LETO IV. 1 jan.1978 glasilo szdl občine logatec ogaške OVICE Kritična presoja lastnega dela V Logatcu so se 14. decembra lani sestali delegati osnovnih organizacij ZK logaške občine z namenom razčleniti štiriletno organizacijsko in politično dejavnost in določiti osnovne smernice dejavnosti v naslednjem štiriletnem obdobju. Že iz priloženega poročila je bilo moč ugotoviti uspešno delovanje logaških komunistov v minulem obdobju, razprava na tej, sicer tudi volilni seji, pa je še bolj osvetlila prodornost njihove dejavnosti. Ker povzetek iz poročila posebej objavljamo, bomo v tem prispevku le bežno omenili nekatere misli iz zelo razgibane razprave udeležencev. Takoj v začetku so namenili posebno pozornost političnim pripravam za bližnje volitve, ki bodo v prvi polovici marca. Med drugim so dejali, da bi morali zagotoviti čim širšo dejavnost vseh občanov pri izbiri kandidatov za delegate. V javnih razpravah se bodo komunisti zavzemali za potrebno in koristno številčno razmerje med kandidati; tako menijo, da bi ohranili že doseženo razmerje med evidentiranimi 900 kandidati, to je, vsaj 30 % žensk in 20 % mladine. Naslednja misel razprave je velja- Delegatska vprašanja Na novemberski seji skupščine občine Logatec so odgovorili na nekatera vprašanja delegacij in delegatov takole: 1. Kako določiti vlogo in način samoupravnih interesnih skupnosti v statutu občine -spraševala je delegacija LB — je bilo vprašanje, na katerega je bilo dano pojasnilo, da je urejeno v novem predlogu statuta občine v oddelku z naslovom »Združevanje delovnih ljudi in občanov v samoupravne interesne skupnosti." 2. Na vprašanje koliko ne-pokošenih travnatih površin v logaški občini je bilo v letu 1977, so odgovorili, da je bilo vseh takšnih površin v občini okoli 33 ha, in sicer v naslednjih krajevnih skupnostih: Rovte 6 ha, Hotedršica 10 ha in Laze 17 ha. -vr la kritični presoji trditve v poročilu o tem, da je porast vrednosti industrijske proizvodnje zaradi občutnega povečanja cen, ne pa zavoljo povečane produktivnosti. Temu sta ugovarjala delegata iz Valkartona in KIJ, Jci sta s številčnimi podatki dokazovala povečanje vrednosti njihove proizvodnje zaradi znatno povečane dejanske produktivnosti. Ko so govorih o izvajanju politike srednjeročnega načrta, so med drugim menili, da bi se morali ravnati po njegovih določilih o obsegu zaposlovanja nove delovne sile. naši občini je namreč le-te premalo in jo zato moramo privabljati iz ostalih občin in republik, kar pa terja spričo sporazumno sprejetih obveznosti tudi ureditev življenjskih razmer, vse to pa podražuje proiz- . vodnjo na tako zasnovani zaposlitvi nove delovne sile. Iz razprave moramo omeniti še naslednjo misel: kadar gre za razvoj posameznih krajevnih skupnosti, skušamo upoštevati celotno območje občine in ne dajemo prednosti nobeni med njimi. Ravnati se moramo po dogovorjenem vrstnem redu, ko gre za denarne naložbe, in pri tem je vsaka nestrpnost nepotrebna. Razprava o združitvi obeh šol je poudarila predvsem prepričanje, da je to združevanje naloga, ki ne zadeva le prosvetne delavce, temveč tudi vse druge družbene in politične dejavnike v naši občini. Sklepna misel razprave o kadrovski politiki v naši občini pa je bila, da takoj vpeljemo ustrezno dejavnost v občinski upravi. Ob zaključku našega poročila o tej seji občinske konference ZK je treba reči, da smo prav v zadnjih dveh letih dosegli razmeroma dobro politično urejenost in ustaljenost, kar omogoča uspešno delovanje ne le organizacij zveze komunistov, temveč tudi drugih družbenih in političnih dejavnikov v občini. -vr Bodi novo leto srečno Leto 1977 se je izteklo; slovo od starega leta je bilo kratko, tem daljši je bil čas vsega tistega, kar smo doživljali in ustvarjali, s čimer smo se vznemirjali ali tešili In vsega tega ni bilo malo, nasprotno: toliko se je vsega nabralo, da zmoremo komaj zaseči v spomin to ali ono stvar. Za marsikatero reč je postal Logatec bogatejši, za marsikatero spoznanje bogatejše je človeštvo. Vseh pričakovanj nismo doživeli; morda je celo tako prav (ne pa tudi vedno in povsod), ko vemo, da so nepstvarjena pričakovanja vzgib za nova snovanja, ki vodijo korak človeštva naprej. In naprej! V nedoumljivo, vendar slutečo prihodnost. In prihodnost se je začela s kazalci na dvanajsto opolnoči Silvestrovega. Tedaj se je udri hudournik voščil in želja: srečno! vse najboljše! vso srečo!.. . Srečno ... jaz tebi, ti meni, njemu, človek človeku in človeštvu... za ta dan in vse dni! Teh dni bo veliko - in malo; postoriti bo treba marsikaj doma in po svetu. Svet je prostran - razpet med-strahotna nasprotja; med bedo in obiljem, med pokornostjo in vzvišenostjo, med znanjem in neznanjem, med vedenjem in neumnostjo, med pravico in krivico, med svetlobo duha in temo nasilja. Da bi novo leto omililo ta razčlovečujoča nasprotja! Vsaj za konec. Doma - da bi se poskušali še čvrsteje in izraziteje, predvsem pa veljavneje dogovarjati in sporazumevati - vsi z vsemi, enak z enakim, vendar pripravljeni vsekdar priznati vsakogaršnje vrline in slabosti brez vseh tistih predsodkov, ki hfrte ali ponevedoma stavljajo pregraje tam, kjer jih je najmanj treba, ki nenaravno razdvajajo ljudi in razkrajajo njihove moči, tiste pregraje, ki zavirajo složen korak naprej. Naprej pa hočemo skupaj v velike dni naše sedanjosti in prihodnosti, ko bomo nesebično spoznali potrebe drug drugega in bomo iz stisk v pomoč drug drugemu brez prezirov, ampak s polnim spoštovanjem do vsega tistega, kar človek ustvarja, in do vsega tistega, kar ustvarja človeka. Zato bodi novo leto srečno - še srečnejše od prejšnjega. Marcel Stefančič ********** * * ********* * VOŠČILO * * Konference družbenopolitičnih organizacij, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in občine ter uredništvo Logaških novic želijo vsem občanom * * ZADOVOLJNO IN SREČNO * LETO 1978 * * ter dosti uspehov v osebnem življenju kakor tudi v prizadevanjih pri oblikovanju * naše samoupravne socialistične skupnosti ************ ******** * * Hotenjci zado voljni „ ... Ko smo natanko pred letom dni na 29. november dan republike prvič javno razgrnili elaborat nase šole, takrat si niti največji optimist ni upal pomisliti, da bomo že čez leto tik pod streho. In to s pomočjo vseh nas občanov občine Logatec, ki smo izglasovali samoprispevek, ter s pomočjo pridnih rok delovne skupine Zidgrada Idrija." To so bile besede v pozdravnem govoru predsednika SZDL Hotedršica na proslavi praznika republike, dne 27. novembra, v prosvetnem domu v Hotedrsici. Proslava je bila nadvse slovesna. Dramska skupina je pripravila svoj recital, moški pevski zbor Hotedršica jo je popestril s pesmijo, sodelovali pa so tudi pionirji osnovne šole, ki so prav ta dan sprejeli med pionirske vrste prvošolce cicibane. Svoj vsebinski del pa je proslava pridobila z govorom predsednika SZDL, v katerem je na kratko opisal pomen Začetek male šole V decembru se je začela v naši občini mala šola za vse tiste vpisane otroke, ki niso vk Ij učeni v mak) šolo pri vzgojnovarstvenem zavodu v Logatcu. Vseh teh otrok je okoli 150; z njihovimi starši so že imeli sestanke, na katerih so jih seznanili z nalogami male šole. V začetku bodo obiskovali šolo enkrat tedensko, kasneje dvakrat, skupaj pa bodo predelali 120-urni učni pro- Sam. Pri izvajanju tega programa pa i do določene težave za mlade glavice iz območja Ziberš, Zavratca in Petkovca, ker nimajo ugodnih zvez. Ps praznika in navedel vse delovne zmage, ki smo jih vtem letu dosegli v Hotedrsici. Sadovi krajevnega samoprispevka se že kažejo. Vas je dobila sodobno javno razsvetljavo, ki smo jo letos še razširili v Griče. Spodbudil je vse naše delegate s poudarkom na pomenu delegatskega sistema; posebno dobro pa se moramo pripraviti na nove volitve, ki so že pred vrati. Ob koncu govora je predsednik podelil