cijska slika in gozdno-gojitveni problemi Prekmurja«, 1951) in da je v svo­ jem najnovejšem delu (»Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Slo­ weniens«, »Vegetatio Acta Geobotanica«. 1969), ki ga na žalost ni več utegnil obširneje prirediti za domače uporabnike, z zadoščenjem poudaril, kako se njegova fitogeografska razčlenitev Slovenije presenetljivo ujema z geograf­ sko regionalizacijo naše domovine. Svetozar Ilešič Deveti kongres geografov SFRJ v Sarajevu (25. do 30. septembra 1972) Na osmem kongresu geografov Jugoslavije 1968. leta v Skopju je bila poverjena Geografskemu društvu Bosne in Hercegovine naloga, da organi­ zira deveti kongres. Kljub temu, da so se med tem razrahljale organizacijske možnosti naše zvezne organizacije, Zveze geografskih inštitucij, so Sarajev­ čani vendar uspeli, da kongres pravočasno z uspehom organizirajo. Presene­ tilo nas je celo, da udeležba na kongresu v bistvu ni bila slabša kakor na prejšnjih kongresih. Delovna zasedanja kongresa so bila v Domu JLA v Sarajevu od pone­ deljka, 25. septembra do vključno četrtka 28. septembra. Prvi dan dopoldne je bil otvoritveni plenarni sestanek, ki ga je v imenu delovnega predsedstva začel predsednik Geografskega društva Bosne in Her­ cegovine doc. I. B u š a t l i j a . Sledilo je poročilo o delu Zveze geografskih inštitucij SFRJ med 8. in 9. kongresom, ki ga je podal predsednik te zveze M. B j e l o v i t i c . Nato pa so sledili trije referati, ki naj bi nakazali neka­ tere osrednje probleme geografskega zanimanja. S. I l e š i č je referiral o geografskih aspektih varstva življenjskega okolja, J. R o g l i c o globalnem aspektu v pouku geografije in V. D u r i č o geografiji in znanstveno tehnični revoluciji. Plenarni značaj je imelo še zasedanje zadnji dan, 28. septembra dopoldne, ki je bilo posvečeno problemom geografskega pouka (z referatoma V. Duričkoviča in M. Bajiča). Vsi ostali prijavljeni referati so bili razporejeni po sekcijah. Ker neka­ terih referentov na kongres ni bilo, nekateri referati pa so bili uvrščeni naknadno in se je zato menjaval program, je skoraj nemogoč pregled čez celoto. Še najlaže ga dobimo iz knjižice »Rezimeji referata II. kongresa geo­ grafa Jugoslavije«. V celo ti j e bilo u v rščen ih na p ro g ram sek c ij ok rog 50 re fe ra to v . Na dnevnem red u s ek ­ c ije za f i z i č n o g e o g r a f i j o j ih je b ilo 12, in s ice r: T. R ak ičev ič . Sodobni p ro b lem i v fiz ičn i g e o g ra fiji; P . H abič, A k tu a ln i p ro b lem i k ra so s lo v ja ; J . K unaver, P ro b lem atik a tip o ­ lo g ije in v iš in sk e z o n aln o sti k ra s a v S lo v e n iji; I . G am s, Z načilnosti su b k u tan eg a k ra s a kot ineioda za d o lo čev an je k ra š k e e ro z ije p rs ti ; 1. N esto ro v sk i, T ek tonsko -geom orfo lo ške k a ra k te ­ r is tik e g lavn ih g o ra Zahodne M ak ed o n ije ; I. B u ša tlija , M o rfo s tru k tu rn e in m o rfo sk u lp tu rn e k a ra k te r is t ik e Bosne in H ercegov ine ; M. Z erem ski, P e rig lac ia ln a k lim a k o t poseben in d ik a to r n e o tek to n sk ih p rocesov ; I . G am s, F a k to r j i m ik ro k lim a tsk e k la s if ik a c ije v r ta č in k ra šk ih p o lj: A. B ognar, N e k a te re m orfo lo ške ob lik e na p u h lic i B a ran je ; R. L aza rev ič , In ten z iv n o st vodne e ro z ije ; J. R idanovič, G eo g ra fsk e osnove vodne o sk rb e na M u rte r ju in R uždi P lan a , G eografsk i pom en h id ro s is tem a Lbar—L e p e n a c . — N ajv eč re fe ra to v (16) je b ilo v se k c iji za g eo g ra fijo p r e b i v a l s t v a . To so b ili: N. C aric , N eko p o jm o v a n je te o r ije in m e todo log ije g eo g ra fije p re b iv a ls tv a ; J. M arkovič, N een ak o m ern o st re g io n a ln e ra z p o