo, na katero zape-peljani delavci že leta in leta zastonj čakajo in bodo še dolgo čakali! Zgoditi se utegne pač, da ■pride v Rusiji do novega prevrata, ker so ruski kmetje že prav do grla siti moskovskih bedarij, pri nas pa, kjer znajo ljudje brati, gre z revolucijami nekoL:ko drugače. Oe bo pri nas prišlo do kakšne »revolucije«, ImkIo dobili kvečjemu gospodje »komunisti« vsak par pošteno zasluženih klofut od zapeljanih delavcev, druzega hudega pa ne bo! # »Komunisti« nam očitajo, da smo svoj republikanski program zatajili. Na ta očitek smo pravkar odgovorili. Vprašamo pa gospode »komuniste«: Kdo je pa zatajil celo svoje ime? Ali se oni sami še imenujejo »komuniste«?! Zakaj se imenujejo: »Neodvisna delavska stranka«1? Med »komunisti« je mnogo mladih fantov, ki morajo k vojakom. Ali ste že kedaj brali ali slišali, da bi se bil le en sam »komunistični« rekrut, branil priseči kralju? Ali ne pomeni taka. prisega priznanje kralja in priznanje obstoječega stanja? Kaj potem gobezdajo slovenski »oberkomunistični« vladini plačanci na nas?! Ali niso v komati tuan ti, kjer je bilo okoli 60 komunističnih poslancev, vsi do zadnjega prisegli kralju? Ali pomeni to kaj drugega kator priznanje obstoječega stanja? Ali ne pomeni priznanje obstoječega stanja dejstvo, da so slovenski in belgrajski »oberkomunisti« najbolj zvesti vladni 'hlapci, ki so hoteli na komando vlade, kakor je priznal sami prešnji minister notranjih zadev, spraviti s ponujano zvezo tudi slovenske republikance pod obzsnano? In taka cigani ja se še upa na javnost?! Slovenskim demokratom pa na njihovi zvezi s »komunisti« ne čestitamo, kakor tudi ne »Slovencu«, ki je ponatisnil bedarije »Delavsko-kmetskega lista« kot nekaj, kar naj bi imelo dokazilno moč! Slo venskim kmetom in delavcem pa svetujemo: Kedar bo prišel med vas kakšen »komunistični« tepec s svojo »mednarodno svetovno revolucijo«, mu jih pripeljite par poštenih okoli ušes in ga vrzite na cesto! Državni krediti za kmete. (Konec). IV. Ravnateljstvo za kmečki kredit. tj 22. V lielgradu se bo ustanovil finančni zavod z imenom »Rav-teljstvo za kmečki kredit« z nalogo, da upravlja demiar, ki ga l>o po tem zakonu dobivala ali od okrožnih kmečkih kreditnih zadrug in od hranilnih vlog, da daje posojila okrožnim kmečkim kreditnim zadrugam in kmečkim društvom in da skrbi za uporabo toga zakona. § 23. »Ravnateljstvo« upravlja poseben .upnaivni odbor, v katerem so: En član državnega sveta, 1 član glavne kontrole (vrhovni računski • urad), en član Narodni* banke, en član državne hipotekarne banke, 6 članov iz vrst kmečkih strokovnjakov in zadrugarjev, en zastopnik ministrstva za kmetijstvo, po en zastopnik vsake okrožne kmečke kreditne zadruge in en zastopnik finančnega ministrstva. Vse te člane imenuje vlada na predlog ministra za kmetijstvo. Zaradi lažjega opravljanja poslov in boljšega nadzorstva «i izvoli upravni od Ivor iz svoje srede'izvršni odbor, ki šteje 9 članov, med katerimi pa mora biti tudi zastopnik ministrstva za kmetijstvo, in do 5 članov v nadzorstvo, v katerem pa mora biti zastopnik finančnega ministra. Državni poslanci ne smejo biti člani upravnega odbora ali nadzorstva. Diani upravnega odbora so izvoljeni za 4 leta. Način volitev predpisu je p ra-v i 1 n i k. § 24. Na skupen predlog ministrov za finance in za kmetijstvo in po odobrenjui ministrskega sveta bo imenovan za šefa »Ravnateljstva za kmečki kredit« ravnatelj, izvršni odbora pa izvoli in minister za kmetijstvo potrdi pomočnika ravnateljevega. Ravnatelj in ravnateljev pomočnik morata imeti visokošolsko izobrazbo (fi-nančno-goypodarsko ali pa kmetijsko). § 25. Ravnatelj vodi vse posle •ravnateljstva in je navzoč pri vseh sejah upravnega in izvršnega odbora, toda brez glasovalne pravice, ra zimi v slučaj u, če je ravnatelj odsoten. Izvršni odbor voli ravnatelja, revizorje :n uradnike »Ravnateljstva za kmečki kredit« in ostalo potrebno osobje, potrjuje pa vse minister za kmetijstvo. § 2(i. Natančnejša določila r> volitvah, dolu, pravicah in dolžno stili upravnega in izvršnega odbora in nadzorstva, dalje ravnatelja, njegovega pomočnika in ostalega osebja bodo predpisana s posebnim pravilnikom za izvršitev tega zakona. § 27. »Ravnateljstvu za kmečki kredit« bodo sledeča sredstva na razpolago: 1. 