e

vezav OČNIK ZA UČITELJE

PRIR

Priročnik je bogat, a hkrati jedrnat vir pojmov in konceptov,

povezanih z medpredmetnimi in kurikularnimi povezavami.

ne po

Prispevki te pojme in koncepte razlagajo zelo jasno in bralcu

prijazno. In kar je za učitelja praktika najpomembnejše,

ponazorjeni oziroma podkrepljeni so s primeri iz prakse.

Čeprav so predstavljeni primeri srednješolski, sem prepričana,

da bo priročnik zaradi postopnosti in jasnosti razlag, ki so

ular

splošne in prenosljive v različne situacije ter vključujejo

po

Medpredme veza

tne in kurikularne

ve OČNIK ZA UČITELJEPRIR

vse vidike, uporaben tudi za učitelje v osnovnih šolah.

Iz recenzije mag. Katje Stopar

urik

Priročnik poglobljeno pojasni in vsestransko osvetli

medpredmetne in kurikularne povezave, pri čemer

neprestano »dokazuje«, da izhaja iz prakse in je napisan

za prakso, hkrati pa to teoretično utemeljuje in nadgrajuje.

Tovrstno poučevanje je v priročniku predstavljeno kot

izziv in priložnost, morda tudi zaveza za učitelje,

tne in k

ki želijo učencem omogočiti avtentične učne izkušnje,

učinkovitejše učenje in usvajanje vseživljenjskih

znanj ter razvijanje kompetenc. Hkrati je tudi izziv

in priložnost za učence, da raziskujejo in iščejo

odgovore na odprta vprašanja in razmišljajo

o kompleksnih življenjskih problemskih situacijah,

edme

katerih reševanje zahteva razumevanje

in povezovanje strokovnih znanj

z različnih področij.

Iz recenzije mag. Alenke Kompare

Medpr

59,00 EUR

ISBN 978-961-234-847-2

zrss_prirocnik_naslovnica_33.indd 1

3.6.2010 11:09:03

poveza

Medpredme

ve

tne in kurikularne

PRIROČNIK ZA UČITELJE





Medpredmetne in kurikularne povezave

Priročnik za učitelje

Strokovno uredili: dr. Zora Rutar Ilc, Katja Pavlič Škerjanc

Strokovni pregled: mag. Alenka Kompare, mag. Katja Stopar, mag. Mojca Pušnik

Jezikovni pregled: Tine Logar

Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo

Predstavnik: dr. Vinko Logaj

Tehnično uredila: Elena Kecman

Oblikovanje: Suzana Kogoj

Grafična priprava: Present d.o.o.

Spletna izdaja

V spletni izdaji objavljamo le 1. in 3. del tiskane izdaje Medpredmetne in kurikularne povezave

Ljubljana, 2019

Publikacija je objavljena na: https://www.zrss.si/pdf/medpredmetne-kurikularne-povezave.pdf

-----------------------------------

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID=303196160

ISBN 978-961-03-0464-7 (pdf)

-----------------------------------

Kazalo

Priročniku na pot

Zora Rutar Ilc

9





1. del - strokovne podlage


Smisel in sistem kurikularnih povezav


Katja Pavlič Škerjanc

19

Priloga: Mali poj mov nik ku ri ku lar nih po ve zav

Kat ja Pavlič Šker janc

43

Vpeljava kurikularnih povezav: delovni listi

Kat ja Pa vlič Škerjanc

48

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu

uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka

Zora Ru tar Ilc

71

Pri lo ga: Pred lo ga za na črt ku ri ku lar ne po ve za ve in uč no pri pra vo

Zora Ru tar Ilc, Kat ja Pa vlič Šker janc

111

Ugo tav lja nje in pre so ja nje do sež kov v ku ri ku lar nih po ve za vah

Zora Ru tar Ilc

115

Gla go li v pod po ro opre de lje va nju pri ča ko va nih re zul ta tov oz.

do sež kov in na čr to va nju de jav no sti za nji ho vo do se ga nje

Zora Ru tar Ilc

135

5

2. del – iz ved be ne re ši tve

Na gozd ni uč ni poti, I. gim na zi ja v Ce lju

Nataša Mar čič, Tat ja na Ja ga ri nec, Du nja Čur ko vi ć Pe per ko,

Si mo na Mag da lenc Lind ner, Alen ka Ster gar, Moj ca Alif, Jua na Ro bi da,

Alen ka Bla ke, Na ta ša Peu nik, Dam ja na Re bek, Ja nja Si mo ni ti

149

Za sa mo stoj nej še vklju če va nje na trg de lov ne sile,

Eko nom ska šo la Ljub lja na

Ire na Ba bič Vre čar, Bre da Vid mar

173

Zgor nji tok reke Idrij ce, Gim na zi ja Ju ri ja Vege Idri ja

Ro ma na Ko ko šar, Kar men Vid mar, Ire na Če snik Von či na, Va le ri ja Še mrl Ko smač

203

Od spol ne nee na ko sti in slo je vi to sti do

na si lja nad žen ska mi, Gim na zi ja Ko čev je

Ja sna Ve sel, Loti Me so je dec Be hin, Ma te ja Ober star, Sa nja Še ga

221

S po moč jo fil ma k več ji eko loš ki oza veš če no sti,

Šol ski cen ter Ce lje, Gim na zi ja Lava

He le na Nar din, Da rin ka Gre šak, Anja Ram šak, Pe ter Ju van čič

239

S sa mo za ve da njem do us pe ha – kre pi tev kom pe ten ce uče nje uče nja,

Gim na zi ja Šiš ka

Zden ka Krzyk, Ma ri ja Miš maš Pin tar, Ma te ja Turk, Moj ca Zu pan

261

Ohra ni mo na rav no in kul tur no de diš či no, Sred nja šo la Čr no melj

Gor da na Po po vič Lo zar, Mar ga ret ka Ša vli,

Ja nja Jankovič, Ma te ja Med ve šek Rja vec

277

Umet nost in li te ra tu ra z za čet ka 20. sto let ja,

Sred nja šo la Jo si pa Jur či ča Ivanč na Go ri ca

Moj ca Saje Ku šar, An drej Sve te, Ma ri ja Maja Zajc Ka lar, Ana ma ri ja Šmaj dek

303

Iz ved ba pi lot ne ga pro jek ta Ener gi ja kot vred no ta,

Šol ski cen ter Novo me sto, Sred nja elek tro šo la in teh niš ka gim na zi ja

Mar ko Ro žič, Ma tej Ro žič

317

Ob Tru bar je vem letu, Šol ski cen ter Ro gaš ka Sla ti na

Du brav ka Berc Prah

323

Pro jekt Vsak da nje živ lje nje v sred njem veku,

Ško fij ska gim na zi ja An to na Mar ti na Slomš ka, Maribor

Dam ja na Kri vec Čar man, Moj ca Kel bič

339

Gi ba nje v in ter dis ci pli nar ni pers pek ti vi in so de lo val no

uče nje, Teh niš ki šol ski cen ter Nova Go ri ca

An drej Cam po lung hi, Ta nja Ož bolt, Van da Fiegl, Mir jam Pirc

363

6

3. del – iz zi vi za na prej

Kri tič no miš lje nje kot kro sku ri ku lar ni cilj

Ta nja Rup nik Vec

381

Uče nje uče nja kot raz vi ja nje uč nih stra te gij

Ja sna Ve sel

405

Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj

Ba ri ca Maren tič Po žar nik

437

In ter dis ci pli nar no po ve zo va nje v lu či em pi rič nih ra zi skav

ter kog ni tiv nopsi hološ kih in epi ste mo loš kih štu dij

Zora Ru tar Ilc

455

7

Zora Rutar Ilc

Priročniku na pot

Pri ču jo či pri roč nik je – pa naj zve- iz pe lja ti in eval vi ra ti, ter po treb ne pred-

ni še tako kli

šej

sko – na

stal iz

lo ge oz. obraz ce (ki niso ob ve za, am pak

prak se in za prak so. Več let smo

su ge sti ja oz. za čet na pod po ra), v ka te re

v pro jek tih Evrop ski od del ki in Di dak-

se za pi su je re zul ta te teh po stop kov ter

tič na pre no va gim na zij (že prej pa v

do go vo re, ro kov ni ke in na čr te. Kar pa

pro jek tih Mo de li uče nja in pou če va nja)

je pri pred stav lje nem mo de lu (oz. pri-

is ka li raz lič ne re ši tve za si ste ma tič no

roč ni ku, v ka te rem je pred stav ljen) še

vpe lje va nje med pred met nih in ku ri ku-

po se bej dra go ce no, je to, da vse bu je

lar nih po ve zav na šo le in jih preiz ku ša-

tudi pr vi ne pro gra ma us po sab lja nja za

li. Mar si kaj smo opu sti li, mar si kaj nad-

uči te lje (vključ no z navo di li in gra di vi

gra di li in iz po pol ni li in z leti se je raz vil

za de lav ni ce).

mo del, ki je do re čen tako na »ma kro-

rav ni« (kako naj šo la stra teš ko pri sto pi

Pro gram je bil preiz ku šen in de lav ni ce

k na čr to va nju in iz va ja nju med pred-

iz ve de ne v ok vi ru več let ne ga us po sab-

met nih in kuriku lar nih po ve zav) kot

lja nja pro jekt nih ti mov za med pred-

na »me

zo

rav

ni« (kako naj se sku

pi

ne

met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve sko raj

po ve za nih uči te ljev or ga ni zi ra jo in kako

vseh slo ven skih gim na zij. Zdaj je v ob-

naj na čr tu jejo iz ved bo kon kret ne po ve-

li ki na pot kov, opom ni kov, pred lo gov za

za ve), pa tudi na »mi kro rav ni« (kako bo

de lav ni ce in dru gih upo rab nih gra div

po te kal uč ni pro ces zno traj te po ve za ve

na vo ljo vsem šo lam – sred njim in os-

– to rej kako na čr to va ti sam po tek pou-

nov nim –, da ga (pri la go je ne ga svo jim

ka oz. za pis pri pra ve na med pred met no

po tre bam) »po no vi te« oz. iz pe lje te v ce-

iz ve den pouk).

lot nem ko lek ti vu. Ve či na pro jekt nih ti-

mov, ki je so de lo va la v na šem pro jek tu,

Mo del vse bu je preiz ku še ne po stop ke

je po sa mez ne dele tega us po sab lja nja že

za vse ome nje ne rav ni na čr to va nja in

pre ne sla v svo je ko lek ti ve in s po moč jo

opom ni ke, po ka

te

rih jih je mo

go

če

ključ nih de lav nic us pe šno spod bu di la

9

si ste ma tič no uva ja nje med pred met nih

Če gre na

mreč za po

mem

bne kro-

in ku ri ku lar nih po ve zav v svo je šo le.

sku ri ku lar ne kom pe ten ce, kot so npr.

Za pred la ga ni pro gram us po sab lja nja

okolj ska

oza veš če nost,

dr žav ljan ske

je zelo po mem bno, da je za sno van na

kom pe ten ce, med kul tur nost, je zi kov na

opa zo va nju pri me rov do bre prak se (ki

pi sme nost (vključ

no s kri

tič

no pi

sme-

lah ko po sta ne jo red na prak sa ko le gial-

nostjo in stro kov no pi sme nost jo), me-

nih iz me njav, npr. na pe da goš kih kon fe-

dij ska pi sme nost, IKT-kom pe ten ce ipd.,

ren cah ali pa na let nih šol skih izo bra že-

po tem ni bolj pri prav ne ga in bolj pre-

val nih dne vih ali de lav nič nih »ta bo rih«

prič lji ve ga na či na za do se ga nje le-teh

za uči te lje) in na last nem preiz ku ša nju,

kot prav sko zi ku ri ku lar ne po ve za ve. Ne

ki po te ka v več fa zah, vsa kič pod pr to

gle de na to, ali gre za dvod nev no ak ci jo

s ko le gial nim opa zo va njem in kri tič-

za raz vi ja nje okolj ske oza vešče no sti in

nim pri ja te lje va njem. Na za čet ku, ko

eno te den ski med kul tur ni pro jekt, ali pa

je ko

lek

tiv mor

da še za

dr

žan do bolj

za ce

lo let no po tr pež lji vo si ste ma tič no

in ten ziv ne ga uva ja nja to vrst ne ga so de-

vla ga nje v raz vi ja nje veš čin dela z viri,

lo va nja, so prav pred sta vi tve us pe lih

spod bu ja nje kri tič ne ga miš lje nja, ali pa

iz ve de nih pri me rov (bo di si »do ma če«

npr. raz vi ja nje stro kov ne pi sme no sti, je

bo di si ko le gov in part ner skih šol) sku-

po tre ben pre miš ljen, na čr ten in si ste-

paj z ref lek si ja mi in od kri to raz pra vo

ma ti čen pri stop, ki zah te va us kla je va nje

naj bolj še sreds tvo za »rah lja nje« te re na.

ur ni kov, teh ta nje ci ljev in po ga ja nje o

Na še iz kuš nje ka že jo, da se za pr vi mi

pri ča ko va nih re zul ta tih, pred vsem pa to

pio nir ski mi po sku si hi tro »usu je« plaz

zah te va ve li ko po slu ha drug za dru ge ga,

in kma

lu ve či na uči teljev z nav du še-

ve li ko ob čut lji vo sti, zau pa nja in so li dar-

njem in pre bu je nim stro kov nim nav di-

no sti ter moč no rav na te lje vo pod po ro!

hom pri sto pi k tej prak si.

Pri roč nik vse bu je stro kov ni (»teo reti-

Med pred met ne po ve za ve so se na šo lah

čni«) del in pri me re iz prak se.

iz va ja le že mno go let. Ven dar pa so bile

po na va di plod za ne se nja kov – na vad-

Stro kov na iz ho diš ča v pr vem delu ne

no do brih ko le gov in »so rod nih duš« –,

po me ni jo zah tev nih teo ret skih kon-

ki so z ve se ljem so de lo va li pri is ka nju

cep tov, od da lje nih od prak se, am pak

iz zi vov in že le li di ja kom oz. učen cem

pri na ša jo ute me lji tve (tako em pi rič ne

omo go či ti bolj živ ljenj ski in os miš ljen

kot teo ret ske, pa tudi ute me lji tve med-

pouk, učin ko vi tej še uče nje in po sle dič-

na rod nih do ku men tov) za to vrst no po-

no traj

nej

še in bolj upo

rab

no zna

nje.

ve zo va nje in iz črp no pred stav lja stra te-

Zdaj se po nu ja pri lož nost, da šo le pre-

gi je, po stop ke in ko ra ke pri na čr to va nju

se žete na ključ na part ners tva in ob ča sne

ku ri ku lar nih po ve zav.

iz ved be t. i. med pred met nih po ve zav in

pro jek tov kot »po pe stri tve« pou ka in da

Ključ na be se di la tega dela pri na ša jo:

po sta vi te po ve zo va nje med pred me ti na

• ute me lji tev in os mi sli tev in te gra tiv-

stra teš ko ra ven. To po me ni, da k na čr-

ne ga ku ri ku la, ki na ključ no po ve zo-

to va nju med pred met nih oz. (bolj na-

va nje do brih ko le gov pre stav lja na

tanč no re če no) »ku ri ku lar nih« po ve zav

ra ven pre miš lje ne, si ste ma tič ne in os-

pri sto pi te na na čr ten in si ste ma ti čen

miš lje ne šol ske stra te gi je; po se bej po-

na čin, da pri tem iz ha ja te iz po mem-

mem bno je po sta vi ti vsa ko po ve za vo

bnih pe da goš kih ci ljev, ki si jih kot šo-

na »sito smi sel no sti« in pre teh ta ti, ali

la za stav lja te, npr. iz kro sku ri ku lar nih

nje na iz ved ba pri na ša do da no vred-

kom pe tenc in znanj ter spret no sti, ki jih

nost in ali bodo pre

prič

lji

vi učinki

že li te raz vi ja ti in ki jih la že do se že te s

od teh ta li delo, vlo že no va njo;

po moč jo po ve zo va nja pred me tov, in da

• t. i. »mor fo lo gi jo« ku ri ku lar nih po ve-

se pri tem or ga ni zi ra te tako, da s temi

zav, ki oza veš ča za raz lič ne vi di ke in

po ve za va mi prež me te vso šo lo in va nje

rav ni po ve zo va nja in jih ka te go ri zi ra:

vklju či te vse di ja ke.

zno traj pred me tov, med pred me ti,

10

Priročniku na pot

Zora Rutar Ilc

zno traj let ni ka, med let ni ki, del no,

• poj mov nik, s po moč jo ka te re ga se

kro sku ri ku lar no oz. ce lo vi to …; pre-

bo ste la že znaš li med šte vil ni mi no-

gled nad mož nost mi po ve zav po ve ča

vi mi poj mi in ki bo slu žil za pod po ro

nji ho vo ute me lje nost, pre miš lje nost

vsem prej na ve de nim ko ra kom;

in stra teš kost;