re d itv e p re b iv a ls tv a in n a se lij J u ­ g o s lav ije : I. K lem enčič , P ro b lem razse litv e km ečk eg a p re b iv a ls tv a (na p rim e ru S lo v en ije ); M 1’anov, P ro sto rsk a razm estitev p re b iv a ls tv a v P o v a rd a r ju ; B ra tis lav a M aksim ovič — M ilenka Savič, O snovne k a ra k te r is t ik e ra z v o ja p re b iv a ls tv a Bosne in H ercegov ine v zad n jih sto le tih ; S. S m latič , M uslim ani s rb sk o h rv a tsk e g a je z ik a v T u rč i j i ; J. Ilič , O snovne k a ra k te r is t ik e povo jne ra s ti in te n d en ce ra z v o ja p re b iv a ls tv a S rb ije ; M usa G aši, R ast in k o n c e n tra c ija p re b iv a ls tv a v p ro s to ru SAP Kosovo; E. D u k a g jin i, M estna n a se lja in p o p u la c ijsk i razv o j v M etoh iji; S. N ik o ­ lič, N e k a te re v zpo redne dem o g ra fsk e k a ra k te r is t ik e SAP V ojvod ine in K osova; M. B ajič, S tih ij­ sko n a s e lje v a n je p re b iv a ls tv a iz Bosne in H ercegov ine po d ru g i sve to v n i v o jn i v n e k a te r ih n a se ljih ju ž n e B ačke; St. Ž u ljič , R azvoj in osnovne po teze p ro cesa d e ln e k o n c en tra c ije p re b i­ v a ls tv a Ju g o slav ije v v e lik ih m estih ; M. F rig an o v ič , G ib an je p re b iv a ls tv a SR H rv a tsk e , I. C rk v en čič . P o d ro č ja raz ličn e p o p u la c ijsk e d in am ik e SR H rv a tsk e 1961—1971; M. Sič, P o p u lac ijsk a d in am ik a m estn ih n a se lij H rv a tsk e v ra z d o b ju 1880— 1971; P e tr ič a N ovosel, G ib an je p re b iv a ls tv a o toka K rk a po II. svetovn i v o jn i; M. N atek , S ezonsk i d e lavci iz d ru g ih re p u b lik Ju g o slav ije v S lo v e n iji; . — V sek c iji z a n a s e l j a j e b ilo p rip ra v l je n ih 7 re fe ra to v : I . V r iš e r . V p liv n a obm o čja ju g o s lo v a n sk ih m est; V. K okole, O m re ž je m est in proces u rb a n iz a c ije v S lo v en iji, M ir­ ko M arkovič, M etodološki a sp e k ti g eo g ra fije n a se lij; A. M alič, T ip i v ašk ih n a se lij po fu n k c ijah (na p rim e ru zag reb šk e re g ije ) ; D . K aran filo v sk i, R azvoj v e lik ih m est v p rocesu u rb a n iz a c ije SFR J; Č azim L eši, R elig iozne fu n k c ije m est (na p rim e ru kosovsk ih cen tro v ; M. G aševsk i, S ed a ­ n ja in p e rs p e k tiv n a o s k rb a z vodo m est v SR M akedon iji. — V se k c iji za k a r t o g r a f i j o je b ilo n a p ro g ram u 7 re fe ra to v ; R. G ašparov ič , M erca to rjev a k a r ta S lav o n ije , H rv a tsk e . Bosne in d e la D a lm a c ije iz le ta 1589; D . D uk ič , U p o rab a kozm ičn ih p osnetkov v izde lav i tem atsk ih k a r t m alega m erila ; L. S retenov ič , V loga m est v k a rto g ra fsk e m iz ra ž e v a n ju po jav o v ; R . Ršum o- vič, R e d u c iran a o d d a ljen o st p ro s to rsk ih lo k a lite t in n jih o v i p o tn i in d ek si; B. K ris tan , SYMAP GZ — a v to m a tiz iran i k a rto g ra fs k i po sto p ek za izde lavo tem atsk ih k a r t ; M. M iškovič, N e k a te ri p ro b lem i k a r to g ra fsk e g a p re d s ta v l ja n ja gosto te p re b iv a ls tv a ; R. N ed eljk o v ič , A tlas nem ih k a rt. — S e k c ija za r e g i o n a l n o g e o g r a f i j o j e obsega la 9 re fe ra to v : V. Rogič, R eg ionaliza­ c ija o s re d n jeg a g o rsk eg a p ro s to ra Ju g o slav ije ; K. Pap ič , R eg io n alizac ija Bosne in H ercegovine ; S. B akarš ič , G eogra fske o snove te r ito r ia ln e g a razv o ja Bosne in H ercegov ine ; M. V asovič, P r i­ m e ri p re o b lik o v a n ja go rsk ih re g ij v S rb iji in C rn i gori; M. Ž agar, P ro m etn i po loža j S loven ije v Ju g o slav iji; J. M edved, T ržn a u sm erjen o st k m e tijs tv a v SR S lo v en iji le ta 1969; B. B elec N e­ k a te r i e lem en