priznanja in bronaste značke OF /.uslužnim vaščanom in organizacijam vasi. Bronasto značko in priznanja OF so prejeli: Ivan Petrov-čič za zasluge in požrtvovalno delo v družbenopolitičnih organizacijah in KS Hotedršica, Franc Albreht za požrtvovalno delo delegata SIS Hotedršica in Gasilsko društvo Hotedršica, ki v zadnjih letih obnavlja svoj dom; zdaj gasilci kupujejo pre-potrebno gasilsko vozilo. Priznanja KK SZDL Hotedršica so prejeli: Aktiv ZSMS Hotedršica, ki aktivno sodeluje v vseh večjih akcijah na vasi; pionirji OŠ Hotedršica, pod vodstvom učiteljice Viktorije Kovač, ki vestno in marljivo pomagajo pri organiziranju proslav in drugih prireditev. Proslavo je zaključil moški pevski zbor s pesmijo Internacionala. Francka Čuk Novemberska seja skupščine občine Logatec Seja je bila 22. novembra 1977. Na njej so med drugim obravnavali delegatski in skupščinski sistem v logaški občini, izvajanje določil zakona o združenem delu in poslušali odgovore na nekatera vprašanja delegacij in delegatov, ki so jih le-ti postavili na prejšnjih sejah. Dokaj živahna je bila razprava o delegatskem in skupščinskem sistemu; na seji so menili, da moramo v naši občini v samoupravnih dokumentih podrobno opredeliti in določiti položaj delegatov, njihove pravice in dolžnosti ter način oblikovanja stališč in predlogov, ki jih oni kot delegati svojih družbenih sredin posredujejo samoupravnim skupščinam; nadalje so sodili, da moramo stalno spremljati dejavnost delegacij in delegatov, zlasti njihovo povezanost z osnovo, ali kot ji radi rečemo delegatsko bazo, pa še kako jih primerno in dovolj izčrpno obveščati. Govorili so tudi o nuji uskladitve statuta občine glede dejavnosti vseh samoupravnih interesnih skupnosti z dejavnostjo zborov skupščine občine, in sicer s stališča -enakopravnega odločanja. Precejšen poudarek na tej seji so dali potrebi nenehnega izobraževanja delegacij in delegatov o njihovem družbenem poslanstvu. Po seji vseh treh zborov sta se sešla na skupno sejo zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. OB DNEVU PROSVETNIH DELAVCEV V petek, 9. decembra 1977, so imeli prosvetni delavci obeh osemletk svoj dan. Zbrali so se v popoldanskih urah v hotelu Bor, povabili pa so k temu dogodku tudi predstavnike vseh temeljnih organizacij in skupščine občine. Zbranim je spregovoril namestnik predsednika republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ivan Kejžar. Njegove misli so veljale vsem, tudi delavcem združenega dela, kajti prihajamo do spoznanja, da so prosvetni delavci soodnosni in sestavni del celotne delovne skupnosti v naši samoupravni socialistični družbi. To tudi kaže na značaj vzgojnoizobraže-valnega dela, ki ni in ne more biti kaj drugega kot neločljivi del skupnih interesov delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Posebej je poudaril potrebo po delovni vzgoji v šolah, za kar so zadolžene tako šole kot združeno delo in družbenopolitične organizacije. Preveč je namreč že vsidrana miselnost o večji pomembnosti dela v pisarnah od dela v neposredni proizvodnji. Takšna miselnost se kaže tudi ob vpisu v srednje šole, ki je prešte-vilen, medtem ko je za poklicne šole občutno premajhen. Zbor prosvetnih delavcev logaške občine sta pozdravila tudi predsednik izvršnega sveta inž. Jože Rupnik in 10 skupščine skupnosti za vzgojo in izobraževanje Vinko Orbas. Ps Kljub težavam dobro SAMOPRISPEVEK OBČANOV KA2E LOGATCU IN SOLO V HOTEDRSICI PODOBO SKOZI VRTEC V Denar iz samoprispevka občanov in prispevka delovnih organizacij že drugo leto zbiramo zato, da bomo konec tega petletnega obdobja imeli otroški vrtec v Logatcu, šolo v Hotedrsici z oddelkom otroškega varstva, obnovili šole v Lazah, Rovtarskih Žibršah, Medvedjem Brdu, preuredili šolo v Rovtah za potrebe otroškega varstva in zgradili šolo za nižje razrede ob sedanji šoli v Gorenjem Logatcu. Odbor za gradnjo in obnovo šolskih in vzgojno varstvenih objektov pri izobraževalni skupnosti je že preteklo leto začel s programom kljub pomanjkanju finančnih sredstev. Sedaj pa gradnja in obnova potekata v skladu s sprejetim programom, vse tekoče zadeve odbor ureja na svojih sejah enkrat do dvakrat mesečno. Letos na Dan mladosti je bil začetek gradnje otroškega vrtca v Logatcu, za občinski praznik pa gradnje šole v Hotedrsici. Gradbena dela na šoli v Hotedrsici je prevzel Zidgrad iz Idrije; šola mora biti dokončana do 1. avgusta naslednjega leta. Večje težave pa so pri gradnji otroškega vrtca v Logatcu. Gradnja vrtca kasni za približno 2 meseca in pol. Izvajalec Gradnik je namreč pri gradnji naletel na izredno neugoden teren. Kraške vrtače in požiralniki nekdanje struge Logaščice, se prepletajo na celem kompleksu gradbišča bodočega otroškega vrtca. Na nekaterih mestih so morali kopati temelje tudi 10 m m več. Vse stene gradbenih jam je bilo potrebno opirati zaradi nevarnosti porušitve terena. Stalno deževje v letnem času je še bolj oviralo gradnjo, predvsem pa je povečevalo nevarnosti pri ročnemu kopanju jam. Poleg navedenega je zavrlo gradnjo tudi pomanjkanje cementa prav v času, ko je moral izvajalec vgraditi v temelje približno 1400 m3 betona. Na seji odbora, ki je bila 3. I 1. 1977, je bil ob prisotnosti predstavnikov izvajalca gradbenih del Gradnika in nadzornega organa sprejet predlog za podaljšanje roka izgradnje vrtca od 1. julija na 15. avgust 1978. Gradnik seje zavezal, da bo neg lede na vremenske prilike in nepredvidene težave objekt izgotovil do navedenega roka. Seveda pa bo moral odbor zagotoviti v breme sklada potreben obseg sredstev za pokrivanje dodatnih stroškov. Navedena dodatna dela namreč niso bila v predračunu del, odnosno pogodbe, ker so gradbeni strokovnjaki sodili, da bo teren za gradnjo vrtca ugoden kot pri ?radnji sosednje šole. Po prvih izračunih bodo ta dodatna dela znašala okoli ,800.000 din, medtem ko je vrednost pogodbenih del za gradnjo vsega vrtca 10,500.000 din. Vsekakor pa je za nas pomembno, da bo kljub težavam, vrtec dograjen v predvidenem roku v avgustu 1978. Odbor pa tudi že zbira dokumentacijo za obnovo šol Laze, Rovtarske Zibrše in Medvedje brdo z namenom lotiti se tega že v letu 1978. Istočasno zbira dokumentacijo za gradino otroškega vrtca v Rovtah in če bo dovolj denarja, ga bomo gradili že v letu 1978. Po sprejetem programu samoprispevka, bi morali obnoviti staro šolo v Rovtah. Po mnenju projektantov in gradbenih strokovnjakov pa je smoterneje zgraditi nov objekt z dvema oddelkoma otroškega varstva pri šoli Rovte. Podrobna analiza bo pokazala pravo pot pri izgradnji navedenega objekta. Vsekakor pa bo potrebno pred pnčetkom projektiranja in obnove vseh treh šol in vrtcev v Rovtah pridobiti javno mnenje s pomočjo OK SZDL. Tako bodo občani lahko izrazili svoje potrebe in pomagali funkcionalno oblikovati objekte, ki so namenjeni za njihovo uporabo. Odboru je zaupana dokaj odgovorna in težka naloga pri izpeljavi zastavljenega programa. Veliko Je dela in dosedaj ie odbor deloval brez ustrezne operativne zasedbe. Odboru ni vseeno, kako poteka program izgradnje in obnove, zato stalno spremlja delo na izvedbi zastavljenega programa in se trudi, da bi bil denar občanov čimprej smoterno naložen v potrebnih objektih. Trenutno teče izvajanje programa po sprejeti dinamiki gradnje, kljub finančnim težavam, ki so pestile sklad v preteklem letu. V kolikor ne bo nepredvidenih preprek, bo program gradnje in obnove zaključen že pred letom 1981. PREDSEDNIK ODBORA Samo OBLAK, dipl. ing. Razširiti dejavnost Sredi decembra je bila volilna konferenca zveze komunistov logaške občine, na kateri so logaški komunisti razčlenili svojo dejavnost v zadnjem štiriletnem obdobju. Izhodiščna podlaga razpravi je bilo poročilo komiteja. V njem je bila poleg presoje o organizacijskih vidikih njihovega delovanja tudi ocena političnega in družbenoekonomskega razvoja