500 milijonov dinarjev, ki bodo postavljeni v proračun ministrstva za kmetijstvo, ki jih bo izdajalo »Ravnateljstvo za kmečki kredit« .v vsakoletnih obrokih, dokler ne 1k> znesek vplačan. V proračunu za 1. 1925./26. bo postavljeno v ta namen 50 milijonov dinarjev in izročena »Ravnateljstvu«. 2. 50 odstotkov od dohodkov državne razredne loterije, začenši z 1. 1927. 3. Gotovima, ki jo ostala iz likvidacije bivše »Ziratne banke« v Skopi ju. 4. iSvote, ki bi jih dovoljevali »Ravnateljstvu« poznejši zakoni; 5. Tudi v proračunih okrožij se lahko določijo svote za vplačilo kapitala s pravico, da se ta kapital porabi samo za okrepitev kredita v dotični občini. § 28. »Ravnateljstvo za kmečki kredit« bo dajalo kratkoročne in srednjeročne kredite okrožnim kmečkim kreditnim zadrugam po največ 4%, dolgoročna posojila pa po n a j, več 3%. Zvezani raznih zadrug in kmečkim gospodarskim organizacijam in centralam kmečkih gospodarskih društev 'bo dajalo »Ravnateljstvo« kratkoročna in srednjeročna posojila ijm) obrestni meri Narodno banke. § 29. Zadružnim zvezam in centralam gospodarskih kmečkih društev bo dajalo »Ravnateljstvo« samo skupna posojila. Kratkoročne in srednjeročne skupne kredite bodo dobivale zadružne zveze in gospodarska združenja od »Ravnateljstva«: 1. Oe jim društvena pravila ali pa sklepi njihovih občnih Zborov dovoljujejo jemati posojila, 2. če me dillajo s trgovskim dobičkom in ne delijo dividend, in 3. če en del ali pa vsi člani njihovih upravnih odborov solidarno jamčijo za posojilo. i? 30. Dolgoročna skupna posojila dobijo lahko s pomočjo svojih zvez sama gospodarske kooperativne zadruge, ki imajo nalogo: a) da skupno proizvajajo, predela vajo, shranjujejo in prodajajo kmečke proizvode (za zgradbo žitnih skladišč, mlekarn, kleti, sušilnic itd). h) za zgradbo električnih central in napeljavo elektrike na 'deželo; c) vodnim zadrugam, ki imajo namen preprečevati povodnji, potem za izsuševali je,za namakanje itd. Ta posojila se bodo dajala polagoma, kolikor bo narejenega dela, za katera so namenjena. § 31. Dolgoročna skupna posojila se bodo dajala kooperativnim zadrugam po 4%. Dajala še bodo na hipoteke pod pogojem, da se odplačujejo v enakih letnih obrokih v dobi 25 let. § 32. Kooperativne zadrugo dobe 'dolgoročna posojila preko svojih zvez, katerim pripadajo, če sloji v njihovih pravilih: a) da »so osnovana na deležih, (ne na akcijah), ki se glase na ime in ki se jih lahko prenese samo z odobren jem zvezi* (zadruge); b) da se deleži .ne smejo obrestovati višje kot one, ki jih plačujejo zveze kreditnih zadrug zadrugam, ki jim pripadajo, na hranilne vloge in da člani ne dobivajo dividend; c) da se čisti dobiček po odbitku vseh stroškov in po dodelitvi enega dela v rezervni fond lahko raz deli med člane sorazmerno s posli, ki so jih imeli z zvezo, d) da vsi člani zadruge solidarno jamčijo za posojilo, dano zvezi. § 33. Pravilnik za izvršitev tega zakona bo določal način, kako se dajejo skupna posojila, jamstva, ki .se morajo zahtevati za plačevanje posojila, nadzorstvo, ki se mora voditi, da se posojilo ne porabi v druge namene itd. Vsako posojilo, dano kateremukoli združenju ali zadružni zvezi ali zadrugi se mora takoj vrniti »Ravnateljstvu«, če se njihova pravila tako izpremene, da se poslabša jamstvo za povračilo posojila. 