ti re c en tn eg a p re o b lik o v a n ja v in o g ra d n išk ih re g ij v S lo v en iji; T. Ž ab ica ,_ T u r i­ s tičn a vloga in pom en z račn eg a p ro m e ta v tu rizm u D u b ro v n ik a ; M. P ak , O sk rb a k o t d e ja v n ik tra n s fo rm a c ije m estn eg a p ro s to ra na p rim eru L ju b lja n e , M aribo ra in K ra n ja . — Sam o 4 re fe ra ti so b ili u v rščen i v sek c ijo za m e t o d o l o g i j o ; V. K lem enčič O d p rta d ržav n a m e ja k o t nov g eo g ra fsk i p o jav ; A . B ognar, N ek a te re po litičn o g eo g ra fsk e po teze m e je m ed SR H rv a tsk o ^in LR M adžarsko ; 2. Jovičič, O dnos p riro d n eg a in d ru žb en eg a k o t p red m e t geog ra fsk eg a p rouče­ v a n ja ; R. G ašparov ič , M atem atična g e o g ra fija — m etodo loška ra z m iš ljan ja . Gornji pregled referatov po sekcijah nam še bolj kakor na dosedanjih kongresih dokazuje, da so te sekcije nekako nujno zlo; le malo izražajo jasno izoblikovano razdelitev po posebnih problemih, temveč so skoraj le koncesija individualnim željam po referiranju. Pri tem je tudi tokrat marsikateri refe­ rat zašel na povsem nepravo mesto. Tako imata npr. referata VI. Klemenčiča in A. Bognarja kaj malo opraviti s sekcijo za metodologijo, medtem ko bi vse­ kakor spadali tja nekateri referati iz drugih sekcij (Rakičevičev iz sekcije za fizično geografijo, Markovičev iz sekcije za naselja, Caričev iz sekcije za geografijo prebivalstva), ki bi dali celotnemu delu te sekcije mnogo večjo težo. Zakaj je nadalje prvi referat o oskrbi z vodo (Ridanovičev) uvrščen v sekcijo za fizično geografijo, drugi (Gaševskega) pa celo v geografijo naselij? Cela vrsta referatov iz sekcije za regionalno geografijo (Žagar, Medved, Be­ lec, Pak) tjakaj malo spada, razen če se postavimo na stališče, da je v geo­ grafiji vse »regionalno«. Čeprav se zavedam, da govorim gluhim ušesom, po­ navljam svoje prepričanje, da taka, do neke mere tudi vsebinsko neuteme­ ljena drobitev dela škodi smiselnemu geografskemu aspektu. Prvi dan kongresa popoldne so bile na programu kratke terenske ekskur­ zije, ena po Sarajevu, druga na Trebevič in tretja na Igman. Le-ta je bila deležna naj večjega zanimanja. Od 28. septembra popoldne do 30. septembra zvečer pa je velik del udeležencev potoval na t e r e n s k o d e l o k o n g r e ­ s a in sicer na poti Sarajevo—Zenica—•Travnik—Jajce—Bugojno—Jablanica— Konjic—Sarajevo. Sklepov kongresa v tem poročilu še ne moremo objaviti, ker njihovega besedila še nismo prejeli. Pač pa lahko poročamo, da je med kongresom ple­ num Zveze geografskih inštitucij SFRJ pripravil predlog novega statuta in ga predložil kongresu v odobritev. Glavna novost je v tem, da sestoji zdaj pred­ sedstvo Zveze iz predsednika, osem podpredsednikov (po enega iz vsake re- puldike in pokrajine) in tajnika. Predsednik vodi delo vse Zveze, prvih pet podpredsednikov pa nacionalni komite, komisijo za znanstveno delo, komisijo za vprašanja pouka, izdajateljsko dejavnost in materialno-finančno poslova­ nje. Pri vsakem naštetem delovnem področju sodelujejo predstavniki vseh republik. Sedež vsega delovnega področja je pri inštituciji, kjer dela ustrezni podpredsednik. Ker bo 10. kongres organiziran v Srbiji, prehaja za naslednje štiriletno razdobje mandat predsedstva in tajništva v Beograd (predsednik prof. M. Vasovič). Od ostalih delovnih področij prevzame za to razdobje vod­ stvo nacionalnega komiteja Zagreb (podpredsednik prof. I. Crkvenčič), komi­ sije za znanstveno delo pa Ljubljana (podpredsednik prof. VI. Klemenčič). N a koncu je om eniti še dejstvo, k i v p r im e rja v i z dosedanjim i kongresi ni razveseljivo : odmev kongresa v tisku in drug ih sredstv ih javnega obvešča­ n ja še n ik d a r ni bil tako šibak k ak o r tok rat.