• pred lo ge za za pis skup ne, in ter dis ci-

• pred sta vi tev pa le te mož nih po ve zo-

pli nar ne po ve za ve v ob li ki pri pra ve,

val nih ele men tov, ki spod bu ja jo k

ki raz re šu je jo eno naj po mem bnej ših

pre se ga nju obi čaj nih, »samo« vse-

za gat, ki ste jih do slej ču ti li v zve zi

bin skih po ve zav in ki kot »rde čo nit«

z iz va ja njem po ve zav; pri pred lo gi ne

po ve za ve po nu ja jo tudi bolj am bi-

gre to li ko za to, da bi mo ra li za do sti-

cioz ne iz zi ve, npr.: in ter dis ci pli nar ne

ti for mal no stim (ker mo ra mo za vse,

kon cep te in veš či ne, kro sku ri ku lar ne

kar iz va ja mo pri pou ku, ime ti pri pra-

kom pe ten ce, mi sel ne pro ce se ali pa

ve); lo gi ko ka že obr ni ti: s pre miš lje-

de jav no sti, ki so po struk tu ri in po-

no na čr to va nim pou kom, z opi som

stop kih skup ne več pred me tom;

oz. za

pi

som po

sa

mez nih »vsto pov«

• na pot ke v zve zi s stra teš ki mi pri sto pi

(ci ljev oz. pri ča ko va nih re zul ta tov

k uva ja nju ku ri ku lar nih po ve zav in k

ter de jav no sti po sa mez nih vklju če nih

na čr to vanju na rav ni šo le Kat je Pa-

pred me tov) in skup nih »vsto pov« raz-

vlič Šker janc o tem, kaj vse je tre ba

lič nih sku pin po ve za nih pred me tov, z

na šo li sto ri ti za us pe šno (na črt no,

opi som za po red ja vseh de jav no sti in

si ste ma tič no in po stop no) vpe lja vo

na tanč no opre de li tvi jo tega, kako ci-

in te gra tiv ne ga ku ri ku la;

lji po sa mez nih pred me tov pris pe va jo

• po dro ben opis po stop kov za or ga ni-

k skup ne mu, in ter dis ci pli nar ne mu

zi ra nje in na čr to va nje iz ved be ene

ci lju, si olaj ša te pot v za ple te nem la-

kon kret ne po ve za ve oz. kon kret nih

bi rin tu kom plek snih po ve zav; če je

po ve zav in opom nik za pre so jo ka ko-

sce na rij še ča sov no na tanč no opre de-

vo sti ku ri ku lar ne po ve za ve;

ljen, je iz ved ba ve li ko bolj te ko ča in

11

ob sta ja manj ne pred vi de nih za ple tov,

ku ri ku lar nih po ve za vah in v t. i. kro sku-

kot če se pre pu sti te samo in tui ci ji in

ri ku lar ni raz sež no sti.

im pro vi za ci ji;

• pre gled ni co gla go lov za raz no vrst ne

Prak tič ni« del pa pri na ša ti sto, če sar se

spoz nav ne po stop ke oz. mi sel ne pro-

učitelji ved no naj bolj raz ve se li te – pred-

ce se, ute me lje ne v raz lič nih tak so no-

sta vi tev pri me rov svo jih ko le gov:

mi jah, ki vam bo v po moč pri na tanč-

• opi se poti, ki so jo te šo le oz. sku pi ne

nem opre de lje va nju re zul ta tov in pri

uči te ljev, ki so so de lo va li v po ve za-

pre miš lje ni iz bi ri de jav no sti, in

vah, opra vi le v zve zi z na čr to va njem

• pri po ro či la v zve zi s pre ver ja njem in

in iz ved bo pred stav lje ne ga pri me ra

oce nje va njem, več nim iz zi vom, da

– z vse mi stra ho vi in pri čakova nji, za-

ne re če mo prob le mom, ki se v ok vi-

ga ta mi in us pe hi vred;

ru med pred met nih oz. ku ri ku lar nih

• opi se (ča sov nih) »sce na ri jev« in »ko-

po ve zav zdi še bolj neob vla dljiv kot

reo gra fi jo« oz. iz me nje va nje raz lič-

si cer; upa mo, da s tem po glav jem, na-

nih ni vo jev vsto pov;

me nje nim ugo tav lja nju kom plek snih

• za pis pri pra ve na pouk, ki vklju ču je

do sež kov v po ve za vah, po nu ja mo

tako ra ven po sa mez nih so de lu jo čih

ne kaj učin ko vi tih na mi gov in re ši tev,

pred me tov (po sa mez ni »vsto pi«) kot

ki vam bodo olaj ša li od lo či tev za to,

raz lič ne po ve za ve (sku pin pred me tov

ali bo ste do sež ke po ve zav ugo tav lja li

ali celo vseh pred me tov sku paj, če je

s pre ver ja njem ali bo ste za nje po de-

priš lo do hkrat ne ga dela vseh so de-

lje va li tudi oce no; in če da: za ka te re

lu jo čih pred me tov) z do miš lje ni mi

od vklju če nih pred me tov po de lje va ti

opre de li tva mi pri ča ko va nih re zul ta-

oce ne za in ter dis ci pli nar ne do sež ke;

tov (z evi den ca mi in do ka zi li vred)

ali pa celo: ali je moč za isti do se žek

in s skrb no na čr to va ni mi de jav nost-

po de li ti oce ne pri več pred me tih?

mi za do se ga nje na čr to va ne ga;

• sme le po sku se pre ver ja nja in celo

V stro kov ni del smo vklju či li tudi ne ko-

oce nje va nja, kar je od vi sno tudi od

li ko zah tev nej še be se di lo, ki obrav na va

tega, ali je po ve za va v več ji meri na-

kog ni tiv nop si ho loš ke in epi ste mo loš ke

me njena pri do bi va nju no ve ga zna nja

os no ve in ter dis cipli nar ne ga po ve zo va-

ali pa gre pri njej pred vsem za upo ra-

nja zna nja in ki pri na ša pre gled em pi rič-

bo in iz ka zo va nje že prej pri dob lje ne-

nih štu dij o tej prob le ma ti ki. Za prak ti-

ga zna nja.

ka je to be se di lo mor da manj za ni mi vo,

za go to vo pa bo do bro doš lo vsem skep-

Veči na pri me rov je pos prem lje nih z de-

ti kom, ki jih pre pri čata le ra zi ska va in

lov ni mi li sti, iz ka te rih so raz vid ne kon-

trd na teo ret ska pod la ga.

kret ne ak tiv no sti di ja kov in iz ka te rih

»duh« po vezave še le za res za ži vi pred

Da pa bi vas spodbu di li tudi k po ve za-

nami. Prav vse pred sta vi tve pa zao kro ža

vam, ki niso ve za ne le na vse bi ne, am-

tudi (samo)eval va ci ja (po go sto oprav-

pak si za »rde čo nit« jem lje jo zah tev nej-

lje na tako med so de lu jo či mi uči te lji kot

še iz zi ve, npr. kom pe tence, po drob ne je

di ja ki) ali pa ref lek si ja, kar ka že na to,

pred stav lja mo tri od tak šnih »žlaht nih«

da se tako zah tev no delo, kot so pri ka za-

iz zi vov, ki so – kljub ne neh ne mu skli ce-

ne ku ri ku lar ne po ve za ve, za res za klju či

va nju na po tre bo po nji ho vem spod bu-

še le, ko z raz da lje po gle da mo nanj in

ja nju – po kri vi ci pre zr ti: spod bu ja nje

oce ni mo, kaj je us pe lo in kaj je vred no

kri tič ne ga mišlje nja, raz vi ja nje okolj ske

ob dr ža ti, kaj pa mor da ka že opu sti ti ali

oza veš če no sti in vpe lje va nje učenja

spre me ni ti, pred vsem pa: ali so učin ki

uče nja. Prav kom

pe

ten

ce so ti

ste, ki

od teh ta li na po re.

jih je za ra di nji ho ve kom plek sno sti, in-

ter dis ci pli nar ne na ra ve in pre ple ta nja

Šo le, ki so de lu je jo s pri me ri, so zelo raz-

kog ni tiv nih, pro ce du ral nih ter od no-

lič ne in pri me ri, ki so pred stav lje ni, so

snih vi di kov zna nja umest no raz vi ja ti v

na črt no iz bra ni tako, da pred stav lja jo

12

Priročniku na pot

Zora Rutar Ilc

zelo raz no li ke vi di ke po ve zav. Že za sto-

po ve zo va nja pro ces in ti sto, kar se nam

pa nost šol je po raz lič nih klju čih raz no-

da

nes zdi ideal

no, že ju

tri lah

ko pre-

te ra: pri me re pred stav lja jo majh ne in

se že mo. To ka že tudi dejs tvo, da so še

ve li ke šo le, šo le z dol go let no tra di ci jo

pred izi dom pri roč ni ka ne ka te ri av tor ji

in »nove« šo le, šo le, ki že dol go na si-

že že le li po pra vi ti svo je pri me re na te-

ste ma ti čen na čin uva ja jo spre mem be in

me lju iz ku šenj, ki so jih do bi li pri po no-

so na če lu raz vo ja, in šo le, ki de la jo še le

vi tvi ali nad gra di tvi pri me rov.

prve ko ra ke po so do bi tve … S pri me ri so

so de lo va le tako splo šne kot stro kov ne

Tudi na mno gih dru gih šo lah ste za go-

gim na zi je, šo le z evrop ski mi od del ki in

to vo iz ved li kak pri mer po ve za ve, ki bi

iz pro jek ta Di dak tič na pre no va gim na-

si za ra di svo je do miš lje no sti prav tako

zij, pa tudi šo le, ki so se v po so dab lja nje

»za slu žil« ob ja vo v pri roč ni ku. Med šte-

vklju či le ko maj leto ali dve na zaj. Za sto-

vil ni mi pri me ri, ki smo jih pre je li, smo

pane so tudi raz lič ne re gi je.

na re di li na črten iz bor tako, da pri me ri

pred stav lja jo raz lič ne vi di ke po ve zo va-

Iz bra ni pri me ri niso ved no po pol ni in

nja z vi di ka ob sež no sti in kom plek sno-

do vseh po tan ko sti raz de la ni (še zla sti

sti po ve zav, z vi di ka na či na po ve zo va nja

pri ugo tav lja nju do sež kov, pa tudi pri

in z vi di ka iz bi re po ve zo val ne ga ele men-

ne ka te rih dru gih vi di kih na čr to va nja

ta. Za na men ob ja ve smo jih tako iz bra li

je še ve li ko re zerv tudi pri ob jav lje nih

le za »vzo rec«.

pri me rih; to ka že jo tudi ko men tar ji in

na mi gi za nad gra je va nje pri me rov ured-

Tako med pri me ri – za ra di ilu stra tiv-

nic ter ne ka te rih pred met nih sve to val-

no sti in pred stav lja nja čim več je iz ved-

cev, ne na zad nje pa tudi ko men tar ji, ki

be ne raz no li ko sti – naj de mo tak šne, ki

sprem lja jo vsa ke ga od pri me rov). Tako

so iz pe lja ni v ne kaj urah in iz ve de ni v

kot vse dru go, kar se od vi ja v šols tvu,

kraj šem ča sov nem ob dob ju zno traj red-

je

tudi

ino vi ra nje

med pred met ne ga

ne ga ur ni ka, pa take, ki so iz pe ljani kot

13

pro

jekt

ni dan (ali dva) in so de

lo

ma

zmož nost za učin ko vi to is ka nje za po sli-

kom bi ni ra ni z iz ved bo v raz re du, de lo-

tve …), ena od po ve zav pa je na me nje na

ma na te re nu, naj de mo pa tudi po ve za-

iz ključ no raz vi ja nju kom pe ten ce uče nja

vo, ki je tra ja la vse leto (na temo ener-

uče nja, za kar pred sta vi pre prič ljiv mo-

gi je) in je bila pre miš lje no vklju če na v

del, ki je pre nos ljiv tudi na raz lič ne dru-

vr sto ur, iz ve de nih pri pou ku. Tudi šte-

ge kom bi na ci je pred me tov.

vi lo vklju če nih pri me rov va rii ra od npr.

dveh do sed mih vklju če nih pred me tov

Raz li ke naj de mo tudi pri opre de lje va nju

pri bolj kom plek snih po ve za vah.

pri ča ko va nih re zul ta tov oz. do sež kov.

Kako iz čr pen, kon kre ten in us mer je va-

Pre ple ta nje pred me tov je bolj ali manj

len je za pis pri ča ko va ne ga re zul ta ta in

pre prič lji vo in bolj ali manj učin ko vi to

do sež ka (pa naj gre za ra ven po sa mez-

pri ka za no. Po se bej ilu stra tiv ni so pri

ne ga so de lu jo če ga pred me ta, za ra ven

pri ka zu za ple te ne »ko reo gra fi je« pre ple-

sku pi ne po ve za nih pred me tov ali pa

ta nja in iz me njav pri me ri o pri pra vi na

za skup ni re zul tat ce lot ne po ve za ve),

is ka nje za po sli tve, pa pri mer, na me njen

ni ved no od vi sno samo od zmož no sti

pos pe še ne mu gi ba nju, ter okolj ski pri-

oz. pro nic lji vo sti in na po ra ti stih, ki ga

mer og le da in ana li ze fil ma Ne pri jet na

opre de lju je jo, am pak tudi od kom plek-

re sni ca ... Ce lo let no stra te gi jo na čr to va-

sno sti po ve za ve. Če je po ve za va zah-

nja in pre ple ta nja de jav no sti raz lič nih

tev nej ša, ob sež nej ša in dol go traj nej ša,

pred me tov pa izjemno na tanč no in si-

se po jav lja jo bolj splo šni za pi si (kot so

ste ma tič no pri ka že pri mer, na me njen

npr. raz vi ja nje raz lič nih zmož no sti, od-

obrav na vi ener gi je.

no sa …), ki po tre bu je jo do dat no kon kre-

ti za ci jo v ob li ki do ka zil oz. evi denc (kar

Pre vladu je jo po ve za ve med raz lič ni-

npr. do bro uspe pri si cer zelo kom plek-

mi pred me ti, naj de mo pa tudi pri me re

sni po ve za vi o ohra nja nju na rav ne in

»zno traj pred met nih« po ve zav (npr. pri

kul tur ne de diš či ne do ma če ga kra ja); če

slo ven skem je zi ku pri po ve za vi, na me-

pa gre za kraj šo in ome je no po ve za vo,

nje ni Tru bar je ve mu letu, in pri an gleš či-

je re zul tat po go sto že tako kon kre ten

ni pri obrav na vi umet no sti 20. sto let ja).

(npr.: po ja sni jo in ute me lji jo kon cept in

Ne ka te ri, zla sti prime ri in ter dis ci pli nar-

po da jo pred lo ge), da ne po tre bu je do-

nih po ve zav, vklju ču je jo in te rak tiv no

dat ne ga pre ci zi ra nja.

tim sko pou če va nje, dru gi (pred vsem

pri me ri mul ti dis ci pli nar nih po ve zav) pa

Pri opre de lje va nju de jav no sti so ne ka-

ima jo več ji pou da rek na skup nem na čr-

te ri pri me ri zelo na tanč ni in kon kret ni.

to va nju in eval va ci ji (ki po te ka zu naj

Iz teh za pi sov de jav no sti di ja kov (tako

red nih ur pou ka), manj pa pri skup ni

za ra ven po sa mez nih pred me tov kot

iz ved bi (npr. le na skup ni pred sta vi tvi

za skup ne vsto pe) je do be sed no moč

do sež kov).

re kon strui ra ti spoz nav ni po sto pek, ki

so ga opra vi li di ja ki, da so do se gli pri-

Ne ka te re od po ve zav so za iz ho diš če in

ča ko va ne re zul ta te. Po se bej pre prič lji va

»rde čo nit« iz bra le vse bi no (npr. po men

in ka ži pot na sta v tem po gle du primera

Tru bar je ve ga dela, umet nost 20. sto let-

o pri pra vi na is ka nje za po sli tve ter o na-

ja, sred nji vek ipd.), ne ka te re pa so se

si lju nad žen ska mi. Ne ka te ri pri me ri pa

preiz ku si le tudi s po mem bni mi in ter dis-

so gle de opi sa de jav no sti ne ko li ko manj

ci pli nar ni mi kon cep ti (npr. gi ba nje pri

iz črp ni, še po se bej ko gre za kom plek-

eni od na ra vo slov nih po ve zav, ener gi ja

sne in ča sov no ob sež ne po ve za ve ali pa

pri dru gi, po jav na si lja nad žen ska mi pri

ko so de jav no sti raz vid ne pred vsem iz

eni od druž bo slov nih po ve zav), veš či na-

de lov nih oz. učnih li stov, ne pa iz same

mi (te ren sko delo) in kom pe ten ca mi v

pri pra ve (zla sti pri pri me rih po ve zav, ki

po ve za vi z vse bi na mi in kon cep ti (okolj-

so bile iz ve de ne na te re nu). Z de lov ni-

ska oza veš če nost, oza veš če nost za po-

mi li sti smo pos pre mi li samo ne ka te re

men na rav ne in kul tur ne de diš či ne,

pri me re: ti ste, pri ka te rih so de lov ni

14

Priročniku na pot

Zora Rutar Ilc

li sti po treb ni za ra di vpo gle da v kon tekst

hkra ti, kot na pri me re, kjer do se ga nje

po ve zav, in ti ste, ki so že na poti k pre-

re zul ta tov na isti pred sta vi tvi oce nju je ta

prič lji ve mu uče nju z od kri va njem. Prav

dva pred me ta.

de lov ni li sti v ve či ni pri me rov še niso

»op ti mal ni« in pred stav lja jo – sku paj z

Skrat ka: tve ga li smo in po se gli na vsa

na čr to va njem de jav no sti – ene ga naj po-

mož na po droč ja med pred met nih in ku-

mem bnej ših iz zi vov za na prej.

ri ku lar nih po ve zav, ve li ko krat »gre ši li«,

a se tudi ve li ko nau či li. Upa mo, da vam

Gle de ugo tav lja nja do se ga nja pri ča ko va-

bo pri ču jo či pri roč nik v spod bu do in

nih re zul ta tov pri me ri po stre že jo z raz-

po moč pri va šem to vrst nem ra zi sko va-

lič ni mi mož nost mi. Če gre za pri me re,

nju, in vam že li mo ve li ko us pe šnih ku ri-

ki so na me nje ni iz ključ no pri do bi va nju

ku lar nih po ve zav, za do volj nih uči te ljev

no ve ga zna nja, ki ga še niso ime li pri-

ter nav du še nih di ja kov.