8 34. Ministrstvo za kmetijstvo bo strogo nadzorovalo delovanje kreditnih zadrug in »Ravnateljstvi) za kmečki kredit«. Vsako leto bo .določilo na podlagi sklepa upravnega odbora »Ravnateljstvu«, koliko odstotkov od s.vot, s katerimi razpolaga »Ravnateljstvo«, se mo ra dati na kratkoročne, srednjeročne in ■dolgoročne kredite in koliko procentov se bo dajalo zadružni m zvezam in gospodarskim društvom na račun teh kreditov. § 35. »Ravnateljstvo za kmečki kredit« sme po sklepu upravnega odbora in po odobrenju ministrskega sveta izdajati 'založnice, pod pogoji, ki jih bo določal pravilnik. § 36. Proračun »Ravnateljstva« sestavlja upravni odbor, minister za kmetijstvo pa ga potrdi. Prva tri leta po ustanovitvi »Ravnateljstva in okrožnih kmečkih kreditnih zadrug« jih bo vzdrževalo ministrstvo za kmetijstvo. Po treh letih se bodo »Ravnateljstvo« im okrožni* zadruge za kmečki kredit vzdrževale iz svojih sredstev. Koncem vsakega leta bo »Ravnateljstvo« sestavilo svoj proračun. Tri četrtine čistega dobička bo vlagalo v svoj rezervni fond, eno četrtino pa bo porabilo za vzdrževanje, šol za ravnatelje in revizorje .kreditnih zadrug, za populizi ran je kmečkega kredita in za nanredek kmetijstva. Ko bo rezervni fond1 »Ravnateljstva« nara-stel na 50 milijonov dinarjev, se bo prebitek delil za razne kredite po tem zakonu. V. Pravice in kazni. § 37. Premoženje, stroji, živina, seno in drugi z zadružnim kreditom nabavljeni predmeti ne morejo služiti kot podlaga za nov kredit, dokler lastnik me plača ■svojega dolga. S 38. Zadruge za kmečki kredit imajo pravico, da v slučaju, če dolžnik svojih obveznosti ne poravna, poiščejo kritje pred vsemi drugimi upniki s prodajo onih predmetov, ki jih je dolžnik nabavil za zadružni denar. Oe pa se dolg me pokrije z izkupičkom za te predmete, iztirja zadruga svoj. dolg sodnijsko. Za dolg zastavljene predmete ne smejo dolžniki niti prodati niti poskriti brez dovoljenja zadruge, dokler ni dolg plačan, sicer so kaznujejo po kazenskem zakonu. § 39. Določa prostost vseh taks, ki jih morajo sicer plačevati dolžniki pri intabulacijah itd. § 40. Določa kazni za odbornike, ki bi dovoljevali krediti: na podlagi lažmjivih podatkov. Dnevne vesti. Politični dogodki v Zagrebu. V Zagreb je prišla pretekli teden parlamentarna komisija, ki ima nalogo preiskati, če so res vsi radičev®ki poslanci, katerih mandati še niso potrjeni, sami »boljševiki«, katerim je treba mandate uničiti. Splošno prevladuje mnenje, da se bo tudi ta komisija prepričala, da obilolžitve, proti radičevemu, ne držijo, in da bodo vsled tega vsi osporjeni radi-čevski mandati tudi potrjeni. Ko se bo to zgodilo, se bodo lahko začela prava pogajanja med radikali in radičevci za sporazum. Kakor hitro pa pride do sipo razuma, se bo politični položaj temeljito izpremen.il. »Temeljna napaka«. Iz »Jutra«; »Temeljna napaka, ki jo propagira »Slov. Republikanec«, in ki jo je zagrešil tudi dr. Korošec, kar se mu že bridko maščuje, je ravno ta, da se prepeluhovci in Pucljevi pristaši sedaj postavljajo pri reševanju »spora med Hrvati in Srbi« na stran prvih, namesto da bi se postavili na nepristransko in nadplemensko stališče.« — Mi prav od srca privoščimo »nepristransko in nadplemensko stališče« dr. Žerjavu, če se hoče nanj postaviti. II ver jen pa naj bo, da ga nihče ne bo vprašal za njegovo mnenje o razmerju med Hrvati in Srbi, če bo stal na »nadplemen-skem« stališču magari 1000 let. kakor tudi nikogar drugega ne bodo vprašali niti Hrvati niti Srbi za njegovo mnenje, kdor bo stal pri — strani in gledal na razvoj dogodkov s prstom v ustih. Politični cirkus g. dr. Korošca. V seji parlamenta dne 12. t. m. je klerikalni poslanec g. 'Smodej energično grajal, da se od strani predsedstva zapostavlja slovenščina, kar je res in je bila graja upravičena. »Ne moremo pa si kaj«, da bi pri tej priliki znova ne pribili, da je leta 1919. sedanji in tedanji šef ■ g. iSihodeja, ministrski podpredsednik g. dr. Korošec energično in lastnoročno zapodil slovenski jezik iz parlamenta kot nepotreben, češ, »da vsi razumemo srbsko«. Zato mislimo, da bi bilo prav, če bi g. Smodej najprej nekoliko obračunal z g. dr. Korošcem samim, nakar bi tudi v skupščini morda našel več odziva za svojo stvar. Tako pa smo imeli zopet priliko obračunati le cirkuške metode slavne SLS. Pribijamo! »Domoljub« piše: »Tudi pri nas na Slovenskem je bilo mnogo ljudi, ki so nastopali za Radiča in za njegovo vrtoglavo politiko. Oznanjevali so iste nauke kakor na Hrvatskem in slepili ljudi z istimi vrtoglavostmi kakor Radič. V prvi vrsti jim je služila za agita-' cijo seveda Radičeva republika.