logaške občine v tem času. Ta pa je zanimiva tudi za druge občane, kar nas je napotilo k naslednjemu krajšemu povzetku te ocene. Kar zadeva dejavnost komunistov v omenjenem obdobju, veha poudariti, da so jo usmerili predvsem v vse temeljne oblike družbenega življenja, to je, v temeljne organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, dalje v dejavnost organizacij in delegatov za, razne samoupravne skupnosti. Danes lahko ugotovimo, da so bili s svojimi prizadevanji uspešni, čeprav ni manjkalo tudi določenih slabosti. Ko so na volilni konferenci ugotavljali vzroke za manjše uspehe v nekaterih v družbenih okoljih so hkrati tudi prišli do neogibnega zaključka: čimpreje morajo osnovati osnovne organizacije v vseh temeljnih oblikah družbenega življenja v logaški občini. Teh še nimajo v krajevnih skupnostih Trate, Hotedršica in Vrh nad Rovtami, brez njih pa so tudi delovne organizacije Konfekcija, Gradnik, Mercator in še vse ostale manjše delovne skupnosti. Takšna kritična ugotovitev je bila ob hkratni navedbi, da so v minulih štirih letih povečali število osnovnih organizacij v združenem delu od dveh na devet, v delovnih skupnostih pa od dveh na šest. USPEŠNI PO ZACRTANI POTI Kajpak, občutno okrepljeno organizacijsko in politično delo logaških komunistov je ugodno delovalo na urejevanje in določanje gospodarskega razvoja občine. Kljub precejšnjim težavam v letih 1975 in 1976, ki se je v njih znašla naša lesna industrija, smo gospodarsko uspešno poslovah; tudi v letu 1977 smo se ravnali po določenih političnih smernicah, ter vse kaže tudi v tem letu uspešno. Posebej moramo poudariti usmeritev občinskega gospodarstva na razvijanje različnih vrst industrijske proizvodnje. Utemeljenost takšne odločitve je očitna ob spominu na že znane krizne težave v lesni industriji; vsak večji zastoj v tej industrijski dejavnosti bi zagotovo resno ogrozil ves občinski razvoj, še zlasti pa osebni in družbeni standard. Vrh tega pa 1 tudi nimamo potrebnih surovin za povečanje lesne proizvodnje. Iz poročila komiteja pa bi potegnili še misel, ki so jo na konferenci posebej obravnavali, in sicer o tem, da je vse gospodarstvo osredotočeno le v eni krajevni skupnosti, medtem ko v drugih šestih, razen kmetijske proizvodnje, tega ni. Seveda utemeljenost gradnje industrijskega obrata v drugih krajevnih skupnostih mora temeljiti na gospodarskem računu, ki pa spet ne bi smel biti ozko, rekli bi celo, tehnokratsko oblikovan, kajti v takšnem računu je treba upoštevati številne druge sestavine, med katerimi so socialne ali obrambne precej pomembne. DOHODKOVNI ODNOSI PODLAGA OSTALIM Med osrednjimi političnimi vprašanji, s katerimi so se v zadnjem času najbolj zaposlovali logaški komunisti, so bile -iz ogromnega koša - naloge, ki jih je narekovalo uveljavljanje določil zakona o združenem delu. Res, o njih so govorili vsi dejavni občani, kar je nalagalo članom ZK velike dolžnosti pri pojasnjevanju pravega smisla tega zakona. Spremembe, ki so nastale prav zavoljo večje politične dejavnosti komunistov, so v naslednjem: odločitve o bistvenih vprašanjih proizvodnje in delitve dohodka so bile še pred letom ali dvema bolj ali manj zadeva poslovodnih organov in delavskih svetov, tu in tam tudi raznih odborov, v zadnjem času pa so to čedalje bolj stvari neposrednih odločitev vseh zaposlenih. V dnevno prakso čedalje bolj, često tudi v krčeviti obliki, prodirajo dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami, oblike svobodne menjave dela pa si utirajo poti tudi v ostala družbena področja. Torej v teh političnih prizadevanjih so zagotovo doseženi razveseljivi uspehi. Vendar bi {bilo hudo napak, če ne bi ob trezni presoji uspešnosti videli nekaterih pomanjkljivosti, ki jih bo treba brez odloga odpravljati z vso zavzetostjo za pravilnejšo "smeritev. Med takšne sodi, denimo, pripravljanje samoupravnih aktov v zvezi z določanjem dohodkovnih odnosov. Vemo, da so jih za sedanje potrebe pripravile strokovne službe, delavci pa so o njih glasovali, niso jih pa sami sestavili ob strokovni pomoči te ali one strokovne službe. To bo bržčas ' ena najtežavnejših nalog v pri-: hodnjem obdobju, ko bo ves novi ekonomski sistem uveljavljen. TRDNEJŠE JAMSTVO KMETU T udi o razvoju kmetijstva je bilo v poročilu precej zapisanega. V občini je ta gospodarska dejavnost v tem obdobju dosegla razmeroma dobre proizvodne uspehe, ki so jih dosegli kmetje logaške občine s posodobitvijo proizvodnje. Razmeroma nagel razmah kmetijske proizvodnje pa že pestijo nekatere težave, ki so sicer značilne za premalo obvladovario blagovno tržišče. Takšna šibka stran je v preveč ohlapnem jamstvu kmetu za zagotovljen odkup vseh njegovih tržnih količin pridelka oziroma prireje. Nadalje, v našem kmetijstvu je zagotovo preveč traktorjev in nekatere kmetijske mehanizacije, ki ni ekonomsko izkoriščena. O tem in še o podobnih skupnih vprašanjih bi seveda morah spregovoriti samo kmetje in njihova zadružna organizacija ter si na samoupravni način oblikovati zanje najprimernejše rešitve. Iz omenjenega poročila je zanimivo omeniti še dve pomembni družbeni vprašanji, o katerih so logaški komunisti že nekajkrat povedali svoje stališče. Gre za področji šolstva in kadrovanja. ODLOČNEJE V ŠOLSTVU IN KADROVANJU Komunisti menijo, da bomo z dograditvijo potrebnih šolskih prostorov v občini občutno bližji možnosti prehoda na celodnevno šolo; še pred to namero pa bomo morali združiti obe osnovni šoli v eno. Slednje bo zagotovo dalo več prednosti, ki jih v sedanjem stanju ni. Te prednosti bi bile: enotno načrtovanje in programiranje, lažje oblikovanje oddelkov in smotrnejša porazdelitev otrok po njih, dalje enotni učni program za vse osnovno šolstvo v občini, smotrnejša organizacija šolskih prevozov, enotno programiranje prehoda na celo- dnevno šolo in podobno. Kajpak bo koristna tudi enotna administrativna in svetovalna služba, kar nam obeta združitev šol. Smotrno kadrovanje v naši občini je pereče in so ga v svojem poročilu posebej omenili s poudarkom na ugotovitvi, da s o politično in strokovno dejavnostjo zelo zaostajamo za drugimi občinami. Sicer so komunisti sami in tudi druge družbenopolitične organizacije večkrat obravnavah to vprašanje, sprejeli tudi določene sklepe, a doslej brez uspeha. Naj ob zaključku našega povzetka omenimo še mnenje komunistov o dosedanji uveljavitvi delegatskega sistema. V poročilu je zapisano, da se kljub precejšnjim težavam vendarle uveljavlja ta sistem, kar lahko ugotovimo v dosedanjem delu delegatskih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in delu vseh treh zborov skupščine naše občine. Seveda, bile pa so, zlasti v prvih dveh letih delegatskega sistema, precejšnje pomanjkljivosti, saj se delegati nikakor niso mogli takoj otresti nekdanje odborniške miselnosti. Precejšnja hiba, ki se vleče še sedaj v delu delegatskega sistema, je preobširnost papirnatega gradiva za seje skupščin. To je prav gotovo med najbolj žgočimi vprašanji nadaljnjega razvoja delegatskega sistema. _ ^ 1 Zakaj tako? Letos so z zakonom omejili lov na polhe. Po novem jih lovimo od 25. 