lož nost utr di ti in pre ve ri ti, se sno val ci

ne od lo ča jo za oce nje va nje. V ne ka te rih

pri me rih se do sež ke ugo tav lja, ven dar

je dija kom po da na le opi sna po vrat na

in for ma ci ja ali pa se pre ver ja jo sami. V

ne kaj pri me rih pa je bilo iz ve de no tudi

oce nje va nje, in to na raz lič ne na či ne in

z raz lič ni mi mo de li kri te ri jev in opi sni-

kov, ki pa jim je bilo skup no to, da so vsi

po vr sti za sno va ni kva li ta tiv no (če tu di

so v na da lje va nju ne ka te ri pod pr ti s šte-

vil ka mi). Pri tem na le ti mo tako na pri-

me re, kjer ista ru bri ka za opi sne kri te ri-

je in oce nje va nje slu ži več pred me tom

15

1. del

strokovne podlage

Katja

Pavlič

Škerjanc

Smisel

in sistem

kurikularnih

povezav

1 UVOD

ALI OD RAZDROBLJENEGA K POVEZANEMU

So dob ne izo bra že val ne po li ti ke in, po sle dič no, šol ski si ste mi v sve tu pos ve ča jo v

ku ri ku lih na vseh rav neh izo bra že va nja vse več jo po zor nost po ve zo va nju vse bin

in veš čin med po sa mez ni mi pred me ti in pred met ni mi po droč ji, kar je od sli ka va in

po sle di ca na raš ča jo če di fe ren cia ci je in spe cia li za ci je dis ci plin. Na tuje iz kuš nje, še

zla sti na šir ši evrop ski izo bra že val ni kon tekst, se v is ka njih no ve ga in bolj še ga na sla-

nja mo tudi mi. Tako smo se pri dru ži li dru gim evrop skim dr ža vam, ki so na po bu do

Evrop ske ko mi si je leta 2008 za če le is ka ti od go vo re na vpra ša nje, kak šni naj bodo

so dob ni ku ri ku li in kako naj bo na šo lah or ga ni zi ra no iz va ja nje uč ne ga pro ce sa,

da bomo pre se gli pred met no raz drob lje nost vzgoj no-izo bra že val nih pro gra mov in

za go to vi li raz voj ključ nih kom pe tenc, ki so kom plek sne, po svo ji na ra vi in ter di si-

ci pli nar ne in je to rej mo go če nji hov raz voj v šo li za go tav lja ti le s po ve zo va njem

pred me tov, ne ka te re od njih pa celo samo kro sku ri ku lar no.1

Stvar nost na mreč do živ lja mo kot ce lo to, ne pa struk tu ri ra no po kri te ri jih po sa mez-

nih dis ci plin. Člo veš ki mož ga ni zaz na ve pro ce si ra jo vzpo red no, ne pa sek venč no,

in in for ma ci je ure ja jo v kom plek sne mre že z ja sni mi hie rar hi ja mi med se boj nih od-

no sov. Več ja av ten tič nost uč ne ga pro ce sa to rej že po de fi ni ci ji ter ja in ten ziv nej še in

glob lje po ve za ve med dis ci pli na mi oz. šol ski mi pred me ti. Vse več ja frag men ti ra nost

zna nja, ki ga da je jo se da nji izo bra že val ni pro gra mi, ob dejs tvu, da ter ja us po so bi tev

za re še va nje prob le mov v re snič nem živ lje nju ce lo vi ta, in te gri ra na zna nja in veš či ne,

1. Gl. de lov ni do ku ment služb Ko mi si je Evrop skih skup no sti Šo le za 21. sto let je, do seg ljiv na http://

ec.europa.eu/education/school21/index_sl.html (23. 2. 2010). Gl tudi opom bo 10 na … stra ni.

19





je te snej še po ve zo va nje med pred me ti in pred met ni mi po droč ji po sta vi la za ene ga

naj po mem bnej ših ci ljev pri na dalj njem raz vo ju ku ri ku lov.

Ku ri ku lar ne prenove, ki ne pre se že jo mo le ku li zi ra ne us mer je no sti v pred me te oz.

dis ci pli ne, bodo za nes lji vo zgre ši le svoj cilj. Ni do volj, da po so dab lja nje uč nih na-

čr tov po sa mez nih pred me tov us mer ja jo skup na iz ho diš ča in na če la, po treb no je še

ne kaj več: ja sno in ned voum no do re či tudi med se boj ne od no se in in te rak ci je med

po sa mez ni mi pred me ti in pred met ni mi po droč ji zno traj ku ri ku la. Od lo či ti se je to-

rej tre ba za ci lje, vse bi ne, ob li ke in na či ne nji ho ve ga med se boj ne ga po ve zo va nja,

te melj no na če lo in te gri ra nja pa je in ter disci pli nar nost.

družboslovni

predmeti

umetnost

naravoslovni

jeziki

predmeti

športna

V tra di cio nal nem pri sto pu2 k iz va ja nju ku ri ku la ra zu me va nje

matematika

vzgoja

in zna nje os ta ja ta frag men ti ra na in mi ni mal no po ve za na tako

zno traj pred me tov (dejs tve no zna nje, veš či ne, od no si in vred no te)

kot med pred me ti. Za ra di izo li ra ne ga pou če va nja lo če nih pred-

me tov so ku ri ku lar ne oz. učne poti lineal ne (rav ne, pre mo črt ne)

in di ver gent ne (od mič ne, razno smer ne).

Slika 1: Tradicionalni kurikul

družboslovni

predmeti

umetnost

matematika

naravoslovni

športna

predmeti

vzgoja

Obo ga te ni tra di cio nal ni ku ri kul3 te me lji na vse bin skem oz. te-

mat skem pri sto pu k po ve zo va nju pred me tov. Razu me va nje in

zna nje sta še ved no frag men ti ra na in mi ni mal no po ve za na tako

jeziki

zno traj pred me tov kot med pred me ti. Pou če va nje je še ved no pre-

tež no izo li ra no, ku ri ku larne oz. uč ne poti os ta ja jo li nealne, ven-

dar se tu in tam za ra di so de lo va nja uči te ljev raz lič nih pred me tov

pri iz va ja nju uč ne ga pro ce sa pre se ka jo oz. ste če jo v isti toč ki.

Slika 2: Obogateni tradicionalni kurikul





In te gra tiv ni ku ri kul4 te me lji na kon cep tual nem pri sto pu k po-

sp



or

jeziki

a

ve zo va nju zno traj pred me tov in med pred me ti, v ka te rem uč ni

zu

matematika

m

pro ces os miš lja in us mer ja skup ni prob lem oz. is ka nje od go vo ra

evan

na prob lem sko vpra ša nje. Ra zu me va nje in zna nje sta po ve za na



družboslovni

j

je

e

predmeti



zno traj pred me tov in med pred me ti. Pou če va nje in uče nje sta so-

n

v

lje

m

de lo val na in po te ka ta po krož nih in vi jač nih (he lič nih) kon ver-

iš

a

naravoslovni predmeti

t

m

e

gent nih (zbli žu jo čih se) ku ri ku lar nih oz. uč nih po teh.



r

o

n

n

e

č

m

i

umetnost

t i

i

r

n

k

t

2 Gl. Bloom, Jef frey W. (2006). Cur ri cu lum and In te gra ted Cur ri cu lum.

ujih

The Ex plo ring Scien ce Site.

športna vzgoja

je

zi

3 Prim. Bloom, Jef frey W. (2006). Cur ri cu lum and In te gra ted Cur ri cu-

khi

. . .

lum. The Ex plo ring Scien ce Site.

4 Prim. Bloom, Jef frey W. (2006). Cur ri cu lum and In te gra ted Cur ri cu-

lum. The Ex plo ring Scien ce Site.

Slika 3: Integrativni kurikul

20

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

Se ve da sta tudi tu, kot pri vsem, po treb ni pre vid nost in zmer nost. In te gra tiv ni ku ri-

kul ni pa na ce ja za vse prob le me da naš nje ga izo bra že va nja, ni uni ver zal no zdra vi lo

za ka te ro koli sti sko so dob ne šo le. In te gra ci ja tudi ni konč ni cilj, am pak le sreds tvo

za do se go ci ljev ku ri ku la – po bolj ši poti do bolj ših re zul ta tov. Vse po ve za ve mo ra jo

biti hkra ti v funk ci ji ure sni če va nja ci ljev ku ri ku la in ci ljev po sa mez nih pred me tov:

tako kro sku ri ku lar ne po ve za ve, ki od zgo raj navz dol po ve že jo ce lot ni ku ri kul, kot

tak šne, ki so iz ve de ne med pred me ti na li near ni rav ni, pa tudi ti ste zno traj is te ga

pred me ta, ki po ve že jo več uči te ljev tako, da pouk obo ga ti jo z de jav nim mul ti pers-

pek ti viz mom. Če temu ni tako, med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve niso nad-

grad nja in obo ga ti tev uč ne ga pro ce sa, am pak ga ote ži jo in – ob poe no stav lja nju

dis ci pli nar nih stan dar dov – lah ko celo osi ro ma ši jo.

2 TE MELJ NE OPRE DE LI TVE

KLJUČ NIH POJ MOV

2.1 Kaj je in te gra tiv ni ku ri kul

Stro kov ne li te ra tu re o po ve zo va nju pred me tov in dis ci plin, o in ter dis ci pli nar no sti

in o in te gri ra nju ku ri ku la je v sve tu ne pre gled no ve li ko, tako teo re tič nih štu dij kot

ref lek ti ra nih za pi sov prirôčnih in v prak si pre sku še nih iz ved be nih za mi sli.

Po drob nej ši pri kaz in ana li za pri me rov iz dru gih šol skih si ste mov pre se ga ta na men

tega pris pev ka in bi prej za me gli la pre gled nost re ši tev, ki se po ča si uve ljav lja jo v

na šem šol skem pro sto ru,5 kot jih do dat no ute me lji la. Naj v ilu stra ci jo le v opom bah

na ve de mo dva pri me ra les tvic, ki pri ka zu je ta raz lič ne stop nje in raz no li ko na ra vo

po ve za no sti med pred me ti zno traj ku ri ku la, ki se ga jo vse od skraj ne lo če no sti, tj. od

po pol ne izo li ra no sti pred me tov oz. frag men ti ra no sti ku ri ku la, prek vme snih sto penj

raz lič nih ob lik in in ten ziv no sti med pred met ne po ve za no sti do ho li stič ne trans dis ci-

pli nar ne in te gra ci je zna nja in veš čin v av ten tič nem uč nem oko lju.6

5 Gl. npr. pre nov lje ne pro gra me po klic ne ga in stro kov ne ga izo bra že va nja (2006–08), nove uč ne

na čr te za gim na zi jo (2007–08) ter pro jekt Mi ni strs tva za šols tvo in šport in Za vo da RS za šols tvo

Po so do bi tev gim na zi je (2008–10), ki gra di svoj ra tio na le na na če lih in iz kuš njah raz voj nih pro jek-

tov Evrop ski od del ki (pro jekt MŠŠ, za če tek 2004/05) in Di dak tič na pre no va gim na zi je (pro jekt ZŠ,

2003–08).

6 Gl. npr. Fo garty, R. in Stoe hr, J. (1991). In te gra ting Cur ri cu la with Mul ti ple In tel li gen ces: Teams,

The mes, and Threads. Pa la ti ne, IL: Skylight Pub lis hing, Inc.. in Me ric kel, Mark L. (1998). In te gra tion

of the Dis ci pli nes: Ten Met ho do lo gies for In te gra tion. School of Edu ca tion, Ore gon Sta te Uni ver sity.

Av tor ji lo ču jejo in tra dis ci pli nar ne (zno traj pred met ne) in in ter dis ci pli nar ne (med pred met ne) po ve za-

ve ter na va ja jo na sled nje ob li ke, ki so hkra ti tudi stop nje po ve za no sti:

• zno traj dis ci pli ne oz. pred me ta:



1. frag men ted (nav zven ne po ve za no, a s pre gled ni mi no tra nji mi ko re la ci ja mi





med vse bi na mi in veš či na mi) ,



2. con nec ted (načrt no no tra nje po ve zo vanje kon cep tov, vse bin in veš čin) ,





3.


ne


sted

(ug nez de no, bli zu pouče vanju in učenju s po moč jo kon cep tual ne ga vzor ca);

• med dis ci pli na mi oz. pred me ti:



1. se quen ced (za po red no – neod vi sni predmetni pouk s ča sov no ko oor di na ci jo po ve za nih





oz. sood vi snih vse bin),





2.


sha


red

(skup no – skup no na čr to va nje zno traj pra vi lo ma dveh pred me tov, pred met no





lo če no iz va ja nje) ,





3.


web


bed

(oža riš če no – skup ni kon cept, tema, vse bi na po ve že več pred me tov, iz va ja nje je





še ved no pred met no lo če no) ,

21

O med pred met nem po ve zo va nju je uči te lju ved no več na vo ljo tudi v slo ven skem

je zi ku (član ki v stro kov ni li te ra tu ri ter tu in tam tudi kak šna štu di ja, a sko raj da brez

iz je me le za po droč je os nov no šol ske ga izo bra že va nja),7 žal pa še ni ma mo mo no-

graf ske ga dela, ki bi ta ku ri ku lar ni vi dik obrav na va lo pre gled no in ce lo vi to. A to

ni srž na še tre nut ne sti ske. Av tor ji, tako teo re ti ki kot prak ti ki pri nas in drug je po

sve tu, se na mreč med se boj raz ha ja jo ne samo v po gle dih, tem več tudi v rabi te melj-

nih poj mov. Nič ne na vad ne ga, je zik nas hkra ti zdru žu je in raz dva ja, zato mo ra mo

po treb no stop njo ned voum no sti z do go vo rom vanj vna ša ti sami. Us tva ri ti mo ra mo

to rej svo je last ne de fi ni ci je, a tudi te na do volj pro žen na čin, da bo z nji mi mo go če

sle di ti raz vo ju, ki ga ne neh no ter ja ta in spro ža ta prak sa in teo ri ja.

Prvo tak šno vpra ša nje, ki vna ša zme do in ne ra zu me va nje, je ned vom no vpra ša nje

te melj ne ter mi no lo gi je. V tu ji ni, zla sti v šol skih si ste mih an gleš ko go vo rečih na ro-

dov, se kot so rod ni poj mi naj po go ste je upo rab lja jo na sled nji: in te gri ra ni ku ri kul

(in te gra ted cur ri cu lum), in ter dis ci pli nar no pou če va nje (in ter dis ci pli nary teac hing),

te mat sko pou če vanje (the ma tic teac hing) in si ner gi stič no pou če va nje (syner gi stic

teac hing).8 Bolj ob čut lji vo raz li ko va nje lo či in ter dis ci pli nar no pou če va nje od mul ti-

dis ci pli nar ne ga in trans dis ci pli nar ne ga, po ne kod pa so to so po men ke. Ker je po ve-

zo va nje zna nja raz lič nih dis ci plin po stav lje no v funk ci jo av ten tič ne ga pou ka, se tudi

ta po jem (aut hen tic in struc tion) te sno na ve zu je na prej na šte te in se po jav lja vsaj

zno traj nji ho vih de fi ni cij, če že ne kot nji ho va nad po men ka.

Kak šni od go vo ri se na od pr ta vpra ša nja stro kov ne ga poi me no va nja po sto po ma uve-

ljav lja jo pri nas?





4.


threa


ded

(pre ple te no – raz lič ne pred me te po ve že raz vi ja nje mi sel nih veš čin kot





transfer nih zmož nost, vse bi ne so dru got ne ga po me na) ,



5. in te gra ted (in te gri ra no, ce lost no – skup ni po ve zo val ni kon cept, temo, vse bi no po ve že tudi





skup no iz va ja nje) ;

• nad pred met no (iz ha ja joč iz učen ca, pra vi lo ma na viš jih stop njah izo bra že va nja – av to re gu la tiv no

uče nje):



1. im mer sed ( »po top lje no«, po ve zo va nje s po moč jo t. i. »ko pe li« – sa mo stoj no uče nje, ki iz ha ja iz

osred nje ga štu dij ske ga prob le ma v eni dis ci pli ni in ga do pol nju je z dis ci pli nar nim zna njem z dru gih

po ve za nih podro čij) ,



2. net wor ked (mrež no – štu dij oz. ra zi sko va nje prob le ma po te ka v ok vi ru raz lič nih dis ci pli narnih,

in for ma cij skih in eks pert nih omre žij).

Gl. tudi Har den, Ro nald M. (2000). The in te gra tion lad der: a tool for cur ri cu lum plan ning and eva-

lua tion. Me di cal Edu ca tion. Black well Scien ce Ltd.. Av tor na va ja na sled njih 11 sto penj po ve za no sti

pred me tov oz. dis ci plin:



1. iso la tion (izo li ra nost, si no ni ma frag men ta tion frag men ti ra nost , anarchy anar hič nost) ,



2. awa re ness (oza veš če nost) ,



3. har mo ni za tion (har mo ni za ci ja, si no ni ma con nec tions po ve za ve , con sul ta tion pos ve to va nje),





4.


ne


sting

( ug nez de nje, si no nim in fu sion in fu zi ja, »vli va nje«),



5. tem po ral co-or di na tion (ča sov na koor di na ci ja, sio ni ma syn. pa ral lel teac hing vzpo red no





pou če va nje , con cur rent teac hing so ča sno pou če va nje) ,





6.


sha


ring

(skup no iz va ja nje, si no nim joint teac hing skup no oz. tim sko pou če va nje) ,



7. cor re la tion (ko re li ra nje, si no nim con co mit tant pro gram me vzpo red ni pro gram ),



8. com ple men tary pro gram me (kom ple men tar ni oz. do pol nje val ni pro gram, si no nim





mi xed pro gram mes kom bi ni ra ni pro gra mi) ,



9. mul ti dis ci pli nary (mul ti dis ci pli nar na po ve za nost, si no nim web bed pre ple te na,





mrež na po ve za nost ),



10. in ter dis ci pli nary (in ter di sic pli nar na po ve zo va nost, si no nim mo no lit hic ce lo vi to,





mo no lit no pou če va nje in uče nje),



11. trans dis ci pli nary (trans di ci pli nar na po ve za nost, si no ni mi fu sion fu zi ja, zli tost im mer sion





imer zi ja , aut hen tic av ten tično pou če va nje in uče nje).