« — »Domoljub« mam bo že oprostil, če še enkrat javno pribijemo, da ni pri zadnjih volitvah nihče tako agitiral z »republiko« kakor ravno tisti klerikalci, ki sedaj po volitvah nočejo o republiki slišati niti liesedice več, ampak se iz republikanstva samo norčujejo in Radiča in vse republikance sploh ometavajo z najdebelejšim blatom! Mi še vedno hranimo originalni podpis nekega kaplana pod izjavo da je »republikanec«, samo da je mogel agitirati z republikanstvom z monarhistično Slovensko ljudsko stranko. Gospoda poslanca Sušnika naj pa »Domoljub« naravnost vpraša, kako im s kakšnim geslom je agitiral na Raki. Zato pa je ravno takim ljudem najmanj treba govoriti o kaki »vrtoglavosti« Radičevi. Tisti pristaši SLS, ki nekoliko tudi sami mislijo, si danes nič bolj ne žele, kakor da bi bil tudi dr. Korošec tako »vrtoglav« kakor je Radič. Z Radičem se 'Srbi danes pogajajo, kar je dokaz, da je Radič vendarle nekaj, za dr. Korošca se pa absolutno nihče me zmeni, kakor da ga v Belgradu sploh ne hi bilo. Taka je resnica, ki je za SLS im njene voditelje zelo neprijetna, kljub temu pa je resnica. Slovenstva ni! »Slovenec« piše v svojem poročilu, da na občnem zboru samostojnih kmetov, katerega sta se udeležila kot gosta tudi posl. g. Kelemina in g. Prepeluh, niso omenjali Slovenstva. — Mislimo, da Slovenstva na zborovanju samih Slovencev Lij samih slovenskih strank id treba še posebej naglaša-ti, ker ,je to samaposebi umevna stvar. Verjamemo pa, da je treba Slovenstvo omenjati »Slovencu«, nad čegar tiskarno se še danes blešči napis »Jugoslovanska tiskarna« kot spomin na one dni, ko so gospodje zavrgli Katolištvo in Slovenstvo, in potrebno je Slovenstvo omenjati dr. Korošcu, ki je rekel v parlamentu, da je slovenščina v parlamentu odveč. Na silno priprost način je pisal »Slovenec« pretekli teden o občnem zboru samostojnih kmetov, ki je ustvaril podlago za možnost bodočega sodelovanja med samostojnimi kmeti in republikanci. »Slovenec« ne ve drugega povedati, kakor da zabavlja na osebo g. Puclja in na osebo g. Prepeluha! Obema očita vse mogoče osebne napake. Ne manjka dosti, da ne pove, da sta oba gospoda v starosti kakih dveh ali treh mesecev bržkone včasih tudi kakšno rjuho pomočila. Toda šalo na stran. Vprašamo gospode nasprotnike prav resno; Ali res mislite, da repuiblikanstva med Slovenci ne hi bilo, če ne bi živela med nami skromna oseba g. Prepeluha1? Ali res mislite, da samostojnih kmetov ne hi bilo, če ne bi bila pokazala oseba g. Puclja kmetom kdaj svojih širokih pleč? Ali gospodje res mislijo, da izgine z osebo vred tudi princip ali načelo, ki ga ta oseba zastopa? Ali -se gospodje ne -zavedajo, kako malo služijo slovenski omiki in politični izobrazbi ljudstva, če vedno in vedno segajo po ogabnih in ostudnih metodah osebnega boja, namesto tla vzgajajo -svoje pristaše za prineipijeleu hoj? Zakaj ne pridete. na dan z dokazi, da je »družitev obeh strank slaba, če vam »družitev ni všeč? Zakaj vedno le osebno blatenje? Ali se ne zavedate, da vam bodo vsi ljudje rekli, da nimate več zmožnosti za prineipijeleu boj? List kakor je ali bi moral biti »Slovenec«, bi lahko že nekoliko drugače pisal kot piše in hi lahko delal sebi nekaj več časti. Stara pripovedka. Kmet je gnal kravo na sejm. Spotoma ga dojde sosed in oba gresta -skupaj. Naenkrat jima skoči na pot umazana krota. »Ti«, pravi lastnik krave, »če jo sneš, je krava tvoja!