9. do 15.11. Zato je toliko več polharjev, ki hočejo ta čas bolj temeljito izkoristiti. Ne bi v tem sestavku razpravljal o zgodovini lova na polhe od Jurčiča naprej, peče me druga stran, ki je za nekatere zelo boleča. Lep gozdiček za Ženčkom, ki ima št. 1488/39, je prav tako, kot vsi drugi gozdički tam okoli poraščen z lepimi smrekami, hrasti in podrastjo. In prav hrast je odlično zatočišče za polhe, te male gospodarje gozdov. Pa ni važno, čigav je ta gozdiček. Važno je, da si je lastnik pripravil drva za zimo. Bila so to lepa, močna polena; zraven je bil še star hrast, posekan „stare lune" in neobdelan. Skoraj za dva voza jih je bilo. JIH JE BILO, kajti sedaj jih ni več. Niti za pol voza. Zraven pa so lastniku naredili veliko veselje, saj so vestni polharji lepo „obdebli" hrast. In to kar z motorno žago. Pok urili so jih v svojih veselih jesenskih večerih in nočeh. ^ V novembru smo javno razpravljali o osnutku sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo. Delavci so se po delovnih skupinah seznanjali s predlaganimi določili v tem temeljnem aktu. Ob povzetku razprave v TO DROBNO POHIŠTVO bi poudarili tele pripombe: — z visoko stopnjo svoje zavesti so delavci predlagali spremembo osnutka 42. člena: ,.Dohodek, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, se praviloma nameni razširitvi materialne osnove dela." Poudarili so, da sme biti takšne vrste dohodek namenjen izključno razširitvi materialne osnove in se ne sme prelivati še v osebne dohodke. Zato naj se beseda: praviloma izpusti. S tem so pokazali odločnost za dosledno uresničitev zakona. Morda bi bilo ob tem prav, da bi tudi natančneje opredelili pojem dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti; — izrazih so kritične pripombe k drugemu odstavku 47. člena: „Delavci v temeljni organizaciji trpijo materialne in druge posledice, če zaide temeljna organizacija v težave zaradi družbeno in ekonomsko nesmotrnega upravljanja sredstev, zaradi poslovanja, ki ni bilo prilagojeno tržnim potrebam, oziroma samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, in zaradi tega-ne pridobivajo zadostnega dohodka za izvajanje svoje družbene funkcije v družbeni reprodukciji." Poudarili so, da delavci ne bodo odgovarjali in nosili posledic slabega in neučinkovitega gospodarjenja, ampak naj posledice nosi tisti, ki je povzročil takšno stanje in ki je za to tudi odgovoren. Vsekakor je treba zagotoviti osebno odgovornost tudi pri vodenju in upravljanju gospodarskega procesa, obenem pa poskrbeti, da se ta razvoj nenehno spremlja, in da se ukrepa prej, preden se pokažejo negativne posledice načrtovanih ah že sprejetih odločitev; — še s predlogom 96. člena niso soglašali. Člen govori o prenehanju dela delavca v temeljni organizaciji, če delavec v treh dneh od poziva ne podpiše izjave, da združuje svoje delo v temeljno organizacijo. Menili so, da delavec ne more kar prenehati z delom, če takšnega V procesu novega organiziranja na vseh ravneh družbene reprodukcije, ki ga je sprožil zakon o združenem delu, smo delavci v KLI spregovorili tudi o ponovnem združevanju v temeljne in združene banke. Do zdaj smo bili komitenti dveh bank, tako so nam narekovale okolnosti in možnosti, saj smo se trudili, da bi pri poslovanju denar kar najbolje obračali. Zato smo zdaj razpravljali o obeh predlogih: združitvi v Ju-gobanko in Ljubljansko banko. Po javni razpravi smo na zborih delavcev sprejeli samoupravni sporazum o združitvi v Jugo-banko—združeno banko Ljubljana, njen statut, sporazum o združitvi v Jugobanko-združe-no banko B eograd. Za delegata rišcanjc surovine z novimi tehnološkimi postopki oplemenitenimi z inovacjjami in racionalizacijami domačih strokovnjakov. TO nima blesteče bodočnosti, ker mora skoraj ves del osnovne surovine kupiti drugje, kajti bukovine je v logaškem bazenu le malo. Zato težimo zatem, da bi proizvodni program prilagodili zahtevni izvedbi stolov, za katero ni tako hude konkurence na tržišču. Svetovno tržišče vsekakor zahteva visoko kvaliteto proizvodov in nizke cene, ki se jih da doseči le z nizkimi proizvodnimi stroški, ki izhajajo iz organizirane proizvodnje in sodobno tehnologijo. TO Drobno pohištvo preko 92 % svojih proizvodov izvozi na zahodno tržišče, največ v ZDA. TO Stavbno pohištvo je mlajši finalist v KLI, ki danes zaposluje 340 delavcev ter proizvedejo letno 90.000 oken in 130.000 m? plastičnih rolet. Nekdaj so okna proizvajali le v obrtniških delavnicah. KLI je ena od prvih delovnih organizacij v Jugoslaviji, ki je pristopila k industrijski proizvodnji oken. Odločitev je obrodila z uspehom, tako je danes TO Stavbno pohištvo ena od največjih, če ne največja proizvajalka oken v Jugoslaviji. Osnovna surovina za proizvodnjo oken je smrekovjelov les. Večji del ga kupimo doma v Logatcu, nekaj pa tudi drugje. Tehnologija v TO je zasnovana po sporazuma ne podpiše. Pri tem pripombi ne bi kazalo prenagliti se, saj je predlagano določilo povzeto po 1. točki 216. člena zakona o združenem delu. Torej vidimo, da so se delavci v tej TO zelo zavzeto in odgovorno vključili v pripravo novih temeljnih aktov. Če bi bilo temu vedno tako, bi lahko vnaprej izločili marsikatero pomanjkljivost, ki se kasneje izrodi v kamen spotike. Jago v zbor tem. banke Ljubljana smo izvolili Rudija LIPOVCA, šefa gospod, finančnega sektorja. Sprejeli smo tudi samoupravni sporazurh o združitvi v LB—Gospodarsko banko Ljubljana, njen statut, sprejeli predlog za člane nadzornega odbora, pooblastili Rudija Lipovca za delegata v zboru in izrazili soglasje z združitvijo LB —Gospodarske banke Ljubljana v Ljubljansko banko—združeno banko; podobno tudi za Stanovanjsko—komunalno banko Ljubljana. Ob tem bi pripomnili, daje Ljubljanska'banka vzorno organizirala javno razpravo, zanjo je bila v Logatcu zadolžena Kmetijska zadruga. Jago principu velikoserijske proizvodnje, v bodočnosti pa bomo razvili tudi maloserijsko proizvodnjo oken , da bi lažje zadostili zahtevam kupcev. Posebna skrb je posvečena konstrukciji oken. TO ima na tem področju določeno prednost pred sorodnimi proizvajalci, ker je TO pred leti izvažala v Zahodno Nemčijo, izvoz na zahodno tržišče pa zahteva visoko kvaliteto in sodobno konstrukcijo oken. Slabe cene na nemškem tržišču med preteklo svetovno krizo so zavrle izvoz. Sedaj TO celotno proizvodnjo proda doma, trenutno je treba čakati na KLI okno pol leta in več. Pomožne dejavnosti, pastorek v KLI, je z novim letom temeljna organizacija združenega dela. V okviru pomožnih dejavnosti združuje delo 150 delavcev v cilju vzdrževanja strojev in naprav, galvanskih storitev, prevoznih storitev, brušenja rezil in orodja, sušenja lesa, proizvodnje in prenosa energije ter konstrukcije in proizvodnje strojev in naprav. Trenutno pomožne dejavnosti gostujejo v poslovnih prostorih TO Drobno pohištvo, razen toplotno energetske postaje. V razvojni zasnovi pa je predvideno, da bomo z naslednjim investicijskim paketom zgradili za pomožne dejavnosti nov prostoren objekt, kjer bo servisna in proizvodna dejavnost. Planiramo, da bomo v okviru Pomožne dejavnosti razvijali kovinsko dejavnost, to je tisti del občinske gospodarske celovitosti, ki smo jo že leta pogrešali, pri tem mora KLI oHierati pomembno vlogo ter KLI pred svojo 25-letnico Kombinat lesne industrije - KLI j Logatec - bo letos praznoval jubilejnih 25 let prehojene poti. Kje so prvi začetki, ko je bila na temeljih stare žage postavljena zasnova bodočega proizvodnega velikana v I Logatcu. Težki so bili tisti prvi začetki, ko so delavci pod izredno | neugodnimi pogoji ustvarjali novo vrednost ter uveljavljali vloženo delo preko tržnih zakonov. Delali so v mrazu, prahu, prihajali premočeni na delo, delali v neustreznih delovnih pogojih in ob slabi prehrani. Pomembna je bila le volja m vera v uspeh. T eh 25 let bo kmalu za nami. Od prvih 265 delavcev šteje danes kolektiv že 1150 zaposlenih. Delavec vodi sredstva za proizvodnjo, upravlja in odloča o ustvarjenem dohodku. Ne samo proizvodni potencial, v teh letih se je bistveno spremenil tudi družbeni odnos. Samoupravljanje je tu, družbena preobrazba je na pohodu, delavec se uveljavlja kot samoupravljalec. Se bo potrebno časa, pred no bo delavec v celoti prevzel krmilo v svoje roke. KLI ima danes 3 temeljne organizacije združenega dela: TO Žaga, TO Drobno pohištvo in TO Stavbno pohištvo. Četrta TOZD pa se poro-jeva, to je TO Pomožne dejavnosti, del KLI, ki so dosedaj opravljale izključno le servis prvim trem TO. TO Žaga je rekonstruiran obrat z 80 zaposlenimi delavci. Letno razža-gajo okoli 40000 m3 bukove in jelove