7 Npr. Sar doč, M. (2004). Med predmetno po ve zo va nje vzgoj no-izo bra že val ne ga pro ce sa v os nov ni

šo li. Pe da goš ki in šti tut, Ljub ja na, do seg lji vo na http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/razvoj_

solstva/evalvacija_vzgojno_izobrazevalnih_programov/ (23. 2. 2010).

8 Gl. Lake, K. (1994). In te gra ted Cur ri cu lum, School Im pro ve ment Re search se ries, NWREL

22

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

In te gra tiv ni (po ve zo val ni) ku ri kul že z ime nom sa mim ločuje mo od in te gri ra ne ga

(po ve za ne ga) ku ri ku la,9 da tako pou da ri mo nje go vo te melj no zna čil nost oz. or ga ni-

za cij sko na če lo: po ve zo val nost (v nas prot ju s po ve za nost jo oz. zdru že nost jo, naj si

bo ta pr vot na, npr. ce lostni ku ri kul na za čet ku os nov ne ga izo bra že va nja, ali dru-

got na, npr. zdru ži tev sa mo stoj nih pred me tov v in te gri ra ne na for mal ni, struk tur ni

rav ni).

Gre to rej za ku ri kul, ki po ve za ve (“in te gra ci je”) med pred me ti oz. dis ci pli na mi

omo go ča in spod bu ja, ne pa že vna prej us tva ri in pred pi še. In te gra ci je so cilj in

pri ča ko va ni re zul tat iz va ja nja ku ri ku la, ne pa nje gov iz ho dišč ni for mat. Ne in te-

gri ra mo pred me tov, da bi us tva ri li nove, in te gri ra ne trans dis ci pli narne pred me te,

am pak vzpo stav lja mo na če la in pra vi la za in te rak ci je med nji mi. Ne za ni ka mo dis ci-

pli nar ne ure je no sti zna nja, na ka te ri od sa mih za čet kov zna no sti te me lji jo za hod ne

kul tu re. Prav nas prot no, ne od vze ma mo, am pak do da ja mo. Te dis ci pli ne v uč nem

pro ce su po stav lja mo v ak tiv ne med se boj ne od no se, da tako do se že mo več: dis ci-

pli nar no zna nje obo ga ti mo, saj mu omo go či mo vzpo red ne zor ne kote in do dat ne

pers pek ti ve. Po dob no sti po sta ne jo še bolj pre gled ne, raz lič no sti še bolj ra zum lji ve;

vzpo red ni ce so na črt ne in na čr to va ne, na ključ na pre se čiš ča po sta ne jo ža riš ča, v

ka te ra hkra ti us me ri mo po gle de raz lič nih dis ci plin.

Ključ ni ci lji in te gra tiv ne ga ku ri ku la so na mreč raz vi ja nje sin te tič ne ga miš lje nja

in (iz)grad nja ce lo vi te ga, po ve za ne ga, in te gri ra ne ga, ho li stič nega zna nja ter traj-

na zmož nost po ve zo va nja. Kot ne kak šno nad gra je no, kom plek snej šo vzpo red ni co

med pred met nim po ve za vam vzpo stav lja mo si stem ku ri ku lar nih po ve zav, ki je iz ved-

be na ure sni či tev na čel in te grativ ne ga ku ri ku la, ne pa mod ni pe da goš ki no vo rek, ki

bi spre mi njal le vi dez, ne pa tudi vse bi ne.

In te gra tiv ni ku ri kul ima na mreč ja sno opre de lje ne krov ne, tj. ku ri ku lar ne ci lje po ve-

zo va nja, ki so hie rar hič no nad gra je ni pred met nim ci ljem. Z rav ni ku ri ku la žar či jo v

pred me te in s tem pre se ga jo ra ven li near nih po ve zav med pred me ti (t. i. med pred-

met ne po ve za ve). Te so v prak si še pre po go sto po sle di ca bolj ali manj na ključ ne ga

so de lo va nja temu na klo nje nih uči te ljev, ne pa stra teš ka od lo či tev na rav ni šo le, ki bi

ji sle di li po stop na, na črtna in si ste ma tič na vpe lja va ter prav tako skrb no na čr to va na

in spro ti eval vi ra na iz ved ba. In te gra tiv ni ku ri kul ima tudi skrb no do miš lje ne in iz de-

la ne stra te gi je za do se ga nje ku ri ku lar nih ci ljev, ki so str nje ne v si stem ku ri ku lar nih

po ve zav s spe ci fič ni mi zna čil nost mi in za ko ni tost mi.

V kon tek stu in te gra tiv ne ga ku ri ku la opre de li tev kon kret nih uč nih ci ljev po sa mič nih

ku ri ku lar nih po ve zav in nji ho vo ude ja nje nje pra vi lo ma ni sta do lo če na vna prej, am-

pak se ne neh no na novo us tvar ja ta v krea tiv nem dia lo gu med uči te lji v vsa ko let nem

pro ce su na čr to va nja šol ske ga oz. iz ved be ne ga ku ri ku la.

9 In te gra ti ven zdru že va len, po ve zo va len (SSKJ), prim. in te gri ran po ve zan, zdru žen.

23

Kaj je in te gra tiv ni ku ri kul?

• ku ri kul, ka te re ga ključ ni cilj je iz-grad nja ce lo vi te ga, po ve za ne ga,



in te gri ra ne ga, ho li stič ne ga zna nja in razvi ja nje sin te tič ne ga miš lje nja

• ku ri kul, ki spod bu ja in omo go ča in te gracije med pred me ti oz. dis ci pli na mi

• ku ri kul, ki ima ja sno opre de lje ne ci lje po ve zo va nja pred me tov oz. dis ci plin



ter skrb no do miš lje ne in iz de la ne stra te gi je za nji ho vo do se ga nje, tj. si stem



ku ri ku lar nih po ve za ve





2.2 Raz


li ka med med pred met ni mi



in ku ri ku lar ni mi po ve za va mi

Slika 4:

Vennov diagram

medpredmetne

KURIKULARNE

medpredmetnih

povezave

POVEZAVE

in kurikularnih

povezav

Kaj jih dru ži, kaj lo ču je? V čem so si po dob ne, v čem raz lič ne?

Med pred met ne po ve za ve se od vi ja jo na li near ni rav ni. Iz ha ja jo iz pred me tov,

ki v med se boj nih po ve za vah iš če jo viš jo ka ko vost do se ga nja pred met nih ci ljev:

XW,XW,XW …

Ku ri ku lar ne po ve za ve z rav ni ku ri ku la, to rej z na dre je ne rav ni se že jo v po sa mez ne

pred me te ter jih cilj no in iz ved be no po ve že jo oz. pre ple te jo med se boj. Izha ja jo iz

ku ri ku lar nih ci ljev, so te melj ni ku ri ku lar ni prin cip, ki že v iz ho diš ču za de va kurikul

kot ce lo to: XW+XW +XW +XW +XW…

Vze mi mo kot pri mer eno od ključ nih kom petenc.10 Vsa ka iz med njih je ned vom no

lah ko le kro sku ri ku lar ni cilj, saj je ne more v ce lo ti raz vi ti no ben po sa me zen pred-

met, če tu di tra di cio nal ni po gled tega še ved no ne uvi di. De ni mo, da pred me te zdru-

10 Gl. Evrop ski re fe renč ni ok vir ključ nih kom pe tenc za vse živ ljenj sko uče nje, do seg lji vo na http://

ec.europa.eu/dgs/education_culture/publ/pdf/ll-learning/keycomp_sl.pdf (23. 2. 2010), in Pri po ro či lo

Evrop ske ga par la men ta in Sve ta z dne 18. de cem bra 2008 o ključ nih kom pet ne cah za vse živ ljenj sko

uče nje, do seg lji vo na http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:394:0010:00

18:SL:PDF (23. 2. 2010) opre de lju je osem kom pe tenc, po treb nih za oseb no iz pol ni tev, ak tiv no dr žav-

ljans tvo, socialno vklju če nost in za pos lji vost v druž bi zna nja: 1) spo ra zu me va nje v ma ter nem je zi ku,

2) spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih, 3) ma te ma tič na kom pe ten ca ter os nov ne kom pe ten ce v zna no sti

in teh no lo gi ji, 4) di gi tal na pi sme nost, 5) uče nje uče nja, 6) so cial ne in dr žav ljan ske kom pe ten ce, 7)

sa moi ni cia tiv nost in pod jet nost, 8) kul tur na za vest in izra ža nje.

24

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

ži in po ve že med se boj cilj raz vi ja nja ključne kom pe ten ce spo ra zu me va nje v tu jih

je zi kih. Če tu di bo več ji del pou ka, pri ka te rem se raz vi ja jo di ja ko ve spo ra zu me val ne

zmož no sti v tu jem je zi ku, po te kal pri pred me tu tuji je zik (an gleš či na, fran coš či na

…), ne ka te rih ci ljev uči telj tu je ga je zi ka ne more ka ko vost no iz va ja ti oz. do se či,

saj mu manj ka us trez no stro kov no zna nje. Stro kov na pi sme nost v tu jem je zi ku je

go to vo eden tak šnih ci ljev, pri ka te rem vse bin sko zna nje, ki ni kaj bis tve no več kot

spomin na sred njo šo lo, ne za doš ča.

Go to vo lah ko am bi cioz nost uč nih ci ljev, po ve za nih z raz vi ja njem spo ra zu me val ne

zmož no sti v do lo če nem tu jem je zi ku, pove ča jo že po sa mez ni uči te lji (ti sti, ki to

ho če jo in zna jo) v po sa mez nih od del kih (tam, kjer pač učijo). Tako se lah ko npr. po-

ve že ta uči telj tu je ga je zi ka in uči telj vse bin ske ga pred me ta in se od lo či ta za obe ma

pred me to ma skup ni cilj, ki ga vsak zase go to vo ne more ure sni či ti tako ka ko vost no:

raz vi ja nje stro kov ne pi sme no sti v cilj nem tu jem je zi ku na dis ci pli nar nem po droč ju

vse bin ske ga pred me ta (npr. stro kov ni je zik bio lo gi je v an gleš či ni). Ven dar so v tem

pri me ru te »do da ne vred no sti« de lež ni le di ja ki na ključ nih od del kov, če tu di ima – s

stro kov ne ga etič ne ga vi di ka – do tega pra vi co vsak di jak in je to to rej dolž nost šo le

kot ce lo te.

Če pa se šo la od lo či, da bo stro kov no pi sme nost v tu jih je zi kih raz vi ja la kot kro sku-

ri ku lar ni cilj, po sta ne ta del nje ne ga iz ved be ne ga ku ri ku la in s tem ele ment let nih

uč nih pri prav vseh (ali ve či ne) uči te ljev vseh (ali ve čine) pred me tov. Am bi cioz nost

ci lja iz ob jek tiv nih raz lo gov (raz po lož lji vi ča sov ni ob seg in je zi kov na zah tev nost

ci lja) ne more bis tve no pre se či rav ni je zi kov ne sen zi bi li za ci je. Pri ča ku je mo lah ko

to rej le, da bodo di ja ki prob lem stro kov ne pi sme no sti uza ve stili kot po mem ben av-

ten ti čen cilj uče nja tu je ga je zi ka (kdo pa bo na uni ver zi lah ko štu di ral le po li te ra tu ri

v slo ven skem je zi ku?) in se hkra ti opre mi li s te melj ni mi stra te gi ja mi za delo s stro-

kov ni mi be se di li v tu jem je zi ku, ki jih bodo s se boj po ne sli na viš je rav ni šo la nja.

Zato ne bo nič na ro be, če bodo ne ka te ri di ja ki ta cilj do se ga li pri geo gra fi ji, dru gi pri

zgo do vi ni, tret ji spet pri fi zi ki ali šport ni vzgo ji, saj gre za trans fer na, vse živ ljenj ska

ci lja: uza ve sti tev in stra te gi je. In tudi do se ga ti bo mo go če ta cilj na raz lič ne na či ne,

od in ten ziv nih in ter dis ci pli nar nih po ve zav, iz ve de nih s pro jekt nim pri sto pom in in-

te rak tiv nim tim skim pou če va njem, do iz ved be no pre pro stej ših mul ti dis ci pli nar nih

po ve zav, kjer uči telj ske tan de me na vsej šo li us mer ja v konkret ne iz ved be ne na čr te

le iz ho dišč na vse šol ska od ločitev: Vsak di jak naj v vsa kem šol skem letu vsaj pri

enem pred me tu eno uč no gra di vo pre de la v bi ling val nem for ma tu, to rej v ma te rinš-

či ni in v cilj nem tu jem je zi ku. Če je ta pra vi lo ma prvi tuji je zik, tudi ne bo mo ti lo,

saj di ja ki le v njem lah ko pri sto pi jo h kom plek snej šim be se di lom.

In te gra tiv ni ku ri kul da ali ne?

Stro kov no-etič no vpra ša nje?

Pra vi co do “do da ne vred no sti”, ki jo pri na ša in te gra tiv ni ku ri kul,

ima jo vsi dijaki in zato ga mo ra jo iz va ja ti vsi uči te lji oz. šo la kot ce lo ta.

25

2.3 Si stem ski pri stop

»Ce lo ta je Dom ne va, da ima ce lo ta ved no ena ke last no sti kot nje ni deli, je zmot na; zato je

tudi skle pa nje iz last no sti de lov na last nost ce lo te na pač no (v argumen ti ra nju gre

več kot vso ta za zmo to se sta ve v ka te go ri ji zmo te ne po tr je nih pred po stavk). Ce lo ta je kom bi-

nje nih de lov« na ci ja oz. or ga ni za ci ja de lov, ki je več kot le nji ho va vso ta; na sta nek kva li ta tiv no

no vih last no sti opre de lju je jo od no si in in te rak ci je med se stav ni mi deli oz. njiho va

Ari sto tel, Me ta fi zi ka

med se boj na po ve za nost. Če je npr. za po red je de lov ne lo gič no ali na ključ no, če nji-

hov raz voj po te ka izo li ra no in nes klad no, ce lo ta, kljub temu da so po sa mez ni deli

ka ko vost ni, ne bo nova, kaj še le viš ja kva li te ta. Prav nas prot no, raz drob lje ni deli

kljub for mal ni oz. no mi nal ni po ve za no sti sploh ne bodo tvo ri li ce lo te; nji ho va med-

se boj na in te gral na po ve za nost je na mreč kon sti tu tiv ni sine qua non.

Če je ku ri kul or ga ni zem oz. si stem ska ce lo ta z last nost mi, ki pre se ga jo se šte vek

last no sti nje nih de lov, in so uč ni pred me ti deli oz. eno te te ce lo te, mo ra jo in te rak ci je

med nji mi po te ka ti na te me lju do lo če nih za ko ni to sti, da se ude ja ni jo nove, viš je (t.

i. emer gent ne) last no sti si ste ma. Da bo uč ni pro ces v ne kem pro gra mu po te kal kot

po ve za na ku ri ku lar na ce lo ta, mo ra jo ure sni če va nje pred met nih ci ljev na ku ri ku lar-

ni rav ni in ure sni če va nje ku ri ku lar nih ci ljev zno traj pred me tov us mer ja ti do lo če na

pra vi la o med se boj nem so de lo va nju pred me tov zno traj ku ri ku la.

Pra vi la o učin ko vi tih inte rak ci jah med pred me ti smo str ni li v si stem ku ri ku lar nih

po ve zav, ki ima svo je last ne eno te (raz lič ne vr ste po ve zav) in za ko ni to sti (pra vi la

o iz va ja nju po ve zav), s ka te ri mi omo go ča učinkovi to funk cio ni ra nje nad si ste ma, tj.

in te gra tiv ne ga ku ri ku la.

Si stem ku ri ku lar nih po ve zav je mo go če uve lja vi ti že v ok vi ru na me ra va ne ga, tj.

na cio nal ne ga ku ri ku la, če prav fi lo zo fi ja in te gra tiv ne ga ku ri ku la bolj pod pi ra ne-

pre skrip tiv ni pri stop, ki po ve za ve spod bu ja na iz ved be ni, šol ski rav ni. Učin ko vi ta

im ple men ta ci ja kro sku ri ku lar nih kom pe tenc pa po na šem mne nju ute me lju je tudi

ob li ko va nje skup nih do ku men tov na rav ni na cio nal nih ku ri ku lov, ki bi opre de li li,

kako zno traj posa mič nih pred me tov in z nji ho vim med se boj nim so de lo va njem ure-

sni če va ti ci lje, ki pre či jo ce lot ni ku ri kul (npr. ključ ne in dru ge kom pe ten ce).

2.4 Vr ste ku ri ku lar nih po ve zav

Ele men ti si ste ma ku ri ku lar nih po ve zav so naj bolj pre gled no raz vid ni iz naslednje

ta be le:

26

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

ENOPREDMETNE

VEČPREDMETNE

monodisciplinarne

pluridisciplinarne

INTRAdisciplinarne

MULTIdisciplinarne

INTERdisciplinarne

znotrajpredmetne

mnogo-, raznopredmetne

medpredmetne

vertikalne

horizontalne

vertikalne

horizontalne

vertikalne

horizontalne

celovite,

celovite,

celovite,

celovite,

celovite,

celovite,

delne

delne

delne

delne

delne

delne

prečne

prečne

prečne

prečne

prečne

prečne

Tabela 1: Preglednica vrst kurikularnih povezav

2.4.1 Eno pred met ne (mo no dis ci pli nar ne) ku ri ku lar ne11 po ve za ve





so ti ste, ki po ve že jo ure sni če va nje uč nih ci ljev in iz va ja nje ene ga pred me ta





oz. uči te lje is te ga pred me ta na šo li.