«*— »Zakaj pa ne,« se odreže sosed, ki se je krave polakomil, in zagrabi kroto in jo začne gristi in jesti. Lastnik krave ga -začudeno gleda. Ko pa vidi, da je -sosed že pol krote pogoltnil, -se končno le zboji za kravo in pravi -sosedu; »če mi -daš kravo nazaj, snem jaz -drugo polovico krote!« »Čakaj vrag,« si misli sosed, »boš pa še ti kroto žil, ne samo jaz,« in privoli. Lastnik krave pogoltne res drugo polovico krote, da si reši -kravo. Tako sta korakala nekaj časa naprej. Naenkrat pa se ustavi -sosed, se potrka na čelo in pravi svojemu tovarišu: »Ti, zakaj sva pa midva pravzaprav kroto požrla?« — Na to staro povest se spominjamo, ko beremo dan za dnem, kako ilr. Korošec očita -dr. Žerjavu, da bo moral iz vlade ven, dr. Žerjav pa isto očita dr. Korošcu. Oba zlivata drug na -drugega cele -kupe zmerjanja, ko bosta pa oba pred vratini, se bosta lahko vpraševala drug drugega: »Zakaj sva -se pa midva pravzaprav zmerjala? Zakaj -sva drug drugega tako -polivala iz gnojnico, da sedaj oba -smrdiva, da so Srbi oba postavili pod kap?« Na Dunaju in v Belgradu. Ko smo bili Slovenci -še pod Avstrijo in pod Dunajem-,-so živeli v naši deželi liberalci in klerikalci. Ker so bili oboji slabi, jim ni preostaja] o drugega -kakor da so lepo ponižno hodili na Dunaj priklanjat in -prosit za milost. Ker -so se pa med -seboj tudi sovražili kot psi in mačke, so drug drugega hodili na Dunaj tudi pridno tožit. Kadar šo prišli liberalci & i k m zadovoljni bodeče kupile ppavo ira/vracai ILIN5KO CIKORIJO) pred dunajskega ministra, -so črnili in mazali klerikalce, da so klerikalci sami veleizdajalci in -da so le oni, liberalci, pravi in edini potrijotje in zvesti avstrijski državljani. Ko so pa zopet klerikalci prišli do dunajskega ministra, so črnili in mazali zopet liberalce kot veleizdajalce in protidržavne elemente. Pri obojih pa je zavladalo velikansko veselje, če se je enemu ali drugemu posrečilo s pomočjo dunajskega ministra svojemu nasprotniku pošteno nagoditi. Dunajski minister -se je pa smejal in je tepel lepo oba, enkrat enega, enkrat enega, slovenski narod je pa trpel vsled klerikal-no-liberalnih oslarij velikansko škodo! Kakor je bilo pred vojno on Dunaju, je sedaj po vojni v Belgradu. Tu-di danes imamo še v deželi klerikalce in liberalce. Eni in drugi so bili 1. 1918., ko se je odločevala usoda slovenskega naroda za dolgo vrsto let, tako zabikami in za-telebani v svoje liberalstvo in kle-rikalstvo, da so popolnoma prezrli vse, kar se je okrog njih po svetu godilo in tako smo ®e lepega dne znašli — pod belgrajsko vlado. Kakor hitro pa so slovenski liberalci in klerikalci zavohali, da imajo zopet nekje vlado, kateri hi lahko hodili svoje -politične nasprotnike po stari dunajski navadi tožit in obrekovat, so jo vdrli kot -norci v Bel-gra-d, tam popadali na kolena pred belgrajskega ministra in kričali: »Gospod minister, poglej liberalce, to so-sami lumpje!« Drugi pa so zopet kričali: »Gospod minister, poglej klerikalce, to so same -barabo!« Belgrajski minister pa, ki se ni hotel nobenemu zameriti, je reke-l: »Oba imata prav! Jaz vidim sam, da -ste vsi skupaj goveda, -kar vas je!« Tn je šel in je liberalce in klerikalce prav pošteno -pritisnil z — davčnim vijakom! Tn kolikor bolj vpijejo klerikalci, da jih davčni vijak boli, toliko bolj vpijejo liberalci belgraj-skemu ministru: »Le še pri vi j! Le še bolj pritisni!« Klerikalci pa zopet vpijejo: »Le še pri-vij! Le še bolj pritisni!« In belgra j-ski minister pritiska in pritiska in bo še pritiskal tako dolgo, dokler se ubogi slovenski narod ne ibo spametoval in liberalcev in klerikalcev skupaj ne ibo zapodil iz -svoje hiše! Poiitična lopovščina. Kakor navadno jo je zagrešil stari grešnik »Slov. Narod«, ki piše v nedeljskem uvodniku: »(Samostojni kmetje) se ne pomišljajo -sodelovati s »tako-zvano« slovensko republikansko stranko -gosp. Prepeluha, ki je do včeraj očitno podpiral klerikalno avtonomijo in je izdajal s klerikalnimi denarji ljubljanskega »Avtonomista« in sedaj »Rupbli-ka-nca«.