hlodovine. Žagarska dejavnost je najstarejša v KLI in izvira še iz predvojnih časov, ko je bila žagarska predelava lesa v Logatcu v rokah veleposestnikov in trgovcev. V razvojnem konceptu žage predvidevamo tehnologijo dopolniti z linijo lupljenja in sortiranja hlodovine ter predelavo (obdelavo) drobnega masivnega lesa za potrebe obeh finalistov, ki skoraj ves žagan les iz žage porabita za svojo proizvodnjo. TO Drobno pohištvo je prvi povojni finalist KLI ter predstavlja zasnovo, iz katere seje KLI v teh 25 letih tudi razvil. Danes je zaposleno v tej temeljni organizaciji okoli 500 delavcev, ki letno proizvedejo 600.000 stolov in 2,500.000 obešalnikov. Težki so bili začetki finalizacije lesa pri obdelavi v obešalnik. Veliko tipov je bilo na proizvodnem programu, ostal je le en tip, pa še tega se proizvaja le v omejenih količinah zaradi konkurence klasičnih obešalnikov. Baza današnje proizvodnje v TO Drobno pohištvo je kolonialni stol, odnosno izpeljanke tipa kolonialnega stola. Tehnologija je sodobna, vendar še veliko manjka, predvsem bo treba poskrbeti za ustreznejše sušenje lesa. boljše izko- »Za« dvema bankama Več denarja za naš razvoj Načrtovani srednjeročni razvojni program delovne organizacije KLI se uresničuje. O izvajanju tega so govorili in sklepali delavci na zborih in na delavskih svetih posameznih Tozdov. Dokončno pa je bil ta potrjen od delavskega sveta KLI, dne 4. 11.1977. Predračunska vrednost po namenu in sestavi naložb znaša: (v milijonih din): - uvozna oprema v vrednosti 1.210.020. DM, kar v dinarski - protivrednosti znese din 9,6 mio - carinski in drugi stroški od uvozne opreme din 5,2 mio - domača oprema z montažo din 44,0 mio - gradbeni objekti din 32,7 mk) - ostalo - projekti, nadzor itd. din 3,3 mio - 7,2 - prispevek za energetiko od invest. vlaganj. din 6,8 mio Skupaj predračunska vrednost za osnovna sredstva din 101,6 mk) - obratna sredstva - za povečani obseg poslovanja din 12,0 mio Celotna predračunska vrednost znaša din 113,6 mio Predvidene naložbe so po obsegu in vrednosti v KLI doslej največje in najzahtevnejše. Naložbe so v tej etapi namenjene predvsem v gradnjo najnujnejših gradbenih objektov, modernizacijo tehnologije in v izpopolnitev proizvodno-stroj-nih kapacitet v naslednjih Tozdih in skupnih službah: a) tozd Drobno pohištvo: naložbe v vrednosti din 26,9 milijonov se nanašajo na gradnjo kondenzacijskih sušilnic v vrednosti 9,7 mk) din, preostala vrednost v znesku din 17,2 mio, pa je namenjena za nabavo strojne opreme iz uvoza In domačega trga; b) tozd Stavbno pohištvo: v vrednosti din 16,3 milijonov, je namenjena za gradnjo magistralnega toplovoda v znesku din 3,1 mk), sekirostroja s si- Ob novem letu Kljub. količinsko preseženemu gospodarskemu načrtu ne moremo biti zadovoljni z ostalimi rezultati poslovanja v letu, od katerega smo se poslovili. Pregledu teh rezultatov kot sprejemanju novih nalog in kakšne obveznosti nam nalaga periodični obračun za prihodnje leto, so bili posvečeni številni sestanki. Zbori ob vstopu v novo leto so bih ugodna priložnost za take ocene. Sicer je to čas za sklepanje računov, za proslavljanje uspehov, za grajo spodrsljajev in za sprejemanje gospodarskega načrta za prihodnje leto. Tako je bilo vsako leto, tako je bilo decembra, vendar v pričakovanju na boljše rezultate dela. Ne pozabimo na varčevanje, o čemer smo govorih vse leto, na stabilizacijo in še posebej poudarjeno na solidarnost, na tovarištvo. Težko prislužen denar ne izpustimo zlahka izpod prstov, bodimo zvesti začrtanim delovnim programom, in z roko v roki, vsak na svojem mestu, čvrsto primimo za delo. Vedimo, da kar je ustvarjenega, da nismo ustvarili samo mi, da priznanja niso namenjena samo nam, ampak tudi našim bivšim sodelavcem - upokojencem. V pričakovanju, da si bomo v boljših delovnih odnosih skupaj in vsak zase v skupno in svojo korist prizadevali opraviti v letu 1978 zaupano delo kar najbolje, želim vsem sodelavcem KLI kakor vsem našim upokojencem, zadovoljno, zdravo in uspešno prihodnje leto. dipl. inž. Dušan Dobnik vključiti v proces razvoja te dejavnosti, zasnovo, ki že sedaj živi v okviru mehanične delavnice. KLI bo prerastel v velikega proizvajalca lesno obdelovalnih strojev, pri tem bo izhajal iz lastne proizvodnje in lastne konstrukcije. Že danes obratuje v KLI preko 100 strojev in naprav, ki so bili izdelani doma na lastnih zasnovah kot prototipi, celo unikati, ki jih ni videti nikjer drugje na svetu. Vzemimo za primer proizvodnjo obešalnika, za katero je moral izdelati naš konstruktor -mehanik vse stroje doma, ker za specifično izvedbo obešalnika ni možno dobiti ustreznih strojev nikjer na svetovnem tržišču. Ne samo za obešalnike, tudi druge tehnološke probleme so uspešno reševali strokovnjaki v KLI s svojo iznajdljivostjo in strokovnim znanjem. Zato na tem področju predstavlja vrsta strokovnjakov - konstruktorjev in inovatorjev veliko vrednost. Skoda bi bila, da duh teh delavcev, izražen v proizvodu, ki uspešno opravičuje vloženo delo, ne bi uspešno vnovčili na tržišču. Trenutno je na jugoslovanskem tržišču prižgana zelena luč za razvijanje proizvodnje obdelovalnih strojev, ker je uvoz strojne opreme močno omejen. Moramo izkoristiti priliko in razviti v Logatcu novo dejavnost, saj je veliko kovinarjev Logačanov, ki iščejo zaslužek drugje. Misliti pa moramo tudi na mladi rod, ki jim bo treba dati kvalifikacijo in s tem lažji in boljši zaslužek. Predvidevamo, da bo v okviru nove temeljne organizacije že v nekaj letih zaposleno 250 delavcev. Pomembno ie tudi pripomniti, da KLI v letih 1977/7« pristopa po daljši investicijski odsotnosti k močnejšim investicijskim posegom. KLI bo v teh dveh letih vložil 100 mihjo-nov din v sodobnejšo tehnologijo, sušilnice za les, novo toplotno energetsko postajo in poslovno zgradbo. Samo kotlovnica bo stala 43 milijonov din. Za plačilo dolgov, ki bodo nastali z investicijskimi posegi, bodo morale TO vsako leto izdvajati velik del ustvarjenega dohodka. Vendar investicijski posegi v bojšo in sodobnejšo tehnologijo ter opremljenost dela so nujni, v kolikor nočemo zaostati v razvoju in ekonomičnosti ter da bi uspešno še nadalje nastopali na domačem in svetovnem tržišču. Samo OB LAK, din! losom v vrednosti din 2,3 mio, ostali del vrednosti v znesku din 10,9 mk), pa je namenjen za nabavo uvozne in domače strojne opreme; . c) tozd Žaga: vrednost din 34 tisoč je namenjena za uvoz strojne opreme; d) tozd Pomožne dejavnosti: v vrednosti din 44,4 milijonov, se nanaša na gradnjo nove kotlovnice in nabavo strojne opreme, s katero bo v tej fazi zadoščeno potrebam po tehnološki pari, po drugi strani pa bo tudi v znatni meri odstranjeno onesnaževanje ozračja in okolja; e) DS Skupne službe: vrednost v znesku din 14,0 milijonov, je namenjena gradnji upravnoposlovne stavbe in nabavi telefonske centrale. O načrtovanem programu in zahtevku oi odobritvi investicijskega kredita in o garancijah, je sklepal Kreditni odbor JUGOBANKE Ljubjana na svoji redni seji, ki je bila dne 26. 10. 