Eno pred met ne ku ri ku lar ne po ve za ve so to rej že po svo ji te melj ni de fi ni ci ji in tra dis-

ci pli nar ne oz. zno traj pred met ne. Lah ko so ce lo vi te oz. preč ne/po čez ne ali kro sku ri ku-

lar ne, če pre či jo ku ri kul oz. za de va jo pred met v ce lo ti (tj. v vseh let ni kih pro gra ma

oz. ku ri ku la in v vseh od del kih na šo li), lah ko pa so del ne ali par cial ne, če za de va jo

le del ku ri ku la (se npr. iz va ja jo samo v enem ali dveh let ni kih) in samo v enem ali

ne kaj od del kih iste ge neraci je di ja kov.

Eno pred met ne po ve za ve so nav pič ne ali ver ti kal ne, če po te ka jo v dveh, več ali vseh

za po red nih let ni kih, in vo do rav ne ali ho ri zon tal ne, če po te ka jo v dveh, več ali vseh

od del kih is te ga let ni ka. Kro sku ri ku lar na ver ti kal na po ve za va bo po me ni la po ve zo-

va nje zno traj pred me ta v vseh let ni kih, par cial na pa le v dveh ali treh od šti rih. Kro-

sku ri ku lar na horizon tal na po ve za va bo po me ni la vklju či tev vseh di ja kov oz. vseh

od del kov is te ga let ni ka na šo li, par cial na pa le dveh ali več, ne pa vseh.

Komentar: Uči te lji is te ga pred me ta (vsi ali več) iz be re jo smi seln cilj po ve zo va nja (npr.

us kla je na vpe lja va do lo če ne no vo sti, de li tev dela pri vpe lja vi no vo sti ipd.) in temu ci lju

us tre zen po ve zo val ni ele ment, npr. do lo čen pri stop k pou če va nju pred me ta, upo ra bo do-

lo če ne ga uč ne ga orod ja idr.).

Nato sku paj na čr tu je jo ter na kon cu sku paj ugo tav lja jo tako ka ko vost iz ved be kot učin-

ko vi tost na čr tov sa mih, pouk pa iz va ja jo pra vi lo ma lo če no, vsak v svo jem od del ku in po

svo jem ča sov nem na čr tu. Za do lo če ne ci lje po ve zo va nja, npr. kri tič no pri ja te lje va nje, pa

je nuj na tudi skup na iz ved ba (tim sko pou če va nje).

11 Po men ska ize na či tev ku ri ku lar nih po ve zav z med pred met ni mi po ve za va mi bi to rej že v iz ho diš ču

osi ro ma ši la si stem, ki omo go ča in spod bu ja tudi zno traj pred met no povezo va nje.

27

2.4.2 Več pred met ne (plu ri dis ci pli nar ne) ku ri ku lar ne po ve za ve





so ti ste, ki po ve že jo ure sni če va nje uč nih ci ljev in iz va ja nje več pred me tov





ku ri ku la oz. uči te lje več pred me tov na šo li (na rav ni na cio nal ne ga ku ri ku la





ali samo na rav ni šol ske ga ku ri ku la) in s tem omo go či jo bolj še, učin kovitej -





še do se ga nje ci ljev vseh sodelu jo čih pred me tov oz. ure sni či tev ne ke ga





nad pred met ne ga ku ri ku lar ne ga ci lja (npr. ključ ne ali dru ge kom pe ten ce).

Več pred met ne po ve za ve so

• mul ti dis ci pli nar ne (raz no pred met ne, mno go pred met ne),

• in ter dis ci pli nar ne (med pred met ne) ali

• kom bi ni ra ne.

Mul ti dis ci pli nar na je ti sta več pred met na po ve za va, ki ohra nja uč no cilj no in iz ved-

be no lo če nost v tra di cio nal ne dis ci pli ne oz. šol ske pred me te. Mul ti dis ci pli nar na

po ve za va po me ni, da so de lu jo či pred me ti ni ma jo že zdru že ne ga, in te gri ra ne ga ci lja,

am pak do se ga jo neki skup ni cilj si cer po ve za no, a po dis ci pli nar no in pred met no lo-

če nih po teh. Po ve za nost pa je de jav na in moč no pre se že le na va ja nje ko re la cij med

pred me ti. Ure sni či se s po močjo ene ga ali več po ve zo val nih ele men tov, iz ved ba pa

se ča sov no tako us kla di, da pred me ti v po ve za vo vsto pa jo in iz sto pa jo tako in te daj,

kot to ter ja in na re ku je skup ni cilj.

Več pred me tov (del na ali par cial na po ve za va) ali vsi pred me ti (ce lo vi ta oz. preč na/

po čez na ali kro sku ri ku lar na po ve za va) iz be re jo skup ni po ve zo val ni ele ment, npr.

skup no temo, ki jo obrav na va jo vsak iz zor nih ko tov svo je vede in sklad no s svo ji mi

uč ni mi ci lji, ali pa se od lo či jo za upo ra bo iste de jav no sti, raz vi ja nje iste spret no sti

oz. veš či ne (npr. bra nje is te ga li te rar ne ga dela, og led is te ga fil ma ipd.).

Komentar: Če prav je mo go če skup no temo oz. de jav nost iz ve sti brez več je ga ča sov ne ga

us kla je va nja, pa je učin ko vi tost to li ko več ja, ko li kor več ja je tudi ča sov na sklad nost. Vsaj

v konč ni fazi je mul ti dis ci pli nar no po ve za vo smo tr no iz pe lja ti tudi ča sov no in or ga ni za-

cij sko (v str nje ni ob li ki, npr. v ob li ki t. i. pro jekt ne ga dne) čim bolj us kla je no. Pouk vseh

so de lu jo čih pred me tov po te ka po obi čaj nem oz. po po tre bi pri re je nem ur ni ku, po ve zu je

pa ga skup na vse bi na, tema, de jav nost ali veš čina …

Mul ti dis ci pli nar ne po ve za ve ter ja jo že pre cej in ten ziv no so de lo vanje med uči te lji. Obvez-

ni skup ni fazi sta za čet no na čr to va nje in tudi konč na eval va ci ja, pri po roč lji va pa je tudi

sprot na ali vsaj faz na skup na ref lek si ja.

In ter dis ci pli nar na je ti sta več pred met na ku ri ku lar na po ve za va, ki z do go vor je nim

po ve zo val nim ele men tom oz. ele men ti po ve že si cer lo če ne in sa mo stoj ne pred me te,

da tako – in le tako – ure sni či jo sku pen, že in te gri ran (po ve zan, zdru žen) učni cilj.

Komentar: In ter dis ci pli nar ne po ve za ve ter ja jo in ten ziv no so de lo va nje uči te ljev v vseh fa-

zah po ve zo va nja: pri na čr to va nju, iz va ja nju in eval va ci ji. Iz ved ba ter ja str nje ne ob li ke

pou ka, z ur ni kom do lo čen čas za dvo pred met ne po ve za ve, za več pred met ne po ve za ve pa

naj po go ste je pro jektni na čin in or ga ni za ci jo pou ka (pro jekt ni dan, pro jekt ni te den …), v

ok vi ru ka te re se iz me nju je jo skup ne in lo če ne faze oz. in te rak tiv no in ro ta cij sko tim sko

pou če va nje.

Tudi več pred met ne ku ri ku lar ne po ve za ve so lah ko ce lo vi te ali del ne, navpič ne ali

vo do rav ne.

28

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

Ce lo vi te oz. preč ne/po čez ne ali kro sku ri ku lar ne so, če vklju ču je jo vse pred mete oz.

ve či no pred me tov ku ri ku la v vseh let ni kih in v vseh od del kih na šo li, del ne ali par-

cial ne pa, če za de va jo le del ku ri ku la in se iz va ja jo samo v enem ali dveh let ni kih ali

samo v enem ali ne kaj od del kih iste ge ne ra ci je di ja kov.

Več pred met ne po ve za ve so nav pič ne ali ver ti kal ne, če po te ka jo v dveh, več ali vseh

za po red nih let ni kih, in vo do rav ne ali ho ri zon tal ne, če po te ka jo v dveh, več ali vseh

od del kih is te ga let ni ka. Kro sku ri ku lar na nav pič na po ve za va bo po me ni la po ve zo-

va nje vseh oz. ve či ne pred me tov v vseh let ni kih, par cial na pa le v dveh ali treh od

šti rih. Kro sku ri ku lar na vo do rav na po ve za va bo vklju čila vse di ja ke oz. vse od del ke

is te ga let ni ka na šo li, par cial na pa le di ja ke dveh ali več, ne pa vseh.

ENOPREDMETNE

VEČPREDMETNE

mo no dis ci pli nar ne

plu ri dis ci pli nar ne

Šte vi lo pred me tov

VEČ pred me tov

EN pred met

več kot eden = DVA; več kot dva = TRIJE, ŠTIRJE …; VSI

na ra va po ve za no sti

na ra va po ve za no sti / in te rak ci je med pred me ti

INTRA dis ci pli nar ne

MULTI dis ci pli nar ne

INTER dis ci pli nar ne

zno traj pred met ne

mno go-, raz no pred met ne

med pred met ne

dva, več ali vse iz va jal ce

dva ali več pred me tov

dva ali več pred me tov

is te ga pred me ta

OD ZUNAJ

OD ZNOTRAJ

v dveh, več ali vseh od del kih po ve že

po ve že

po ve že

isti uč ni cilj, de jav nost, pri stop …

SKUPNI, a še ne zdru že ni cilj

SKUPNI, že zdru že ni uč ni cilj

(viš ja ka ko vost uč ne ga pro ce sa,

(vsak pred met ga lah ko do se že

(no ben pred met ga ne more do se či

raz bre me ni tev uči te ljev itd.)

sam, ven dar ne tako do bro)

sam, ker je pre več kom plek sen)

Ta be la 2: Opi sna pre gled ni ca vrst ku ri ku lar nih po ve zav

2.4.3 Kro sku ri ku lar nost in kro sku ri ku la r ne po ve za ve

Kro sku ri ku lar nost je spe ci fi čen na čin do se ga nja do lo če nih ci ljev ku ri ku la, ki so

opre de lje ni kot skup ni (enot ni/ena ki oz. do pol nju jo či) za

• en pred met,

• do lo če no sku pi no pred me tov oz. pred met no po droč je ali

• za vse pred me te

in se v iz ved be nem po gle du ure sni ču je jo z več jo ali manj šo stop njo ku ri ku lar ne

po ve za no sti:

• manj ša po ve za nost – in tra dis ci pli nar no,

• več ja po vezano sti – mul ti dis ci pli nar no,

• naj več ja po ve za nost – in ter dis ci pli nar no.

29

Kro sku ri ku lar na po ve za va je ti sta, ki pre či ce lot ni ku ri kul in

• po ve že iz va ja nje ene ga pred me ta med od del ki v let ni ku in med let ni ki ( npr. med-

kul tur na ko mu ni ka ci ja kot uč ni cilj pri pou ku vseh tu jih je zi kov v vseh od del kih in

vseh let ni kih; raz vi ja nje me dij ske pi sme no sti kot po ve zo val ni uč ni cilj pri vseh pred me-

tih v vseh let ni kih in od del kih),

• po ve zu je vse pred me te (oz. ve či no pred me tov), lah ko pa tudi ne pred met ne dele

ku ri ku la (de jav no sti, npr. ob vez ne iz bir ne vse bi ne v na ši se da nji gim na zi ji) v od-

del ku in med od del ki v vseh let ni kih.

Eno pred met na kro sku ri ku lar na po ve za va za de va pred met kot ce lo to oz. iz va ja nje

pred me ta v vseh od del kih in let ni kih in po ve zu je vse uči te lje pred me ta na šoli.

Več pred met na kro sku ri ku lar na po ve za va za de va ku ri kul kot ce lo to oz. po ve zu je

vse/ve či no pred me tov in vse od del ke oz. vse/ve či no uči te ljev na šo li.

Kro sku ri ku lar ne po ve za ve so naj po go ste je ele ment iz ved be ne ga ku ri ku la (na čr tu je-

jo in iz va ja jo se to rej na šo li sami kot izraz ne neh ne ino va tiv no sti in us tvar jal no sti

šol in uči te ljev), lah ko pa jih opre de li kot ob vez ne tudi na cio nal ni ku ri kul, saj je

ne ka te re ci lje za ra di nji ho ve kom plek sno sti in in ter dis ci pli nar ne oz. trans dis ci pli-

nar ne na ra ve mo go če do se či le s kro sku ri ku lar no iz ved bo. To so t. i. med pred met na

po droč ja, ki so zelo bli zu ključ nim in dru gim kom pe ten cam (okolj ska vzgo ja, dr žav-

ljan ska vzgo ja idr.; prim. film ska vzgo ja kot med pred met no po droč je in film ska oz.

me dij ska pi sme nost kot kom pe ten ca). V tem pri me ru pra vi lo ma ob sta ja sa mo stoj ni

uč ni na črt (npr. dr žav ljan ska vzgo ja kot kro sku ri ku lar ni cilj/vse bi na), ki opre de lju je

skup ne uč ne ci lje, pred met no spe ci fič ne ci lje, vgra je ne v po sa mez ne pred me te, pa

z navz križ nim ci ti ra njem pov ze ma iz uč nih na čr tov teh pred me tov. Sled nji se tudi

ure sni ču je jo sa mo stoj no zno traj po sa mez nih pred me tov, to rej mul ti dis ci pli nar no,

skup ni ci lji pa ve či no ma na in ter dis ci pli na ren na čin.





2.5 Ci


lji po ve zo va nja, ka kr šne ga



omo go ča in te gra tiv ni ku ri kul

In te gra tiv ni ku ri kul ter ja od šol in uči te ljev so de lo va nje, ki je bis tve no dru gač no

od so de lo va nja, po ve za ne ga z dis ci pli nar no izo li ra nim pou če va njem. Vse bin sko,

or ga ni za cij sko in časov no je bolj kom plek sno in zah tev no, zato mo ra jo biti ci lji

po ve zo va nja iz bra ni skrb no, s teht nim premi sle kom in ob jek tiv no pre so jo nji ho ve

ure snič lji vo sti.

Kaj je krov no me ri lo smi sel no sti? Ali ob sta ja oz. ko lik šna je »do da na vred nost«, ki

jo ku ri kul pri do bi z in te gra tiv nim iz va ja njem? Kdo s tem in pri tem pri do bi in kaj?

Te melj ni konč ni cilj in te gra tiv ne ga ku ri ku la, nje go va glav na »do da na vred nost«, so

go to vo bolj ši učni re zul ta ti di ja kov, ki se odra zi jo v konč nem »iz del ku«, tj. v dru-

gač nem zna nju, po ve za nem in zato ce lo vi te(jše)m, ter v traj ni, v nove kon tek ste in

si tua ci je pre nos lji vi veš čini po ve zo va nja zna nja, ki jo di jak s šo le od ne se v na dalj nje

izo bra že va nje in živ lje nje.

Po mem bna pa je tudi pot do ci lja sama, saj so de lo va nje med uči te lji z zgle dom uči

so de lo va ti tudi di ja ke. Zmož nost so de lo va nja je ena od veš čin, ki jo da naš nji in

pri hod nji svet še bolj po tre bu je ta kot prejš nji, so de lo va nja pa (se) ne mo re mo us-

pe šno (na)uči ti s pri di gar sko hva lo v ome ji tve nih po go jih člo veš ke in dis ci pli nar ne

izo li ra no sti.

30

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

V in te gra tiv nem ku ri ku lu je uč ni pro ces:

• us mer jen v učen ca,

• spod bu ja nje go vo ak tiv no vlo go,

• omo go ča do se ga nje tak so nom sko viš jih uč nih ci ljev, še zla sti raz vi ja nje kri tič ne ga

miš lje nja in prob lem ske obrav na ve,

• upo šte va in spod bu ja mul ti pers pek tiv ni pri stop k re še va nju prob le mov.

Po mem bni so tudi uči te lji sami, ki so hkra ti iz va jal ci in ude le ženci in te gra tiv ne ga

ku ri ku la. Kri tič no pri ja te lje va nje in ko le gial no uče nje, ki ga omo go ča in spod bu ja

po vezoval ni ku ri kul, je s svo jo ne po sred no pre prič lji vost jo naj bolj ko rist na in pro-

duk tiv na ob li ka pro fe sio nal ne ga raz vo ja učite ljev.

Pri do bi tudi šo la kot or ga ni za ci ja, ki se z novo ka ko vost jo dela pro mo vi ra v ož jem

in šir šem oko lju kot ino va tiv na in us tvar jal na, od pr ta za iz zi ve se da njo sti in pri-

hod no sti ter pri prav lje na is ka ti nove od go vo re na vpra ša nja, ki jim sta re, v tra di ci ji

za si dra ne re sni ce niso več kos.

2.6 Te melj ne zna čil no sti oz. pri do bi tve ter



zah te ve oz. ome ji tve in te gra tiv ne ga ku ri ku la

Te melj ne zna čil no sti in te gra tiv ne ga ku ri ku la, ki se ure sni ču je v ob li ki eno pred met-

nih in več pred metnih ku ri ku lar nih po ve zav, v ce lo ti sov pa da jo s so dob ni mi poj-

mo vanji zna nja in uče nja (kon struk ti vi zem) ter z na ju čin ko vi tej ši mi di dak tič ni mi

pri sto pi k uče nju in pou če va nju (ak tiv no uče nje, av ten tič ne uč ne si tua ci je).