— Bodi povedano »Narodu«, da mu je na prosto da no pogledati naše knjige, da se prepriča na -svoje lastne oči, če nima več samo še kurjih, kdo 1 d aru je »Republ i k a n ca «. Klerikalci gotovo ne in tudi Hrvatje ne, ampak plačujejo ga slovenski naroč- niki. Toliko enkrat za vselej, ker se nam gabi ukvarjati z lopovščinami te vrste, ki jih uganja gotova »inteligenca« v »Narodu«. Radikali o dr. Korošcu. Glavno glasilo radikalne -stranke »Samouprava« skoraj v vsaki številki ljuto napada dr. Kor-ošca. V eni zadnjih številk ga napada zaradi članka, ki ga je priobčil »Slovenec« pod naslovom »Bolgarska tragedija« in piše: »..Kar -se tiče g. Korošca, je žalostno, da moramo tako grd slučaj -zlobe, podlosti in izdajstva zabeležiti v tako delikatnih trenotkih naše države (razmerje med Bolgarijo in Jugoslavijo je bilo in je mogoče še zelo napeto, op. ur.). To je toliko žalostneje, ker se je ta slučaj pojavil v naši sredini in v enem delu našega naroda, da ga bodo inaši -sovražniki komaj pričakali in izkoristili. G. Korošec je s -svojim korakom odvzel -sebi pravico, da bi se ž njim razgovarjali tako kakor prej. On za bodočnost ni kompromitiran samo kot politik, ampak tudi kot Slo-venec (podčrtala »Samouprava«, op. ur.). Naj bo prepričan, da 'mu tega jozuit-stva ne bomo pozabili in -da l>o -z naše strani vedno naletel na maš dober spomin na vse, kar on danes počne kot prostovoljni agent Cankova in Rusova.« — Na shodu zaupnikov SLS v -soboto je rekel dr. Korošec, da bo na jesen povabljen, da vstopi v vlado. Pisanje »Samouprave« je slabo vabilo! Sramota. V Belgradu izhaja li-st »Samouprava«, ki je glavno -glasilo radikalne stranke. V tem listu je pretek-Ii teden izšel članek o občnem izboru samostojnih kmetov, kjer beremo med drugimi: ».. Tretjo napako je napravil g. Pucelj I. 1924., ko se je pred volitvami vrnil v zemljoradniško -stranko, da se po šestili mesecih združi s slovenskimi republikanci in komunisti.« — Iz članka -samega -se čisto jasno vidi, da ga ni pisal Srb, ampak da je pisan po podatkih »od slovenske strani«, in če primerjamo vsebino članka »Samouprave« s pisanjem ljubljanskega »Jutra«, vidimo na prvi pogled veliko vsebinsko sorodnost. Ge -pa je narekovala »Samoupravi« njem članek slovenska stran, je tudi pojmljiva in razumljiva svinjarija, ki tiči v besedah, »da -se je g. Pucelj združil s slovenskimi republikanci in komunisti«! Tisti, ki je napisal ali narekoval te besede, jako dobro ve, da -slovenski republikanci z raznimi »komunističnimi« vladnimi hlapci in izzivači nimamo nobene zveze, kar je priznala celo vlada sama s tem, da nas ni postavila pod ob-znano, ker nas ni imela za kaj. Tistemu lumpu, ki znaša svoj gnoj v »Samoupravo«, pa to menda ni všeč in samo zjito, da lri spravil tudi slovenske republikance pod obzna-no, je šel in narekoval stavek, »da se je Pucelj združil -s -slovenskimi’ republikanci in komunisti«, češ, če sedaj ne bo Pucelj s -slovenskimi samostojni im kmeti in s slovenskimi republikanci vred prišel pod ob-znano, nebo nikoli! Umaizanije, ka-koršno smo brali v »Samoupravi«, pošten rad Tkalski Srb -sploh zagrešiti ne more, ampak take lopovščine je sposoben samo kakšen lump! Kostanjevica. Poročajo nam: Klerikalni poslanec prof. Sušnik je Ni želite brez Zlatorog mila! Ta znak jamči 20 Novost Ni žehte brez Zlatorog mila! P. n. tvrdki DOM. ČEBIN Lj ubij ana Z Vašim angleškim kovaškim premogom in angleškim livarniškim koksom, ki ste ga nam dobavili, smo bili povsem zadovoljni. Cena je z ozirom na kakovost in v primeri s ceno oglja vsekakor nizka. Z odličnim spoštovanjem: Lovro TEPINA, žzdr. upr. drž. podkovske šole Selo-Lj ubij ana. imel takozvani »tabor« pri romarski cerkvi na Klinovcah pri Kostanjevici, kjer je lovil kalim* za polomljeno politično barko svojega •sefa d rja. Korošca. Seveda je pri tem tako debelo ‘lagal, kakor znajo to le politični klerikalci. Spravil «e je zlasti na našo stranko in g. Prepeluha, o katerem je lanova pogrevaj stare, že ponovno o vržene laži. Toda kaj — klerikalec laže naprej, češ nekaj ibo že ostalo. Toda laž ima kratko noge in povemo prav jasno, da nam prof. Sušnik več županil ne bo! Krški okraj je v bodoče izgubljen za klerikalce, pa naj gg. Sulšni-ki še tako zlorabljajo vero v svoje politične svrhe. Kako jim je treba povedati! Svoje pristaše in somišljenike opozarjamo, da bodo hodili prav pogosto med nje klerikalci in dobro plačani komunisti, ki vam bodo govorili, da so slovenski re publikanci »voje re-publikanstvo zatajili in da so zlezli pod monarhistični plašč bogatili samostojnih kmetov. Tem povejte tako: Gospodje, vi se lažete! »Jutro« piše namreč ravno nasprotno, ker pripoveduje dan za dnem, da je Pucelj s svojimi samostojnimi kmeti postal republikanec in rariičevee, »Jutro« pa je list, ki se nikdar ne zlaže! — Tako povejte enim. Ke-dar bodo pa prihajali med vas de-mokratje in vam pripovedovali, da so samostojni kmetje postali republikanci in radičevci, takrat jim odgovorite: »Gospodje, vi se lažete! »Slovenec« piše ravno nasprotno in »Slovenec« je list, ki se nikoli ne zlaže!« Na ta način lahko vlečete obe sorte teh ljudi za njihove dolge nosove im za se daljše jezike. Da je koncert proti republikancu Prepeluhu in samostojnežu Puclju popoln, sta se morala oglasiti po svoji stari navadi tudi »Domoljub« in »Slovenski gospodar«. Oba zlivata svoj politični žolč na oba imenovana gospoda v obliki najgrših napadov na osebe obeh imenovanih gospodov, češ če oblatimo voditelje, bodo šli ljudje zopet'k nam. Pri tem pa ne pomislijo, da slovenskim republikancem ni za oseb«* in za voditelje, ampak za njihov princip, od katerega ne odnehajo in me bodo onehali, ampak se bodo za njega uresničenje borili z vsemi zakonitimi sredstvi. Te pa republikancem kakšna oseba ni prav, imajo še vedno toliko moč5, da. si izberejo koga drugega, in jim zaradi ene same neznatne osebe še ni treba menjati svojega političnega prepričanja, ampak bodo zamenjali kvečjemu le eno osebo z drugo osebo, nikdar pa svojega prepričanja ne bodo zamenjali za kakšno osebo! Mislimo, da je to dovolj jasno povedano! Sicer si pa dovoljujemo gospode opozoriti na tisti odlomek cerkvene zgodovine, ko je vladal papež Aleksander VI., ki po priznanju katoliških zgodovinarjev ni živel ravno vzorno po katoliških naukih. Kaj bi dejali gospodje, če bi mi trdili, da je zaradi osebnega življenja papeža Aleksandra VI. katoliška vera slaba? Z napadi na posamezne osebe ne boste ubili ideje! To je jalov posel! Glasilo narodnih socijalistov »Nova Pni v (hi« piše o zborovanju samostojnih kmetov med drugim: »Resolucije, sprejete na občnem zboru SKiS, so razveseljiv korak h konsolidaciij političnih razmer v Sloveniji in jih je v tem pogledu najsimpat ičneje pozdravljati. Po razpoloženju v S KS in SRS sodeč, bo gotovo prišlo do fuzije obeh strank. Kmečki (blok bi na ta način razpolagal v Sloveniji s štirimi poslanci, ki so dobili pri zadnjih volitvah v narodno skupščino 33.000 glasov.« — Tako daleč, kakor pravi »Nova Pravda« sicer za enkrat še nismo, eno pa lahko rečemo, da smo mi s svoje strani storili vse, kar je mogoče storiti za skupen nastop. Slovenci smo vsi. ker smo Slovenci, smo tudi Jugoslovani, ker ne moremo biti Kitajci, kmetje in delavci so eni in drugi, kot svoj političen cilj pa smo si začrtali lastno go-spodstvo na lastni zemlji, ker ne maramo biti večni hlapci. Kdor te tako enostavne stvari priznava, temu so vrata za vstop pri nas vedno odprta na stežaj. Za vse druge pa pri nas ni prostora. Reven invalid, 100'/, d elane zmožen, prosi usmiljena srca pomoči v obliki stare otroške obleke in v denarju. Je oče šosterih mladoletnih otrok, sam težko bolan na ledvicah in pljučih, tako da ne more ničesar zaslužiti. Živi v velikem pomanjkanju glede živeža in obleke. Vsako podporo sprejme za tega