1977 na sedežu KLI. K temu sklepu je dal svoje soglasje tudi Izvršni odbor JUGOBANKE Ljubljana na svoji seji dne 2/12-1977. Na osnovi sklepov obeh organov upravljanja JUGOBANKE Ljubljana je bil tako odobren v celoti zaprošeni zahtevek za investicijski kredit z garancijami. Z odobritvijo investicijskih dinarskih in blagovnih kreditov z garancijami so v celoti zagotovljena finančna sredstva z viri finansiranja, katerega finančna sestava po obsegu in v vrednosti je taka (v milijonih dinarjev): - investicijski dinarski kredit JUGOBANKE Ljubljana din 45,0 milij. - inozemski blagovni investicijski kredit dta 9,6 milij. - blagovni investicijski kredit dobaviteljev din 24,7 milij. - lastna udeležba za osnovna sredstva din 22,3 milij. Skupaj viri finansiranja za osnovna sredstva din 101,6 milijonov Lastna udeležba za obratna sredstva din 12,0 milij. Celotna vrednost virov finansiranja znaša din 113,6 milijonov Načrtovana investicijska gradnja je predvidena do konca leta 1978. Poleg navedenih naložb je v gradnji tudi nova lakirnica v tozdu Stavbno pohištvo v predračunski vrednosti 12,6 milj. dinarjev, ki bo predvideno zgrajena v prvi polovici leta 1978. Iz tega sledi, da bo KLI svoj srednjeročni razvojni program postopoma uresničil do leta 1980. Izpolnitev tega programa pa brezpogojno zavisi od reproduktivne sposobnosti, v krepitvi materialne osnove dela, ki naj bi se odrazila na povečani akumulativnosti in na povečanju poslovnih skladov v vseh tozdih, ki so v sestavi „KLI". Sedanje samoupravne in družbene obremenitve, pa akumulativno sposobnost znatno zmanjšujejo, kar ovira nadaljnji razvoj. Zato pa bi morala biti obveznost in skrb vseh družbenih dejavnikov, da se gospodarska rast in reproduktivna sposobnost v prihodnje obdrži na primerni višini. Po naložbah pričakujemo, da se bo sedanji prihodek DO, ki bo po oceni za leto 1977 znašal 402 milijonov, povečal v letu 1979 na vrednost 510 milj. din, kar predstavlja, porast za 27 %. Ta vrednostni porast celotnega prihodka temelji na zahtevnejši in kvalitetnejši proizvodnji izdelkov, z delno povečano proizvodnjo ter na boljšem izkoriščanju surovin in repromateriala. Vrednost izvoza pa se bo povečala od sedanjih 7.200.000 US dolarjev na cca 8.300.000 US dolarjev. Nova vlaganja ne bodo terjala dodatne zaposlitve delovne sile, temveč želimo s povečanjem in uvajanjem nove proizvodnje obdržati sedanjo raven zaposlene delovne sile, kar se bo končno odrazilo na večji produktivnosti dela. Rudi Lipovec Komunisti na postaji o svojem delu Na letni konferenci osnovne organizacije ZK železniške postaje v Logatcu, ki je bila v začetku decembra, so po pregledu svoje dejavnosti v minulem obdobju določali naloge za v prihodnje. Ugotavljali so med drugim, da jih njihova organizacijska razdrobljenost po postajah zelo onemogoča v političnem delu. Čeprav je v tej organizaciji kar 1S članov ZK, pa se četo sekretariat zelo težko sestaja prav zavoljo velike oddaljenosti med postajami. Sicer pa so člani te osnovne organizacije prizadevni in tudi redno plačujejo članarino. Ker so še mladi, bi kazalo vpeljati več političnega izobraževanja, hkrati pa tudi misliti na sprejem še novih članov. Dalje, razmisliti je treba, kako odpraviti preveliko organizacijsko odvisnost od konference ZK pri prometni sekciji v Postojni, kar bi jim omogočilo zasnovati lasten program politične dejavnosti. Le-ta bi bil časovno usklajen s programi skupščin občine, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. V tem primeru bi bila osnovna organizacija tudi v resnici baza za delegate, ki zastopajo delovno organizacijo. - vr OBRAMBA IN ZAŠČITA h Že zdaj jih zgradimo Pred kratkim je bilo v Ljubljani republiško posvetovanje o izvajanju in načrtovanju izgradnje zaklonišč. Na posvetovanju, prav tako tudi v drugih strokovnih literaturah so ugotavljali, da na celotnem jugoslovanskem področju ni na razpolago zadostne zakloniščne zmogljivosti za zaklanjanje prebivalstva, pred napadi iz zraka. Novi zakon o ljudski obrambi ta problem ureja bolj sistemsko in vsakega občana obvezuje, da bo na svoj način prispeval svoj delež k reševanju tega problema. Nova, izpopolnjena in nevarnejša, napadalna orožja z vse večjo udarno in rušilno močjo, zahtevajo tudi močnejše, tehnično bolj izpopolnjene in opremljene zakloniščne prostore. Posebno tehnično opremo zaklonišč pa narekuje možnost uporabe kerručnih, bioloških in radioloških bojnih sredstev v primeru neke vojne akcije proti naši državi. Vse to je privedlo do novih tehničnih normativov, kakršnim MORA SODOB NO zaklonišče tudi ustrezati. Močnejša zaščita in sodobnejša oprema pa seveda tudi podražita gradnjo zaklonišč. Ob neki neposredni vojni nevarnosti bi prav ta tehnično zapletena gradnja in oprema onemogočila hitro in pospešeno izgradnjo zaklonišč. Zato je treba z reševanjem tega problema in zagotavljanjem uspešne zaščite prebivalcev | pred napadi iz zraka, pričeti že v miru. Ni samo zakon o ljudski1 obrambi tisti, ki nas zavezuje prilucvatl svoj delež k večanju zakloniščne sposobnosti dežele; prav bi bilo, da se vsak občan zaveda, da nas na to zavezujeta tudi ogroženost našega območja, in dejstvo, da se nam v primeru potrebe vse ZAMUJENO lahko katastrofalno maščuje. Prvi korak k razreševanju tega problema v občini Logatec bo sprejetje odloka o zaklanjanju. Z njim bo točno določeno, kakšni bodo načini financiranja, izgradnje in vzdrževanja zaklonišč. V zvezi s tem smo v naši občini že v precejšnjem za- ostanku za ostalimi občinami v Sloveniji, kjer so te stvari rešili že pred leti. Naslednja naša naloga je izdelati natančen načrt izgradnje zaklonišč v občini. Z njim se bo na osnovi ocene ogroženosti določilo, katerem delu občine bo potrebno graditi zaklonišča z večjo ali manjšo zaščitno močjo, oz. kje bodo zadostovali samo zaklonilniki. S tema dvema dokumentoma bo v zvezi z zaklonišči razčiščenih precej vprašanj, ki tarejo občane, zato jih bomo tudi objavili v Logaških novicah. Janez Podjed Zgraditev potrebnih zaklonišč naj bo med osrednjimi nalogami utrjevanja naše varnosti Vzgoja mladih gasilcev Gasilsko društvo Gor. Logatec je v tednu požarne varnosti 25. 10. in 27.10. izvedlo tekmovanje pionirjev gasilcev za značko ..preprečujmo požare". To tekmovanje je razpisala GZS v Ljubljani z namenom, da se tudi mlajši seznanijo z nevarnostmi, ki nam jih povzročajo požari. Pionirji in pionirke iz Gor. Logatca, Hotedršice in Medvedjega Brda - vsi obiskujejo OŠ Gor. Logatec — so uspešno opravili preizkus znanja pred komisijo, ki jo je določila OGZ Logatec in si tako pridobili pravico do nošenja značke. Značke je podelil predsednik OGZ Logatec Viktor Krmavner 28. 10. na OŠ Gor. Logatec, 13 pionirjem iz GD Gor. Logatec, 14 pionirjem iz GD Hotedršica in 6 pionirjem iz GD Medvedje Brdo. GD Gor. Logatec je v tednu požarne varnosti razpisalo natečaj za najboljši spis na gasilsko tematiko. Sodelovali so učenci iz OŠ Gor. Logatec. Tri najboljše spise smo nagradili: s 150,00 din Anko Bombek, s 100,00 din Judito T reven, s 50,00 din Matejo Pinterič. Nagrade je učencem podelil poveljnik GD Gor. Logatec Zvone Čuk. V gasilske vrste mora vstopiti čim več mladih ljudi in upajmo, da tovrstne akcije ne bodo brez uspeha. Franci Nagode Preprečujmo požare Vsak dan se vozimo po isti cesti v šolo in nazaj. In prav vsak dan vidimo drobno deščico, ki je pribita na smreki ob cesti: „Varujmo gozdove pred požari!" Žal ta napis ne velja za vse in še vedno kje izbruhne požar. Vse to pa je malomarnost človeka. Dostikrat me presune gasilska sirena, ki zavija, in tedaj pomishm: „Kje zopet gori? Koliko ljudi bo ostalo brez strehe nad glavo, koliko trpljeja bo še? Kdo povzroča to trpljenje? Človek je tisti. Doma pozabi izključiti peč ali kaj podobnega, v gozdu po pikniku pozabi pogasiti ogenj... Proti požaru se vse bolj borimo. Prav tako so gasilci iz dneva v dan bolj pripravljeni. Vsako leto imamo v naši osnovni šoli obrambni dan. Tedaj imajo gasilci vajo in pokažejo svoje spretnosti. Vsak član naše družbe bi se moral zavedati, da mora požare preprečevati. Vsakdo naj ima pred očmi pogorišče; zave naj se, da mora sočloveku pomagati. Kogar veseli, naj se vključi v domače gasilsko društvo, ki bo z veseljem sprejelo novega člana in tovariša. Anka Bombek, 8. a OŠ G. Logatec Na kulinarični razstavi Zveza rezervnih vojaških starešin občine Logatec je organizirala sredi novembra obisk vojaške kulinarične razstave, ki jo je organiziralo ljubljansko armadno območje v novem domu JLA v Novem mestu. Logaška delegacija si je ogledala nad 100 jedilnikov s pogrinjki za vojaško jedilnico. Pestrost in raznolikost jedilnih zamisli je bila tolikšna, da si človek