Šolski vrti pred pedesetimi leti in danes. Najnovejše odredbe c. kr. deželnega šolskega sveta. oziroma deželnega odbora kranjskega glede preuredbe šolskih vrtov so zbudile vseobče zanimanje za to vprašanje. Zato menda ne bo odveč, ako navedemo nekaj značilnih misli o tem predmetu iz dr. Bleiweisovih »Novic«. letnik 1863. Pod nadpisom »Proste misli o šolsko-kmetijskih vrtih« pišejo namreč »Novice«: >/Frebalo bi imeti, kakor je že v več krajih, šolsko-kmetijski vrt. velik vsaj 100 štirjaških sežnjev. Seve, biti bi moral v pripravnem kraju. Obdelovali naj bi ga kmetje brez plače pod vodstvom učitelja. Ta pa, dobro izurjen v kmetijstvu, bi mogel skrbeti. da bi se več plemen sadnih in drugih dreves sejalo. Drevesa pa. dovolj velika za presajanje na stanovitni kraj, naj bi učitelj tudi brezplačno med kmete .razdeloval. Tak vrt ne bi bil v prid samo učencem. temveč najbolje prostemu kmetu. kateri ne more vsakega krajcarja v mesto, za drevesa nesti. pa presajena iz druge zemlje se še nerada primejo.« Pred 50 leti so torej priporočali šolske vrte. velike 100 štirj. sežnjev, danes riaj bi obsegali 10 do 15 arov! Bleiweisove »Novice« pravijp. naj bi šolske vrte obdelovali kmetje pod vodstvom učiteljevim«. dandanes pa naj bi vrt obedloval uboga para učitelj. nadzorovali naj bi ga pa menda kmetje. t. j. krajni šolski sveti!