ubogega in revnega invalida: Uprava »Slovenskega Republikanca« v Ljubljani, Breg 12/11. Tržne cene v Ljubljani. Goveje meso po 17—20 dinarjev za kilogram, svinjsko 2f)—30, telečje 25 do 27..r>0, ovčje IT), kozici je 22.50 Din. Kokoši po 25—50 Din komad. — Par piščancev 40—50 Din. — Par golobov 20—25 Din. — Race S7 do 90 Din komad. — Jajca po 0.87 do 1.25 Din komad. Grah v stročju po 8 Din kilo. — Novi krompir po 8 do 10 Din 'kilo. Šivalni stroj »Stoewer« je najboljši iin najpopolnejši. Za istega Vam da 15 letno jamstvo tvrdka Ludovik Barlaga, Ljubljana, Šelen-burgova ulica 0, I. uadstr. Ako po- trebujete v gospodinjstvu šivalni stroj, obrhite se le na to tvrdko in boste najbolje postreženi. Več v oglasu. Če se odločite kupiti kolo, obrnite se na tvrdko Igu. Vok, Ljubljana, Sodna ulica 7, dobili boste najboljše in ugodno ceno. Glej današnji oglas. Kovače, kleparje, ključavničarje in sorodne stroke opozarjamo na pohvalno izjavo drž. podkovske šole, ki jo je prejela tvrdka I). Čebin, zaloga koksa in angl. kov. premoga v Ljubljani in ki jo danes priobčujemo v našem listu. Našim cenj. čitateljem toplo priporočamo to solidno tvrdko. Za kratek čas. Kaznovana radovednost. Gorenjski kmet se pelje iz Ljubljane domov. V istem vozu se pelje Ljubljančan na G oren jsko na oddih. Ljubljančan: Kam sc pa peljete? Kmet: Domov! Ljubljančan (sitna ri naprej): Odkod pa ste? Kmet: Sem iz Radovljice, doma imam ženo in si;na. Žena je stara 30 let, sin pa (5. V hlevu imam 4 glave živine, v svinjaku pa (5 pras-cev. V žepu imam žepno ruto, doma v omari jih imam pa še 2 tucata. Moja žena ... Ljubljanski radovednež ni poslušal do konca ... IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV. Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. 15 letno jamstvo najpopolnejši Stoevrer šivalni stroj s pogrez-ljivim transporterjem (grabljice). Z enostavnim premikom je stroj pripravljen za stepanje, vezenje ali šivanje. budovih Baraga, Ljubljana Šelenburgova ul. 6,1. nadstr. Telefon Slev. 980. InsBPirajtB v »Slov. Republikancu”! Rimim* Dunaiski in Liub" IllipirTI. Ijanski Zvon, Kres, Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige HINKO SEVAR A antikvariat knjigarna y Ljubljana, Stari trg 34 ♦ Brošura „Jugosloveni, Slovani in Jugoslovani" ki je najboljši politično-kul-turni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni, se dobi v upravi našega lista in stane s poštnino le 4 Din. Na.jlboljša. .Pucir po zelo 'ugodniH cenah dobite le pri ION. VOK, LJUBLJANA Sodna ulica štev. 7. Naroči si kot Slovenec revijo ,Novi Zapiski* letnik 1922 kompletni letnik, 10 zvezkov se še dobi v upravi našega časopisa in stane samo 10 Din. Pozor, krojač, ši«Hja, ntSinllin Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo ekspresno po posti v KROJNI ŠOLI, koncesljonirani od ministrstva za trgovino in obrt. Ljubljana, Židovska ulica štev. 5. Vsak mesec tečaji za krojače šivilje in ne-šiviije. Ure Zlatnina F. P, ZiUEG optik LJUBLJANA, Stari trg 9. Ščipalci Očala Ljubljanska posojilnica r. z. z 0. z. v Ljubljani. Telefon št. 9 Mestni trg št. O obrestuje vloge zelo ugodno in sicer: vloge, ki jih izplačujue brez odpovedi, po 8 °/o vloge z enomesečno odpovedjo, po 10 °/o vloge z trimesečno odpovedjo, po 12 °/o vloge s šestmesečno odpovedjo, po 14% Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad II milijonov dinarjev. Posojila daje le proti popoini varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. Inkitso faktur in menic. Trgovski krediti. Splošno kreditno društvo v Ljubljani Ustanovljeno 1898 registrov.oa “druga * omejeno zavezo Te|efon .< ^ ——, — Aleksandrova cesta 5 ——„—- Ohrestuje Ti hranilne vloge po lj najugodnejši obli restni meri brez =• vsakga odbitka. xWodni salon Minka Horvat Ljubljana, Stari trg 21. ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške SLAMNIKE in KLOBUKE. Ža n« klobuki vedno v za'ogi. Popravila se sprejemajo.