So de lo va nje (uči te ljev) več dis ci plin, prav tako pa tudi več uči te ljev is te ga pred me ta,

že samo po sebi pre pre ču je ome je nost ene ga sa me ga po gle da, ki hro mi učin ko vi tost

dis ci pli nar ne ga pou ka in frag men ti ra ne ga ku ri ku la. Z omo go ča njem in spod bu ja-

njem mul ti pers pek ti viz ma kot te melj ne ga pri sto pa k obrav na vi uč nih ci ljev in vse bin

pouk po sta ne prob lem ski, ta pa je mo žen le ob ak ti vi ra nju in so ča snem raz vi ja nju

veš či ne kri tič ne ga miš lje nja. Prob lem sko uče nje spod bu ja ak tiv no vlo go di ja ka v

pro ce su uče nja. Os miš lja in us mer ja ga na mreč ra zi sko val no vpra ša nje, ki je za di-

ja ka re le vant no, saj mu po ma ga ra zu me ti in re ši ti, če tu di ve či no ma v si mu li ra nem

oko lju, re sni čen živ ljenj ski prob lem. In te gra tiv ni ku ri kul to rej že po svo jem te melj-

nem bis tvu omo go ča do se ga nje tak so nom sko viš jih uč nih ci ljev.

Te melj ne mi sel ne veš či ne za 21. sto let je

us tvar jal no miš lje nje – kri tično miš lje nje –

prob lem sko miš lje nje – veš či na spre je ma nja od lo či tev

crea ti ve thin king – criti cal thin king –

prob lem-sol ving skills – de ci sion-ma king skills

Po nov no pa pou dar ja mo, da in te gra tiv ni ku ri kul ni za ni ka nje pred met no sti, am pak

nje na kva li ta tiv na nad grad nja. Po mem bna zah te va – in hkra ti ome ji tev – ku ri ku lar-

nih po ve zav je na mreč spo što va nje stro kov ne in te gri te te po sa mez nih dis ci plin ter

31

ohra nja nje in vzdr že va nje us trez ne ga rav no ves ja med nji mi, pred vsem pa mo ra jo

biti ku ri ku lar ne po ve za ve:

• sklad ne z uč ni mi ci lji ku ri ku la in pred me tov in s pri ča ko va ni mi uč ni mi re zul ta ti

(oz. na cio nal ni mi stan dar di zna nja, kjer ti ob sta ja jo) ter

• pre nos lji ve v nove uč ne si tua ci je (to rej na dru ge učen ce oz. v dru ge od del ke in na

dru ge uči te lje).

Smo tr nost vlo že ne ga časa tako v pri pra ve kot iz ved bo samo in nuj no ka snej šo ref-

lek si jo ka že oce nje va ti po zdra vo ra zum ski lo gi ki »en krat ni no ben krat«. In te gra tiv ni

ku ri kul ned vom no od uči te ljev ter ja več ča sa za pri pra ve na pouk, vsaj na za čet ku,

ali pa vsaj ča sov no bolj ob ve zu jo čo oz. ome ju jo čo ob li ko na čr to va nja (skup na de-

lov na sre ča nja), zato sta ka ko vost in pre nos lji vost do sež kov še to li ko po mem bnej ši.

2.6.1 Smi sel nost ku ri ku lar nih po ve zav

Vsa ka ku ri ku lar na – in tudi manj am bi cioz na med pred met na – po ve za va naj že v

fazi kon ci pi ra nja us pe šno pre sta ne pre skus smi sel no sti. Za po ve zo va nje ni pra ve ga

raz lo ga (in tudi uči te ljev de lov ni vlo žek ni učin ko vit), če cilj in pri ča ko va ni re zul tat

po ve za ve nista pre poz nav na in pre prič lji va »do da na vred nost« obi čaj ne mu pred met-

ne mu pri sto pu in izolira ne mu pou če va nju (t. i. sin gle teac hing v nas prot ju s tim skim

pou če va njem, t. i. team teac hing). Smi seln cilj in pri ča ko va ni re zul tat med pred met-

ne oz. ku ri ku lar ne po ve zo ve je ne kaj, česar en pred met ali en učitelj ne bi mo gel

do se či sam ali pa vsaj tega ne bi mo gel do se či tako do bro.

Sito smi sel no sti med pred met nih in/oz. ku ri ku lar nih po ve zav

Kaj bom raje na re dil/-a sku paj s ko le gi co oz. ko le gom?

“Ne kaj, česar sam/-a ne mo rem na re di ti.”

“Ne kaj, česar sam/-a ne mo rem na re di ti tako do bro.”

Ku ri ku lar ne po ve za ve mo ra jo vklju če va ti vse ko ra ke uče nja in vse faze uč ne ga pro-

ce sa vključ no s pre ver ja njem in oce nje va njem uč nih re zul ta tov. To ve lja za vse iz-

ved be ne ob li ke, tudi za pro jekt no delo, ki žal pre po go sto po me ni le ohra nja nje in

ob nav lja nje nau če ne ga, ne pa tudi za us va ja nje no ve ga zna nja in veš čin, zato ga

uči te lji vča sih po vsem upra vi če no vi di jo kot »iz gu bo ča sa«.

Na čr to va nje ku ri ku lar nih po ve zav začne mo z nji ho vo os mi sli tvi jo. Ugo tav lja mo

to rej:

• do seg lji vost ci lja na pred met ni rav ni (smi sel ni so ci lji, ki jih pred met oz. uči telj v

ok vi ru svo je ga pred me ta ne more do se či sam, npr. ključ ne in dru ge kom pe ten ce),

• ka ko vost uč nih re zul ta tov na pred met ni rav ni (smi sel ni so ci lji, ki jih uči telj sam ne

more do se či tako do bro, tj. tako ce lo vi to, po glob lje no ipd., npr. ma kro kon cep ti),

• pre nos lji vost ci ljev in re zul ta tov po ve za ve (za pi si na čr tov oz. pri prav, uč na gra di va,

ref lek si je oz. eval va ci je) v dru ge uč ne si tua ci je, v druge od del ke, na dru ge uči te lje

(di se mi na ci ja iz ku šenj, ki do dat no upra vi či več ji de lov ni vlo žek).

32

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

2.6.2 Us trez nost ku ri ku lar nih po ve zav

Za do lo ča nje oz. ugo tav lja nje us trez no sti ku ri ku lar nih po ve zav upo ra bi mo na sled-

nje šti ri fil tre oz. kri te ri je:

1. Ko li ko uč ni cilj(i) ku ri ku lar ne po ve za ve (ra zi sko val ne ga vpra ša nja, teme, kon cep-

ta ipd.) raz vi ja(jo) traj no ra zu me va nje (zna nje)?

2. Ko li ko je uč ni cilj ku ri ku lar ne po ve za ve po mem ben zno traj stro ke/dis ci pli ne (za

stro ko/dis ci pli no)?

3. Ko lik šna je nje go va zah tev nost (za di ja ka ob upo šte va nju nje go ve raz voj ne stop-

nje in predz na nja – kog ni tiv na zah tev nost ci lja; za iz vedbo – di dak tič no, ma te rial-

no, or ga ni za cij sko ipd.)?

4. Ko li ko je uč ni cilj av ten ti čen in s tem re le van ten za di ja ka (ko li ko živ ljenj sko re-

sni čen je zanj oz. kako se di jak lah ko z njim iden ti fi ci ra; ali so upo rab lje ne av ten-

tič ne me to de in uč ne si tua ci je; je tudi pub li ka av ten tič na – to rej še kdo ra zen oz.

po leg uči te lja)? Ko li ko mož no sti daje za di ja ko vo ak tiv no ude lež bo?

Trajnost znanja,

ki ga predvideva cilj

Zahtevnost cilja:

Pomen cilja

Kognitivna za dijaka

znotraj predmeta

Izvedbena za učitelje

oz. discipline

Sli ka 5:

Avtentičnost cilja

Na čr to va nje oz.

Relevantnost za dijaka

ugo tav lja nje

us trez no sti ku ri-

ku lar ne po ve za ve

Ka te ra vpra ša nja si mo ra jo uči te lji za sta vi ti, da pre ve ri jo smi sel nost ku ri ku lar ne po ve za ve?

• Ali so po ve za ve res smi sel ne? Ali vsi so de lu jo či pred me ti z nji mi ure sni ču je jo svo je pred met-

ne ci lje (vse bi ne, veš či ne, vred no te – vse ali vsaj en ele ment, in to bo lje, kot bi jih do se gli brez

so de lo va nja?

• Ali so obrav na va ni pri me ri (iz bra ne vse bi ne oz. veš či ne itd.) za di ja ka za res za ni mi vi in po mem-

bni (av ten tič ni, živ ljenj sko re snič ni)?

• Ali z nji mi pri di ja kih spod bu ja mo raz voj kri tič ne ga miš lje nje in zmož nost prob lem ske obrav nave?

Pa še ne kaj vpra šanj za pre mi slek o ka ko vo sti po ve za ve:

• Je upo rab lje na us trez na ra ven stro kov ne ga je zi ka po sa mez nih pred me tov oz. dis ci plin?

• So pri sot ni vsi ele men ti uč ne ga pro ce sa vključ no s pre ver ja njem in oce nje va njem zna nja?

• Smo na čr to va li in iz ved li tudi konč no ref lek si jo in eval va ci jo?

33

2.7 Na či ni po ve zo va nja

2.7.1 Vlo ge pred me tov v ku ri ku lar ni po ve za vi

V po ve za ve vsto pa raz lič no šte vi lo pred me tov in uči te ljev in prav tako raz lič ne so

nji ho ve vlo ge.

• Pred met (eden ali več), iz ka te re ga po ve za va iz ha ja, ima no sil no vlo go. Uč ni ci lji,

ki jih s po ve za vo do se ga mo, so za ta pred met (oz. te pred me te) ključ ni in tudi

naj bolj kom plek sni.

Če ima npr. ku ri ku lar na povezava za skup ni cilj raz vi ja nje (kri tič ne) me dij ske pi-

sme no sti, za pri ča ko va ni skup ni re zul tat pa di ja kova zmož nost za kri tič no pre so jo

po me na, de lo va nja in vpli va me di jev, si po ve za ve brez no sil ne vlo ge so cio lo gi je in

psi ho lo gi je sploh ne mo re mo za mi sli ti, go to vo pa se jima lah ko pri klju či ta vsaj še

fi lo zo fi ja in slo venš či na. Vlo ga li kov ne umet no sti je lahko manj od lo čil na, saj bo

njen pris pe vek, de ni mo, v raz miš lja nju o po mem bni spo ro čil no sti ob li ke, bar ve in

kom po zi ci je, ned vom no pa bo vsaj pou dar je na.

• Pou dar je na vlo ga pred me ta na mreč po me ni, da je nje go vo so de lo va nje v po ve za vi

bis tve no, saj pred met z njo po mem bno do pol nju je oz. omo go ča ure sni či tev skup-

ne ga cilja, hkra ti pa na slav lja tudi po men lji ve ci lje iz svo je ga uč ne ga na čr ta tako,

da jih kva li ta tiv no nad gra ju je. Ilu stra ti ven pri mer bi bili npr. tudi hu ma ni stič ni in

druž bo slov ni pred me ti kot pou dar je ni pred me ti v po ve za vi, ki je us mer je na v štu-

dij oko lja in jo »no si jo« na ra vo slov ni pred me ti, je pa druž bo slov no-hu ma ni stična

pers pek ti va po mem bna obo ga ti tev in nuj ni po goj ce lost ne obrav na ve.

• Pred met (oz. pred me ti), ki pod pi ra jo do se go skup ne ga ci lja, niso pa ne de lji vo ve-

za ni na nje go vo ure sni či tev, ima jo pod por no vlo go. To so ve či no ma veš čin ski pred-

meti oz. vse bin ski pred me ti, ki k po ve za vi pri sto pi jo z veš čin ski mi ci lji (npr. IKT,

tuji je zik kot orod je, slo venš či na kot orod je spo ra zu me va nja)12. S tem pri pevajo k

skup ne mu ci lju, hkra ti pa tudi do se ga jo ne kaj po mem bne ga zase: os miš lja jo raz-

voj veš či ne, saj jo po stav lja jo v funk ci jo ne ke ga dru ge ga, zu naj pred met ne ga ci lja.

2.7.2 In te gra tiv ni kon ti nuum

Po ve zo va nje pred me tov je lah ko tudi raz lič no kom plek sno oz. in tenzivno. Naj bolj

pre gled no ga raz be re mo v na sled njem in te gra tiv nem kon ti nuu mu:

Naj niž ja stop nja po ve zo va nja je na ve zo va nje, tj. in te gra ci ja s po moč jo med pred met-

nih ko re la cij, na ka te re uči te lji raz lič nih pred me tov alu di ra jo in jih v naj več ji mož ni

meri tudi upo šte va jo, ne mo re jo pa vpli va ti na nji ho vo na čr to va nje in iz va ja nje zno-

traj dru gih pred me tov.

Stop nje po ve zo va nja, raz vrš če ne od manj k bolj kom plek snim, ki jih že lah ko uvrš-

ča mo med ku ri kualne po ve za ve , pa so:

• in te gra ci ja s po moč jo skup nih vse bin oz. tem;

• in te gra ci ja s po moč jo skup nih de jav no sti, me tod in po stop kov;

• in te gra ci ja s po moč jo skup ne ga prob lem ske ga (ključ ne ga, bis tve ne ga) vpra ša nja;

12 Mo žen je se ve da tudi obra ten pri stop: veš čin ski pred met po tre bu je smi sel no vse bi no, da do lo če no

veš či no raz vi je, npr. IKT v traj ni po ve za vi z vse bin ski mi pred me ti; v vse bi no us mer je no uče nje tu jih

je zi kov kot kro sku ri ku lar ni cilj, ki se ure sni ču je sko zi no sil no vlo ge tu je ga je zi ka ob so de lo va nju vse bin-

skih pred me tov itd.

34

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

• in te gra ci ja s po moč jo za di ja ka re le vant ne ga in v di ja ka us mer je ne ga ra zi sko va nja

prob lem ske ga vpra ša nja.

2.7.3 Po ve zo val ni ele men ti

Da pred me ti v po ve za ve vsto pi jo na zase, za svo je ci lje in za skup ni cilj naj bolj smi-

seln na čin, iz be re jo us tre zen po ve zo val ni ele ment.

Po ve zo val ni ele men ti ( ti. or ga ni zing ele ments) so ku ri ku lar ni me ha niz mi, s po moč jo

ka te rih se or ga ni zira po ve za va.

To so lah ko:

• vse bi ne (tj. vse bin ska in pro ce sna zna nja),

• de jav no sti,

• di dak tič ne me to de in po stop ki (npr. aktivno uče nje, pro jekt ni pri stop),

• uč na orod ja (npr. IKT),

• mi sel ni po stop ki, veš či ne in na va de (npr. raz vi ja nje kri tič ne ga miš lje nja, us tvar jal ne ga

miš lje nja, zmož no sti re še va nja prob le mov in od lo ča nja – t. i. veš či ne za 21. sto let je),

• po sa mez ne kom pe ten ce (npr. bral na zmož nost, med kul tur na zmož nost, me dij ska

pi sme nost, di gi tal na zmož nost, uče nje uče nja, so cial ne zmož no sti ipd.),

• (ma kro)kon cep ti (npr. člo ve kove pra vi ce, med kul tur nost ipd.).

Vsak pred met lah ko v po ve za vo vsto pi z dru gim po ve zo val nim ele men tom, od vi sno

od tega, kak šno vlo go ima in na kak šen na čin pris pe va k ure sni če va nju skup ne ga ci lja.

Lah ko pa vse pred me te med se boj po ve že isti po ve zo val ni ele ment, npr. ista de jav-

nost (de ni mo bra nje is te ga li te rar ne ga dela, t. i. bra nje sko zi ku ri kul), vsak pred met

pa z nje go vo po moč jo ure sni ču je neke svo je spe ci fič ne ci lje (slo venš či na npr. ra zi-

sku je be se dil no zvrst li te rar ne ga dela, zgodovi na ugo tav lja meje med zgo do vin ski mi

dejs tvi in fik ci jo, geo gra fi ja ra zi sku je kraj do ga ja nja iz pers pek ti ve pro sto ra in ča sa,

so cio lo gi ja raz miš lja o druž be nem kon tek stu ti ste ga kra ja in ča sa itd.).

Iz ved be ni pa ra me tri ku ri ku lar ne po ve za ve

1. Iz bor krov ne ga ci lja ku ri ku lar ne po ve za ve (sito smi sel no sti, sito us trez no sti,

in te gra tiv ni kon ti nuum, po ve zo val ni ele men ti,)

2. Do lo či tev mor fo loš kih zna čil no sti13 ku ri ku lar ne po ve za ve (si stem ku ri ku lar nih po ve zav)

3. Do lo či tev no sil ne ga pred me ta oz. pred me tov in uči te lja – no sil ca oz.

koor di na tor ja ku ri ku lar ne po ve za ve

4. Iz bor so de lu jo čih pred me tov in do lo či tev nji ho vih vlog (pou dar je na, pod por na)

5. Do lo či tev ob se ga in na či na iz va ja nja ku ri ku lar ne po ve za ve

(šte vi lo od del kov + šte vi lo uči te ljev, “ur nik/-i”)

13 Mor fo loš ke zna čil no sti ku ri ku lar ne po ve za ve so ti ste, ki opre de lju je jo nje no ob li ko



(gre za vr sto po ve za ve gle de na šte vi lo pred me tov in po ve za nost med nji mi).