lahko komajda predstavlja, če vsega ni videl. Priznanja in medalje pa so veljala za preprostejše, vendar domiselne jedilnike, med katerimi, vse tako kaže, še vedno prednjači znani dobri vojaški pasulj. Dom jugoslovanske ljudske armade, v katerem si je bilo moč ogledati veščine vojaških kuharjev, tak dom, kakršnega imajo še v Ribnici in Pivki, in ki je lahko kulturno, politično in rekreacijsko središče hkrati, si v Logatcu lahko samo želimo. maš Letos 100-letnica GD Dolenji Logatec Dolenje logaški gasilci bomo praznovali visoki jubilej 100-letnico društva. Te slovesnosti se bo udeležilo okoli 800-1000 uniformiranih gasilcev. Ob tej priložnosti nameravajo logaški gasilci prirediti proslavo in veselico v sklopu vseh gasilskih društev iz naše in sosednjih občin. Priprave za ta veliki praznik že tečejo, saj smo že ustanovili pripravljalni odbor, ki je že določil datum, in sicer 18. junija 1978. Prizadevni gasilci bomo za to praznovanje prosili delovne organizacije, da nam bodo priskočili na pomoč, saj za tako obsežno praznovanje sami ne bomo zmogli premagati vseh finančnih težav, ki ob taki priložnosti nastanejo. Prostovoljno gasilsko društvo bo veselo vsakega obiskovalca, ki se bo udeležil njihovega praznovanja. Jože Albreht Revija in poduk Pevci dolnjelogaškega zbora smo se, v okviru posebnega izobraževalnega načrta, udeležili koncerta pevskih zborov občine Ljubljana-Center, ki je bil 18. novembra 1977 v Pionirskem domu v Ljubljani. Namenih smo se, da si s poslušanjem pestrega programa in revijo nastopajočih skupin približamo naš sedanji pevski trenutek in se skušamo orientirati, Oddelčne konference Pred prvo redovalno konferenco smo imeli vsi razredi oddelčno konferenco. V nižjih razredih so jih vodile tovarišice razredničarke, v višjih pa predstavniki oddelčnih skupnosti. Pogovarjali smo se o učnem uspehu, vedenju pri pouku in odnosu med sošolci. Sklenili smo pomagati sošolcem, ki se težje učijo, in sicer po pouku ali v PB. Nekateri učenci so bili grajani, ker z neprimernim vedenjem kvarijo ugled razreda. Robi Smrekar, čl. dop. krožka OS Logatec Zbirali smo star papir V zadnjem tednu meseca oktobra smo na naši šoli zbirali papir. V enem tednu se ga je nabralo velik kup; ko so ga stehtali, ga je bilo 5610 kg. Najbolj prizadevni razredi so nabrali: 6a 1013 kg, 3.a 586 kg, 3.b 553 kg in 5.b 448 kg. Za zbrani papir smo dobili 3366 din. To je kar precej denarja. Na pionirski konferenci smo se odločili, da bomo polovico denarja namenili za nakup zvočnih naprav, ki jih bomo rabili za prireditve in druge slovesnosti. Drugo polovico denarja pa bodo porabile oddelčne skupnosti za izlete. Anita Rupnik, čl. dop. krožka OS Logatec Vsem mladim sodelavcem veselo in uspešno leto 1978 komu bi se lahko postavili ob stran. Koncert je bil resda revialnega značaja, vendar vsaj toliko programsko povezan, da je bil lahko posvečen počastitvi 100-letnice rojstva Emila Adamiča in dnevu republike. Nastopili so: UPZ „Emil Adamič , Pevski zbor Grafika, Pevski zbor Ljubljanske banke, Študentski oktet, Pevski zbor Ivan Cankar, Pevski zbor Poštar, Partizanski pevski zbor, Consortium musicum, APZ Tone Tomšič, Slovenski oktet in Glasbena matica. Zaradi zadržanosti pa niso nastopili Pevski zbor Metalka, Primorski akademski zbor Vinko Vodo-pivec in Oktet Gallus. Vtisi? Med enajstimi skupinami le štirje moški zbori, vključno z obema oktetoma. V Logatcu imamo od petih skupin štiri moške in eno žensko. Vse skupine so imele enotna oblačila. Pri nas to premoreta pravzaprav le oktet in dekliški pevski zbor. Med obiskovalci, festivalna dvorana jih je bila polna, pretežno ljudje zrelejših let. Med pevci pa, razen v izrazito mladeniških skupinah, tudi. Zbori so šteli najmanj 31 pevcev. Pri nas to število še s spodnje strani težko kdaj dosežemo. Programi posameznih zborov so se med seboj razlikovali po zahtevnosti, v poprečju pa so bili nekoliko zahtevnejši od našega, tistega, ki smo ga že osvo-jili. Občudovali smo izredno mehak sopran solistke UPZ, pa zlitje in navdušujoč zven študentov, pretresljivo doživetost podajanja pesmi Rožmarin APZ, njihovo vabljivo in grablji-vo interpretacijo sodobnih skjadb (Regrat in poezija, Rondes), čudovito zvočno slikanje pevk Consortiuma v začetnem delu Vremšakove priredbe Sonter pojd, mogočnost nad petdesetčlanskega Partizanskega pevskega zbora in Glasbene matice. Tudi nekatere pomanjkljivosti in napake smo opazili, kar pa lahko tudi pomeni, da znamo ločiti sončne in senčne plati, da smo s ( svojimi prizadevanji le na pravi poti, vsaj na pravi poti do kritičnega poslušalca, če že po-ustvarjalca ne. Na svoji prvi vaji po tem koncertu smo razčlenili naše vtise in mnenja o prireditvi in njenih ustvarjalcih. Takšnega načina izobraževanja si še želimo. Jago vabimo vas Januar mesec nam bo prinesel precej pester spored. Lahko si bomo ogledali vrsto odličnih filmov zabavnega in resnega žanra. Naj kar takoj omenim, da ima veliko zaslug za to prav Vesna film iz Ljubljane, od katere smo dobili precej primernih dobrih filmov. Iz njenega repertoarja naj v prvi vrsti omenim film MAHOGANY, dramo iz življenja modnega ustvarjanja. Glavno vlogo v tem filmu igra temnopolta igralka in pevka Diana Ross, ki se je gotovo še spominjate iz filma o črnski pevki bluesa Billie Hollidav Lady poje blues. MA-HOGANV bo na sporedu 28. in 29. januarja. Tudi naslednji Vesnin film BOŽANSKA ŽENSKA s čudovito Lauro Antonelli in Marcel-lom Mastroiannijem v glavnih vlogah nam ta mesec nikakor ne sme uiti. Govori o ljubezni mlade ženske, ki se je v času nastajanja fašizma v Italiji nesrečno zaljubila in prav tako nesrečno končala. Film bo na sporedu 14. in 15. januarja. Se na nekatere Vesnine filme v tem mesecu bi vas rad opozoril: na primer PODIVJANA OVCA s Jeanom Louisem Trintignantom (10.1.), OTALIA IZ BAHIE, romantična povest o življenju v Riu de Janeiru (17.1.), in še bi lahko naštevali. Zelo rad pa bi vas opozoril tudi na odličen barvni ameriški spek-takel SPARIAK s samimi znanimi igralci: Kirkom Douglasom, Petrom Ustinovom, Laurencom Olivierom in drugimi. Film bo na sporedu 20. in 22. januarja. Govori o velikem uporu sužnjev v starem Rimu, ki ga je vodil Spartak, človek možate volje in velikega vpliva na množice. Film toplo priporočamo tudi mladini. Nenavaden firm je ZANDYJEVA NEVESTA, na sporedu 27. in 29. januarja. To je sicer western, ki govori o brezobzirnem in grobem samotarju Zandvju in o ženski čvrstega duha, ki uspe grobijana civilizirati in spremeniti v dobrega očeta in moža. V glavnih vlogah bomo spoznali Gena Ha ck mana, ki nam je ostal v spominu iz obeh Francoskih zvez, in Liv Ullmann, ki jo poznamo iz mnogih Bergmanovih filmov, tudi iz televizijske nadaljevanke Prizori iz zakonskega življenja. Igralca Gena Hackmana bomo srečali tudi 31. januarja v avanturističnem filmu AVANTURE SREČNE L ADY, ob njem pa čudovito Lizo Minelli, ki nam je brez dvoma ostala v spominu iz filma Kabaret, videli smo jo tudi na televiziji. Film AVANTURE SREČNE LADY pripoveduje o tihotapcih alkohola v času ameriške prohibicije in ie nekakšna zmes med gusarskim in kriminalističnim filmom. Vsekakor zabaven film, ki nam bo popestril torkov večer. Pri obisku filmskih predstav v januarju vam, dragi obiskovalci, želimo obilo sprostitve m vesela, obenem pa vam uprava Kina želi srečno Novo leto 1978. Primož Sark Delo RS. 5b.r vsdpt&mtrumoktobru JCxaq/ R S Jjt, /vrnilo/ at xU«Jv/ /WjUU>GiX fih AKuz /z/M>o(/ruA/ Mfr /fo /d/wv ^vJuunhcj H o. JCcl/ kAv /iA^lio Jujuof- JCcu >sW/0/lJjiA/ R S( kh tfk /lAcrfJli/ /itojvo/ Jpm^AJbAmMAJ , JM*r Aoiohh/, JLcto- hv f«W/' AUUr jjj^ /jjyjblUJLxrl W" haJtlL/H, Ajmxx^o- MM/ f&ftMHM, %oyy\*j^Affi!L /Vnur /it/ jot auJMj^j Xa> fAAoMJfl/ xLofHoV-- AJjJUU Xo/ '/OuL^ud/mo^iCu Aflur /wjlt MvAjLL \>+KJAr. ^M/MaJIu /C/wi^ ^ R S Šfo KULTURNA KRONIKA Dragi