35



Ko na čr tu je mo ku ri ku lar no po ve za vo, je ključ ne ga po me na ocena nje ne iz ve dlji-

vo sti, zno traj te pa na pr vem me stu do lo či tev nje ne ga ob se ga (ko li ko uči te ljev in

di ja kov oz. od del kov bo sodelo va lo in ko li ko ča sa). Naj več ja na pa ka, ki jo iz ka zu je

prak sa, se do ga ja prav tu, v na pač ni oce ni ča sov ne ga ob se ga po ve za ve, ta pa je

vzroč no-po sle dič no po ve zan z ne do re če nost jo nje ne ga konč ne ga re zul ta ta oz. pri ča-

ko va nih uč nih re zul ta tov di ja kov.

Sli ka 6:

Oce na iz ve-

dlji vo sti med-

pred met ne oz.

ku ri ku lar ne

po ve za ve

Oce na iz ve dlji vo sti ku ri ku larne po ve za ve mora na teht ni co po lo ži ti pri prav lje nost in

us po sob lje nost uči te ljev in or ga ni za cij ske zmož no sti šo le (v prvi vr sti flek si bil nost

ur ni ka, pa tudi pro stor ske ka pa ci te te) na eni stra ni ter uč ne ci lje, ki jih so de lu jo či

pred me ti na čr tu je jo s po ve za vo, pri ča ko va ne re zul ta te in uč ne de jav no sti na dru gi

stra ni. Pre ve li ke oči, inf la ci ja za pi sa nih ci ljev, ka te rih do se ga nja ne bomo ni ko li

ugo tav lja li, bo mor da res us tva ri la za lo go vi so ko le te čih pri prav, ven dar bodo to tako

kot po go sto novi uč ni na čr ti do ku men ti »za na po li co«, šol ska re snič nost, pri kri ti

ku ri kul, pa bo šel da lje po svo ji ne za pi sa ni in ne za res dru gač ni poti. Manj je več

naj bo tudi tu vo dil no na če lo. Pa ti sto do bro, iz de la no in pre ver je no do zadnje

po drob no sti.





2.8 Vpe


lja va in te gra tiv ne ga kuri ku la



in na čr to va nje ku ri kular nih po ve zav

Uva ja nje in te gra tiv ne ga ku ri ku la na si stem ski rav ni je no vost, zato je pri tem tre ba

sle di ti vsem ko ra kom, ki jih na re ku je vpe lje va nje spre memb v šo lo. Te melj na na če-

la so po stop nost (pro ce snost, raz voj nost), na črt nost in si ste ma tič nost, prvi nuj ni

po goj pa go to vo pre pri ča nost o smi sel no sti tak šne ga pri sto pa na vseh rav neh, od

vods tva do uči te lja kot po sa mez ni ka.

Za po red je ko ra kov smo tr ne in us pe šne vpe lja ve14:

1. uza ve sti tev

2. os mi sli tev

3. ra zu me va nje





4. us po so bi tev


14 Da je vpe ljava dol go roč no us pe šna, mo ra mo sprem lja ti nje no iz va ja nje in ugo tav lja ti nje no ka ko-

vost (eval va ci ja). Na pa ke po prav lja mo spro ti po na če lih ak cij ske ga ra zi sko va nja, iz ho dišč ne re ši tve

ne neh no iz bolj šu je mo in do gra ju je mo po na če lih spi ral ne ga vpe lje va nja sprememb. Glej pri roč nik

Vpe lje va nje spre memb v šo le – kon cep tual ni vi di ki (2006), Za vod RS za šols tvo, Ljub lja na.

36

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

5. spre jem





6. vpe lja va


Pri pra va na vpe lja vo in te gra tiv ne ga ku ri ku la na rav ni šo le mora biti naj prej stra-

teš ka (vklju či tev v raz voj ne do ku men te šo le), nato pa ope ra tiv na (let no in sprot no

na čr to va nje). Sled nja do po drob no sti oce ni or ga ni za cij ske in ka drov ske zmož nosti

šo le in pred vi di iz ved be ne re ši tve (ča sov ne, pro stor ske, di dak tič ne …).



Ker je ključ na or ga ni za cij ska ob li ka so de lo val no pou če va nje, ki sega vse od iz me-

nja ve idej kot for ma li zi ra ne ga po stop ka do tan dem ske ga in te rak tiv ne ga tim ske ga

pou če va nja, to po me ni za šo lo, tra di cio nal no va je no lo če ne ga pou če va nja v enoj nih

urah, kar pre cej za je ten splet no ve ga in dru gač ne ga.

Ob li ke so de lo val ne ga pou če va nja

1. iz me nja va idej





2. di sku si je


3. med se boj na opa zo va nja

4. skup ne uč ne de jav no sti

5. iz me nja ve uči te ljev

6. tim sko pou če vanje:

• tim sko pou če va nje tipa B

• tim sko pou če va nje tima A, tj. in te rak tiv no tim sko pou če va nje

Ob li ke so de lo val ne ga pou če va nja

1. Iz me nja va idej je or ga ni zi ra na de jav nost, for ma li zi ran po sto pek, ki ter ja od vseh

uči te ljev:

• red no iz me nja vo last nih iz ku šenj in izdel kov s ko le gi, npr. z vla ga njem pri prav na

pouk, uč nih gra div, ref lek sij ipd. v pred met ne oz. te mat ske mape oz. fas ci kle ali

elek tron ske port fo lie (s pre gled no ure di tvi jo, mor da po seb nim de lom “the tip of

the week” ipd.) in

• do lo či tev uči te lja, ki bo stal ni no si lec te na lo ge ali pa vzpo sta vi tev ro ta ci je med

uči te lji (z iz me nja va njem vlo ge no sil ca, npr. na 1 me sec ali oce njeval no ob dob je).

2. Di sku si je po me ni jo načrt ne, struk tu ri ra ne in vo de ne di sku si je v stal nih ali ad hoc

ob li ko va nih di sku sij skih sku pi nah učite ljev o ak tual nih te mah z ob vez nim po ro-

ča njem o sta liš čih in pred lo gih sku pin ter ob li ko va njem konč nih za ključ kov.

3. Med se boj na opa zo va nja so lah ko pod do lo če ni mi po go ji ob li ka in te rak tiv ne ga

tim ske ga pou če va nja, pra vi lo ma pa gre za ko le gial no učenje po nače lih vza jem no-

sti in re ci proč no sti (kdor opa zu je, se tudi sam pre pu sti opa zo va nju). Med se boj na

opa zo va nja so skrb no na čr to va na, struk tu ri ra na de jav nost, ki pred vi de va ja sne,

vna prej do go vor je ne ci lje in re zul ta te, se iz va ja s po moč jo pri po moč kov, ka kr šni

so opa zo val ne li sti, in po te ka po t. i. opa zo val nem pro to ko lu (ta vklju ču je na vo di-

la in pri po ro či la za pre do pa zo val ne, opa zo val ne in poo pa zo val ne ak tiv no sti).

4. in 5. Skup ne uč ne de jav no sti in iz me nja ve uči te ljev so prva od od lik so de lo val ne ga

pou če va nja, ki že ne po sred no vklju ču je tudi di ja ke. Ne kaj ob lik v raz mi slek:

• Za ust no pre ver ja nje zna nja se za me nja ta uči te lja TJ med dve ma od del ko ma. To

omo go či kri tič no di stan co do uč nih do sež kov last nih di ja kov ter svo je ga na či na in

kri te ri jev oce nje va nja. Di ja ki morajo biti na to vna prej opo zor je ni in pri prav lje ni.

• Uči te lji pa ra lelk or ga ni zi ra jo tek mo va nje v zna nju med od del ki. To so lah ko tudi

kvi zi o manj po mem bnih stva reh, za po ži vi tev pou ka in mo ti vi ra nje di ja kov. Ob-

ja va re zul ta tov ima lah ko zelo po zi tiv ne učin ke na na dalj nje delo di ja kov.

37

• Di ja ki raz lič nih od del kov drug dru ge mu pi še jo e-pi sma v slo venš či ni oz./in tu jih

je zi kih. To de jav nost lah ko do pol ni mo z igro vlog, da si mu li ra mo av ten tič ne živ-

ljenjske si tua ci je (npr. pi sa nje proš nje za spre jem na delo in od go vor de lo da jal ca).

• Di ja ki ene ga od del ka svo je go vor ne na sto pe (npr. ob pred sta vi tvi re zul ta tov pro-

jekt ne ga dela) iz ve de jo v dru gem od del ku.

6. Tim sko pou če va nje po me ni, da dva ali več uči te ljev skup no na čr tu je, iz va ja in

vred no ti uč ni pro ces v isti sku pi ni (oz. sku pi nah) di ja kov ter sprem lja in ugo tav lja

do se ga nje uč nih ci ljev.



Tim sko pou če va nje tipa B: dva ali več uči te ljev te sno so de lu je pri na čr to va nju,

iz va ja nju in vred no te nju uč ne ga pro ce sa in ugo tav lja nju uč nih do sež kov di ja kov,

ven dar ne pou ču je jo vsi iste oz. ce lot ne sku pi ne di ja kov oz. ne pou ču je jo iste sku-

pi ne di ja kov so ča sno oz. ne iz va ja jo sku paj vseh faz uč ne ga pro ce sa. Ne kaj ob lik:

Čla ni tima se red no se sta ja jo, da si iz me nju je jo ide je, pou ču je jo pa neod vi sno in

ne po ve za no.

• Tim = pred met ni ak tiv: Na črt na iz me nja va idej v pred met nem ak ti vu (for ma li zi-

ran po sto pek – se stan ki, mapa/fas ci kel mapa uč nih pri prav in gra div itd.).

Čla ni tima pou ču je jo lo če no, a po ve za no.

• Tim = pred met ni ak tiv: Uči te lji is te ga pred me ta na črt no in si ste ma tič no (sku paj

se stav lja jo in) upo rab lja jo iste uč ne pri pra ve, uč na gra di va, vpra ša nja in na lo ge

za pre ver ja nje in oce nje va nje zna nja itd.

Čla ni tima (po na va di dva) pou ču je jo isto sku pi no di ja kov in uč ni pro ces na čr tu je jo

sku paj, iz va ja jo pa ga (pra vi lo ma stal no) na raz lič nih pod sku pi nah učen cev.

• Ni voj ski pouk z zu na njo di fe ren cia ci jo, di fe ren ci ra ne pri pra ve na ma tu ro (os nov-

ni in viš ji nivo).

Čla ni tima uč ni pro ces skup no na čr tu je jo, vsak uči telj pa po si ste mu ro ta ci je pou-

ču je isto sku pi no (ali pod sku pi ne iste več je sku pi ne) di ja kov gle de na svo jo ož jo

stro kov no spe cia li za ci jo (ro ta cij sko tim sko pou če va nje, npr. mul ti dis ci pli nar na iz-

ved ba in ter dis ci pli nar ne ga pred me ta – za po red no poučeva nje uči te ljev različnih

pred me tov).

Tim sko pou če va nje tipa A, tj. in te rak tiv no tim sko pou čevanje, po me ni, da dva uči te lja

(op ti mal na ve li kost) so ča sno pou ču je ta isto sku pi no di ja kov, pra vi lo ma (ali ve či-

no ma) tudi v is tem pro sto ru – in te rak tiv no tim sko pou če va nje (t. i. pair teac hing,

tan dem sko pou če va nje).

38

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

SKUPAJ (v is tem pro sto ru)

LOČENO

vzpo red no

za po red no

vzpo red no

iste de jav no s

1.

5.





6.


DIALOGIČNO

ALTERNACIJSKO

PARALELNO

dvo go vor no

iz me njal no

vzpo red no

ti

(ro ti ra ta uči te lja ali učen ci/di ja ki)

2.





7.


TRADICIONALNO


DIFERENCIRANO

sood vi sno

raz lo če val no

(sood vi sne de jav no sti)

de jav no s





3.


raz lič ne

KOMPLEMENTARNO

do pol nje val no

ti

(po sred no ali ne po sred no

po ve za ne de jav no sti)





4.


SUPORTIVNO


pod por no

(eden pou ču je, dru gi opa zu je)

Ta be la 3: Vr ste in te rak tiv ne ga tim ske ga pou če va nja

Kaj vse na mreč ter ja in te gra tiv ni ku ri kul od uči teljev? Nji ho va pri pra va na iz va ja-

nje in te gra tiv ne ga ku ri ku la mora biti naj prej psi ho loš ka, nato tudi di dak tič na. V

prvi vr sti ter ja in te gra tiv ni ku ri kul od uči te ljev pri prav lje nost na spre mem be, to rej

prož nost in pri prav lje nost na ne kaj tve ga nja, ki ga nosi s se boj uva ja nje no vo sti. To

po me ni zna ti se odre či va je ne mu in ute če ne mu, spre je ti novo in dru gač no kot iz ziv

in pri lož nost za pro fe sio nal ni in oseb ni raz voj, ne pa kot po ve ča no tvega nje in ne-

var nost za neus peh. Brez ob čut ka pri kraj ša no sti, brez ne je vo lje, kaj še le jeze pri sta ti

na spre mem be v or ga ni za ci ji de lov ne ga ča sa in v or ga ni za ci ji uč ne ga ča sa (odre či

se do lo če ne mu uč ne mu ci lju v do lo če nem ča su in ga uskladiti s ča som, de lov nim

in uč nim, dru gih učite ljev in pred me tov). Naj bolj kom plek sna spre mem ba pa je v

dru gač ni or ga ni za cij ski kultu ri šo le, ki od izo li ra ne ga pou če va nja prek – vme sne

faze spod bu ja ne ga so de lo va nja (tu smo zdaj) – pre ha ja v spon ta no, pre pri ča no so-

de lo va nje vseh in vsa ke ga, v ka te rem po sa mez ni uči telj lah ko do se že svo je de lov ne

ci lje – in nje gov di jak uč ne – le, če jih do se ga sku paj z dru gi mi uči telji, sku paj z

di ja ki, sku paj in hkra ti s ce lot no šo lo ter nje nim ne po sred nim in šir šim oko ljem.

Naj več ji pre mik je go to vo po tre ben pri poj mo va nju de lov ne ga ča sa, pred vsem ča sa

za pri pra ve na vzgoj no-izo bra že val no delo, saj so de lo val no pou če va nje v ka te ri koli

ob li ki, celo naj manj am bi cioz ni, ter ja vsaj skup no na čr to va nje, za to pa je po tre ben

tudi sku pen čas. Čim več uči te ljev so de lu je, te že ga bo naj ti. Dru gač no ča sov no

na čr to va nje in iz va ja nje pri prav na pouk v re sni ci po me ni dru gač no or ga ni za ci jo

39

de lov ne ga ča sa in pre cej dalj šo uči te lje vo pri sot nost na šo li, kot jo na re ku je samo

ne po sred no delo z učen ci (t. i. kon takt ne ure – ne samo pouk, tudi po go vor ne ure,

kon zul ta ci je ipd.). Tudi ur nik mora biti bolj flek si bi len, saj je si cer tim ska iz ved ba

pou ka ne mo go ča, pa naj gre za tra di cio nal no iz ve de ne uč ne ure ali za pro jekt no

or ga ni za ci jo dela. Ku ri ku lar ne po ve za ve po go sto ter ja jo str nje ne na či ne dela, npr.

pre hod iz enoj nih ur vsaj na dvoj ne, če ne celo na dalj še uč ne eno te (kar je pri pro-

jekt nem pri sto pu celo edi na mož nost). Na čr to va nje pou ka za str nje ne uč ne ure pa

je se ve da bis tve no dru gač no od na čr to va nja za enoj ne ure, ena in ena v tem pri me ru

ni dve.

Faze in

Vred no te nje

Na čr to va nje

Iz va ja nje

vr ste so de lo va nja

(ref lek si ja in eval va ci ja)

So de lo val no pou če va nje

3

(ob li ke 1–5)

Tim sko pou če va nje B

3

3

(ob li ka 6)

Tim sko pou če va nje A

3

3

3

(ob li ka 6)

Ta be la 4: Skup ne faze so de lo val ne ga pou čeva nja

Kdor ne uspe na čr to va ti, na čr tu je neus peh.

Faze ku ri ku lar ne po ve za ve

1. Na čr to va nje

• Dolo či tev iz ved be nih pa ra me trov ku ri ku lar ne po ve za ve (Po mem bna vpra ša nja: Kaj

vse bu je na črt? Kdo na čr tu je? Kdaj na čr tu je mo, tj. ko li ko vna prej, kaj vna prej, kaj

lah ko spro ti?)

2. Iz va ja nje in sprem lja nje iz va ja nja (kot os no va za eval va ci jo): si ste ma tič no opa zo va-

nje in zbi ra nje po dat kov o pro ce sih in “pro duk tih” (tj. ma te rial nih in ne ma te rial nih

re zul ta tih)

3. Eval va ci ja (kot os no va za pre nos v na dalj njo prak so)

• Ugo tav lja nje (pre ver ja nje in oce nje va nje) uč nih re zul ta tov

• Oce na iz ved be in, po sle dič no, iz ve dlji vo sti/ka ko vo sti na čr ta ku ri ku lar ne po ve za ve

Ven dar ne more biti vse le na uči te lje vih ra me nih. Brez us trez ne pod po re na vseh

rav neh, od si stem ske in dr žav ne do šol ske in in di vi dual ne, no be na no vost ne more

us pe ti; us pe va ti ne more niti tra di cio nal ni, že ute če ni si stem. Viš ja ka ko vost uč nih

do sež kov je si cer res vzroč no-po sle dič no po ve za na s ka ko vost jo uč ne ga pro ce sa,

ta pa z us po sob lje nost jo uči te ljev za nje go vo iz va ja nje. Pro fe sio nal ni raz voj uči te-

ljev je to rej de jav nik, ki naj bolj od lo čil no vpli va na konč ne re zul ta te izo bra že va nja,

40

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

us po sab lja nje uči te ljev pa mora biti pred nost na na lo ga vsa ke raz voj no us mer je ne

druž be. Ven dar us po sob lje ni uči te lji lah ko svo je zna nje ude ja nji jo le v us trez nem

kon tek stu, ki ga opre de lju je jo struk tu ri ra nost šol ske ga si ste ma in nje go vo fi nan ci ra-

nje, zgrad ba in vse bi na vzgoj no-izo bra že val nih pro gra mov, ob li ke in na či ni ugo tav-

lja nja in vred no te nja uč nih do sež kov, ka ko vost in do stop nost uč nih oro dij, or ga ni za-

ci ja ča sa tako za iz va ja nje uč ne ga pro ce sa kot za pri pra vo na vzgoj no-izo bra že val no

delo, pod po ra vods tva šo le ter mož no sti za so de lo va nje star šev in s star ši.