občan! PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE. Letošnji praznik republike je izzvenel v počastitev 60-letnice oktobrske revolucije, naših političnih jubilejev, ki so vezani na ime Tita, in naše domovine - naše sedanjosti, v kateri se ostvarjajo ideje velikega oktobra in Titovih prizadevanj. Intimno akademijo so pod pokroviteljstvom logaškega Valkar-tona, ki je oskrbel tudi govornika, pripravili recitatorii osnovne šole „8 talcev", ZSMS, Pihalni orkester in Logaški oktet. Sugestivno interpretacijo mladih recitatorjev je smiselno dopolnjevala glasba Pihalnega orkestra, ki je nastopil pod vodstvom prizadevnega dirigenta in spet-nega glasbenega pedagoga Alojza Velkavrha. In tudi zaigral je orkester navdušujoče in kakovostno izredno dopadljivo. - Vsebinsko so programsko zasnovo akademije dopolnjevale tudi pesmi Logaškega okteta. - \ DRUŠTVO MLADIH GLASBENIKOV ZA NAPREJ. Društvo mladih glasbenikov je s svojo zagnanostjo in pisanostjo osvojilo v nekaj letih domače kraje in kraje daleč po naši domovini. Pravo ki-penje in vrenje, pa bodisi da gre za mladi pihalni orkester, mažoretsko in bobnarsko skupino, fanfare ali dekliški zbor, ki sicer kot edina skupina iz društva lahko nastopa v neodvisnosti od ostalih. Drugače je z mažoretkami in bobnarkami. Te brez orkestra ne morejo nastopiti, skratka, orkester je tu središčna dejavnost, ki je pa vezana na trdo vadbeno delo, če naj iz tega kaj bo. Generacijski premiki zadnje čase precej prizadevajo redno delo mladega orkestra. »Starejše" mladostnike priteguje bolj delo v „starejšem" orkestru, kar je docela normalno, mlade vrste pa ostajajo razredčene in premalo usposobljene za zanesljivo nastopanje. Kako tedaj? Pot je skoro ena sama. Mladi orkester se mora, kar se je že nekajkrat poudarjalo, nasloniti na delo in rezultate glasbene šole, ki si mora z usmerjevalnimi vpisi vsako leto zagotavljati stalen in enakomeren podmladek. Gre tedaj za orkester, ki naj sloni na programu izvenrazredne dejavnosti glasbene šole. Za pomembnejše nastope bo pomoč starejših godbenikov pričakovana in potrebna; ne bi pa smelo biti vprašanje obstoja in dela mladega orkestra v brezpogojnem pri-sostvovanju starejših godbenikov na rednih vajah mladega orkestra. Namreč, od starejših godbenikov pričakujemo njihovo redno udeležbo na vajah ..starejšega" orkestra. Seveda, takoimenovano „izposo-janje" godbenikov iz „starejsega" orkestra bi se moralo kazati v smeri plemenitenja zvoka tistih instrumentov, ki v mladem orkestru so, ne pa da bi izposoje polnile instrumentalno nezasedena mesta. Tako osnovani koncept bo zagotavljal redno in uspešno delo društva mladih glasbenikov, pa tudi za delo starejšega orkestra bo instrumentalna zasedba zanesljivejša. Bo to kar pravšnja pot. OB DNEVU PROSVETNIH DELAVCEV. Sredi decembra so se ob dnevu prosvetnih delavcev občine Logatec zbrali v hotelu Boru v Črnem vrhu sedanji in nekdanji prosvetni delavci ob navzočnosti predstavnikov družbenopolitične skupnosti. Delovnemu srečanju je sledil kulturni program, v katerem je prepeval Logaški oktet. mag S to številko smo zakoračili v četrto leto izhajanja občinskega glasila Logaške novice. Njegovo dosedanje poslanstvo medsebojnega obveščanja je bilo pač takšno, kakršen je bil odnos do njega: uspešno tedaj, ko smo s svojimi prispevki sodelovali in seznanjali druge občane s svojimi predlogi, željami in potrebami, pa pomanjkljivo v primerih, ko smo povsem brezbrižno prepuščali uredniškemu odboru vso skrb za medsebojno obveščanje. Kajti: naše glasilo ni bilo in tudi ne more biti kaj drugega kot eno tistih vezi med nami, ki naj nam pomaga pri vseh skupnih odločitvah. Pred takšnimi odločitvami pa smo dostikrat; spomnimo se le naših odločitev o potrebnosti samoprispevkov. Še bolj pa bo potrebna ta vez med nami v prihodnje, ko bomo odločali o nižjem ali višjem prispevku za posamezne skupne potrebe in koristi, kot so otroško varstvo, socialno skrbstvo ali zdravstvo; da o drugih tokrat sploh ne pišemo. Zatorej so nam Logaške novice potrebne, in jih moramo tudi skupno urejati s svojimi obvestili, predlogi, kritičnimi pripombami in podobno. V prihodnje pričakujemo zlasti več obvestil iz temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnostih. V tem letu prehajamo tudi na drugačen način zbiranja denarja za potrebe izhajanja našega glasila. Gre za takšno ureditev tega vprašanja: delovne organizacije in delovne skupnosti bi se naročile na toliko izvodov, kolikor je v njih zaposlenih delavcev. Če upoštevamo, da je v naši občini zaposlenih skoraj 2600 občanov, potlej bi tako zbrali okoli 260.000 din, in sicer ob ceni 10 din za posamezni izvod. Kajpak, ker so bili že v letu 1977 stroški za posamezni izvod 10,45 din, bi bila predlagana cena za leto 1978 prenizka za kritje stroškov, še zlasti ob upoštevanju porasta le-teh za prek 20 %. Razliko bi morali kriti s prispevkom iz občinskega proračuna, delomarpa tudi z iztržkom objav v našem glasilu. Kajpada, ob spremenjenem načinu zbiranja denarja še vedno ostaja razdeljevanje glasila po gospodinjstvih, kijih je v občini okoli 2300; delavci, ki stanujejo izven občine pa bi dobivali glasilo v svoji delovni organizaciji, kajti dobra obveščenost o družbeni stvarnosti v občini je tudi njim potrebna. Rudi Vogrič OBVESTILO Cenjeni občani Grčarevca, Laz in Jakovice! Vljudno Vas obveščamo, da bo dne 1. L 1978 spremenjena pripadnost poštnemu okolišu naseljem Grčarevec, Laze in Jako vica. Navedena naselja bodo izključena iz okoliša pošte 66232 Planina in priključena okolišu pošte 61370 Logatec. Spremembo je predlagalo Podjetje za ptt promet Koper v soglasju s Krajevno skupnostjo Laze, z Vašim pristankom in v sodelovanju s TOZD PT T Vrhnika. Nova dostavna pošta bo uvedla v vsa tri naselja s 1. I. 1978 redno dostavo šest krat na teden. Ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih bo dostavljala med 12,30 in 15,30 uro, ob sobotah pa med 8,00 in 11,00 uro. Vsi občani boste prejemali pošiljke neposredno na dom. Prosimo Vas, da obvestite vse, s katerimi si dopisujete, da je Vaša nova dostavna pošta 61370 Logatec in jim svetujete, da od 1.1.1978 vse pošiljke, katere pošiljajo Vam, naslavljajo izključno na novi naslov z nazivom nove dostavne pošte. Vsi tisti občani, ki prejemajo pokojnine, razna redna mesečna nakazila, revije in druge časopise, naj o spremembi naslova obveste pošiljatelje, Zavod za socialno zavarovanje ter upravo časopisa ali revije. Le tako naslovljene poštne pošiljke, telegrami in telefonska sporočila bodo prispela pravočasno in pravilno na naslov. Za sodelovanje se Vam zahvaljujemo. PODJETJE ZA PTT PROMET LJUBLJANA, n. sol. o. LJUBLJANA Filmski program filmski program januar 1978 30. 12. 1977 - 1. 1. 1978 ameriški akc^ski deset sekund za beg 3. 1. ameriška psiho!, drama krinka 6. 1. - 8. 1. ameriški western pomagajte Šerifu 7. 1. - 8. 1. ameriški avantur. doktor divjak 10. 1. franc. drama podivjana ovca 13. 1. - 15. 1. amer. western vrnitev Človeka z imenom konj 14. 1. - 15. 1. ital. ljub. drama božanska ženska 17. 1. brazilsko-franc. melodrama otalia iz bahie 20. 1. - 22. 1. amer. zgod. spektakel spartak 21. 1. - 22. 1. ameriška kriminalka privatni detektiv 24. 1. angleška drama romantična angležinja 27. 1. - 29. 1. amer. western zandyjeva nevest a 28. 1. - 29. 1. ameriška melodrama mahogany 31. 1. amer. avantur. avanture srečne lady Mladi raznašalci! Vaša skrb naj bo, da dobi vsako gospodinjstvo v logaški občini občinsko glasilo „ Logaške novice" DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE! Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Cuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat OK ZKS, Marcel štefančič, delegat KSP, Tatjana štirn, delegat KLI, in Rudi Vogrič, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Tisk tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.