Viri in li te ra tu ra

Bau mert, Jürgen et al. Self-Re gu la ted Lear ning as a Cross-Cur ri cu lar Com pe ten ce. Pro jekt-

Koor di na tion: Max-Planck-In sti tut für Bil dungs forsc hung. Ber lin.

Bea ne, Ja mes A. (1997). Cur ri cu lum In te gra tion. De sig ning the Core of De moc ta ric Edu-

ca tion. Teac hers Col le ge Press. Co lum bia Uni ver sity.

Bloom, Jef frey W. (2006). Cur ri cu lum and In te gra ted Cur ri cu lum. The Ex plo ring Scien ce

Site. Do seg lji vo na http://elsci.coe.nau.edu/readarticle.php?article_id=18 (23. 2. 2010).

Clark, Ed ward T., Jr. (1997), De sig ning and Im ple men ting an In te gra ted Cur ri cu lum. A

Stu dent-Cen terd Ap proach. Ho li stic Edu ca tion Press.

Con cept to Clas sroom, Edu ca tio nal Broad ca sting Cor po ra tion (2004), In ter dis ci pli nary

Lear ning in Your Clas sroom. Do seg lji vo na http://www.thirteen.org/edonline/concept-

2class/interdisciplinary/credit-c.html (23. 2. 2010).

Craw ford Burns, Re bec ca (1995). Dis sol ving the Boun da ries: Plan ning for Cur ri cu lum In-

te gra tion in Midd le and Se con dary Schools. Ap pa lac hia Edu ca tio nal La bo ra tory. Chra-

le ston, West Vir gi nia.

Cross-cur ri cu lar The mes in Se con dary Edu ca tion. Re port of a CIDREE col la bo ra ti ve pro-

ject. CIDREE (Con sor tium of In sti tu tions for De ve lop ment and Re search in Edu ca tion

in Eu ro pe. Sint-Ka te lij ne-Wa ver, Bel gium. Do seg lji vo na http://www.cidree.be/uploads/

documentenbank/43fde47cb5d22da7a9b76c3d4aa91bde.pdf (25. 2. 2005).

Da vis, Ja mes R. (1997). In ter dis ci pli nary Cour ses and Team Teac hing. Phoe nix: Ame ri can

Coun cil on Edu ca tion. Iz vleč ki do seg lji vi na http://www.ntlf.com/html/lib/ictt_xrpt.

htm (25. 2. 2010).

d'Hai naut, Lo uis (1986). In ter dis ci pli na rity in Ge ne ral Edu ca tion. UNESCO, Di vi sion

of Edu ca tio nal Scien ces, Con tents and Met hods in Edu ca tion. Do seg lji vo na http://

unesdoc.unesco.org/images/0007/000708/070823e.pdf (25. 2. 2010).

Evrop ski re fe renč ni ok vir ključ nih kom pe tenc za vse živ ljenj sko uče nje. Doseg lji vo na

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/publ/pdf/ll-learning/keycomp_sl.pdf (23. 2.

2010).

Dra ke, Su san M. (1993). Plan ning In te gra ted Cur ri cu lum: The Call to Ad ven tu re. As so cia-

tion for Su per vi sion and Cur ri cu oum De ve lop ment. Ale xan dria.

Fo garty, R. in Stoe hr, J. (1991). In te gra ting Cur ri cu la with Mul ti ple In tel li gen ces: Teams,

The mes, and Threads. Pa la ti ne, IL: Skylight Pub lis hing, Inc.. Pov ze tek do seg ljiv na

http://vocserve.berkeley.edu/ST2.1/TowardanIntegrated.html (23. 2. 2010).

Har den, Ro nald M. (2000). The in te gra tion lad der: a tool for cur ri cu lum plan ning and eva-

lua tion. Me di cal Edu ca tion. Black well Scien ce Ltd. Do seglj vo na https://cbase.som.

sunysb.edu/som/fac_retreat_uploads/84.pdf (23. 2. 2010).

Ha yes Ja cobs, Hei di (1989). In ter dis ci pli nary Cur ri cu lum. De sign and Im ple men ta tion.

As so cia tion for Su per vi sion and Cur ri cu lum De ve lop ment, Ale xan dria.

Kauf man, Dou glas, et al. (2003). Be yond the Boun da ries: A Trans dis ci pli nary Ap proach

to lear ning and Teac hing. Prae ger Pub lis hers. West port, CT.

Lake, Kathy (1994), In te gra ted Cur ri cu lum, School Im pro ve ment Re search se ries,

NWREL. Do seg lji vo na http://curriculumassociates.com/professional-development/

41

topics/Integrated-Curriculum/extras/lesson1/Reading-Lesson1.pdf (23. 2. 2010).

Me ric kel, Mark L. (1998). In te gra tion of the Dis ci pli nes: Ten Met ho do lo gies for In te gra-

tion. School of Edu ca tion, Ore gon Sta te Uni ver sity. Do seg lji vo na http://oregonstate.

edu/instruction/ed555/zone3/tenways.htm (26. 2. 2010).

Ni ki ti na, Svet la na (2002). Three Stra te gies for In ter dis ci pli nary Teac hing: Con tex tua li zing,

Con cep tua li zing, and Prob lem-Sol ving. In ter dis ci pli nary Stu dies Pro ject. Har vard Gra-

dua te School of Edu ca tion. Do seg lji vo na http://pzweb.harvard.edu/interdisciplinary/

pdf/Nikitina_Strategies_2002.pdf (23. 2. 2010).

Ko mi si ja Evrop skih skup no sti (2007). Šo le za 21. sto let je. Do seg lji vo na http://ec.europa.

eu/education/school21/index_sl.html (23. 2. 2010).

Post, Tho mas R. et al. (1997). In ter dis ci pli nary Aproac hes to Cur ri cu lum: The mes for

Teac hing. Pren ti ce Hall Inc.. Up per Sadd le Ri ver, New Jer sey.

Pri po ro či lo Evrop ske ga par la men ta in Sve ta z dne 18. de cem bra 2008 o ključ nih kom-

pe ten cah za vse živ ljenj sko uče nje. Do seg lji vo na http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/

LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:394:0010:0018:SL:PDF (23. 2. 2010).

Sen toč nik, So nja et al. (2006). Vpe lje va nje spre memb v šo le: kon cep tual ni vi di ki. Za vod

RS za šols tvo, Ljub lja na.

Sar doč, Mit ja (2004). Med pred met no po vezova nje vzgoj no-izo bra že val ne ga pro ce sa v os-

nov ni šo li. Pe da goš ki in šti tut, Ljub lja na. Do seg lji vo na http://www.mss.gov.si/si/delov-

na_podrocja/razvoj_solstva/evalvacija_vzgojno_izobrazevalnih_programov/ (23. 2.

2010).

The Con sor tium of Na tio nal Arts Edu ca tion As so cia tions (2002). Aut hen tic Con nec tions:

In ter dis ci pli nary Work in the Arts. Do seg lji vo na http://www.menc.org/documents/onli-

nepublications/INTERart.pdf (23. 2. 2010).

Trans dis ci pli na rity: Sti mu la ting Syner gies, In te gra ting Know led ge (1998). UNESCO,

Di vi sion of Phi lo sophy and Et hics. Do seg lji vo na http://unesdoc.unesco.org/

images/0011/001146/114694eo.pdf (25. 2. 2010).

Wig gins, Grant in Mc Tig he, Jay (2005, dru ga, raz šir je na iz da ja). Un der stan ding by De-

sign. Mer ril Edu ca tion/ASCD Col le ge Text book Se ries.

42

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

PRI LO GA:

Mali poj mov nik ku ri ku lar nih po ve zav

CE LO VI TA PO VE ZA VA

Gl. kro sku ri ku lar na, preč na po ve za va.

DEL NA PO VE ZA VA

Ku ri ku lar na po ve za va je del na, če

• se iz va ja zno traj ene ga pred me ta (t. i. eno pred met na po ve za va) le v enem

ali ne kaj (to rej ne vseh) od del kih iste ge ne ra ci je (tj. se na čr tu je kot več let na

zno traj is te ga pred me ta oz. v več in raz lič nih od del kih v is tem šol skem letu

pri enem uči te lju ipd.);

• po ve zu je dva ali ne kaj pred me tov (t. i. več pred met na po ve za va) le v enem

ali ne kaj (to rej ne vseh) od del kih iste ge ne ra ci je.

Eno pred met na del na po ve za va ne za de va (iz va ja nja) pred me ta kot ce lo te oz.

v vseh od del kih vseh let ni kov, to rej ne ter ja so de lo va nja vseh uči te ljev pred-

me ta na šo li.

Več pred met na del na po ve za va ne za de va ku ri ku la kot ce lo te oz. ne po ve zu je

vseh/ve či ne pred me tov in vseh od del kov oz. vseh/ve či ne uči te ljev na šo li.

Gl. par cial na po ve za va.

ENO PRED MET NA PO VE ZA VA

Eno pred met na po ve za va je ti sta, ki po ve že ure sni če va nje uč nih ci ljev in iz va-

ja nje ene ga pred me ta oz. uči te lje is te ga pred me ta na šo li.

Eno pred met ne po ve za ve so nav pič ne ali ver ti kal ne, če po te ka jo v dveh, več

ali vseh za po red nih let ni kih, in vo do rav ne ali ho ri zon tal ne, če po te ka jo v

dveh, več ali vseh od del kih is te ga let ni ka. Kro sku ri ku lar na ver ti kal na po ve-

za va bo po me ni la po ve zo va nje zno traj pred me ta v vseh let ni kih, par cial na

pa le v dveh ali treh od šti rih. Kro sku ri ku lar na ho ri zon tal na po ve za va bo

po me ni la vklju či tev vseh di ja kov oz. vseh od del kov is te ga let ni ka na šo li,

par cial na pa le dveh ali več, ne pa vseh.

Gl. pred met na po ve za va. mo no dis ci pli nar na, in tra dis ci pli nar na po ve za va,

zno traj pred met na po ve za va.

HO RI ZON TAL NA PO VE ZA VA

Ku ri ku lar na po ve za va je ho ri zon tal na, če ob sta ja med od del ki is te ga let ni ka

• v ok vi ru is te ga pred me ta (tj. eno pred met na po ve za va)

• med raz lič ni mi pred me ti (tj, več pred met na po ve za va) v od del ku ali med

od del ki.

Gl. vo do rav na po ve za va.

IN TE GRA TIV NI KON TI NUUM

Stop nje med pred met ne ga po ve zo va nja gle de na kom plek snost po ve zav so:

0. in te gra ci ja s po moč jo na čr to va nih ko re la cij (nič ta stop nja: gre za na ve zo va-

nje, ne še za po ve zo va nje),

1. in te gra ci ja s pomoč jo skup nih tem (vse bin) oz. kon cep tov,

2. in te gra ci ja s po moč jo skup nih de jav no sti, me tod in po stop kov,

3. in te gra ci ja s po moč jo skup ne ga prob lem ske ga (ključ ne ga, bis tve ne ga)

vpra ša nja,

4. in te gra ci ja s po moč jo za di ja ka re le vant ne ga in v di ja ka us mer je ne ga razis-

ko va nja prob lem ske ga vpra ša nja.

43

IN TER DIS CI PLI NAR NA PO VE ZA VA

In ter dis ci pli nar na je ti sta več pred met na ku ri ku lar na po ve za va, ki z do go vor-

je nim po ve zo val nim ele men tom oz. ele men ti po ve že si cer lo če ne in sa mo-

stoj ne pred me te, da tako – in le tako – ure sni čijo sku pen, že in te gri ran

(po ve zan, zdru žen) uč ni cilj.

In ter dis ci pli nar na po ve za va se lah ko iz va ja

• z in te rak tiv nim tim skim pou če va njem (tj. dva ali več uči te ljev hkra ti –

so ča sno ali za po red no – pou ču je isto sku pi no di ja kov pra vi lo ma v is tem

pro sto ru);

• s projekt no or ga ni za ci jo pou ka (pro jekt ni dan, pro jekt ni te den …), v ok vi ru

ka te re se iz me nju je jo skup ne in lo če ne faze oz. in te rak tiv no in ro ta cij sko

tim sko pou če va nje.

IN TRA DIS CI PLI NAR NA PO VE ZA VA

Gl. eno pred met na, zno traj pred met na pred met na, mo no dis ci pli nar na po ve za va.

KLJUČ NE KOM PE TEN CE

Ključ ne kom pe ten ce (Evrop ski par la ment, de cem ber 2006) so:

1. spo ra zu me va nje v ma ter nem je zi ku

2. spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih

3. mate ma tič na kom pe ten ca ter os nov ne kom pe ten ce v zna no sti (tj. na ra vo-

slov nih zna no stih) in teh no lo gi ji





4. di gi tal na pi sme nost


5. uče nje uče nja

6. so cial ne in dr žav ljan ske kom pe ten ce

7. sa moi ni cia tiv nost in pod jet nost

8. kul tur na za vest in izra ža nje

KRO SKU RI KU LAR NA PO VE ZA VA

Kro sku ri ku lar na po ve za va je ti sta, ki pre či ce lot ni ku ri kul in

• po ve že iz va ja nje ene ga pred me ta med od del ki v let ni ku in med let ni ki ( npr.

med kul tur na ko mu ni ka ci ja kot uč ni cilj pri pou ku vseh tu jih je zi kov v vseh od-

del kih in vseh let ni kih; raz vi ja nje me dij ske pi sme no sti kot po ve zo val ni uč ni cilj

pri vseh pred me tih v vseh let ni kih in od del kih),

• po ve zu je vse pred me te (oz. ve či no pred me tov), lah ko pa tudi ne pred met ne

dele ku ri ku la (de jav no sti, npr. ob vez ne iz bir ne vse bi ne v na ši se da nji gim-

na zi ji) v od del ku in med od del ki v vseh let ni kih.

Eno pred met na kro sku ri ku lar na po ve za va za de va pred met kot ce lo to oz. iz va-

ja nje pred me ta v vseh od del kih in let ni kih in po ve zu je vse uči te lje pred me ta

na šo li.

Več pred met na kro sku ri ku lar na po ve za va za de va ku ri kul kot ce lo to oz. po ve-

zu je vse/ve či no pred me tov in vse od del ke oz. vse/ve či no uči te ljev na šo li.

Gl. ce lo vi ta, preč na po ve za va.

Gl. tudi kro sku ri ku lar nost.

KRO SKU RI KU LAR NOST

Kro sku ri ku lar nost je spe ci fi čen na čin do se ga nja do lo če nih ci ljev ku ri ku la, ki

so opre de lje ni kot skup ni (enot ni/ena ki oz. do pol nju jo či) za

• en pred met,

• do lo če no sku pi no pred me tov oz. pred met no po droč je ali

• za vse pred me te

in se v iz ved be nem po gle du ure sni ču je jo z več jo ali manj šo stop njo ku ri ku lar-

ne po ve za no sti:

44

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

• manj ša po ve za nost – in tra dis ci pli nar no,

• več ja po ve za no sti – mul ti dis ci pli nar no,

• naj več ja po ve za nost – in ter dis ci pli nar no.

Gl. kro su ri ku lar na po ve za va.

MED PRED MET NA PO VE ZA VA

Po treb na je paz lji vost. Med pred met na po ve za va je v si ste mu ku ri ku lar nih po-

ve zav, to rej v svo jem ož jem, na tanč nem po me nu, po slo ve nje na raz li či ca

poj ma in ter dis ci pli nar na po ve za va. V na šem šol skem pro sto ru pa se ta po-

jem tra di cio nal no upo rab lja v šir šem, zelo splo šnem po me nu za ka te ro ko li

ob li ko ali na čin po ve zo va nja pred me tov oz. med predmet ne ga so de lo va nja.

Gl. in ter dis ci pli nar na po ve za va.

MNO GO PRED MET NA PO VE ZA VA

Gl. mul ti dis ci pli nar na, raz no pred met na po ve za va.

MO NO DIS CI PLI NAR NA PO VE ZA VA

Gl. eno pred met na, zno traj pred met na, in tra dis ci pli nar na, mo no dis ci pli nar na

po ve za va.

MUL TI DIS CI PLI NAR NA PO VE ZA VA

Mul ti dis ci pli nar na je ti sta več pred met na po ve za va, ki ohra nja uč no cilj no in

iz ved be no lo če nost v tra di cio nal ne dis cipline oz. šol ske pred me te. Mul ti dis-

ci pli nar na po ve za va po me ni, da so de lu jo či pred me ti ni ma jo in te gri ra ne ga

ci lja, am pak do se ga jo nek skup ni cilj po dis ci pli nar no lo če nih po teh (epi-

ste mo loš ko in iz ved be no, tj. or ga ni za cij sko in di dak tič no). Več pred me tov

(del na po ve za va) ali vsi pred me ti (ce lo vi ta ali kro sku ri ku lar na po ve za va)

iz be re jo skup ni po ve zo val ni ele ment, npr. skup no temo, ki jo obrav na va jo

vsak z zor nih ko tov svo je vede in sklad no s svo ji mi uč ni mi ci lji, ali pa se

od lo či jo za upo ra bo iste de jav no sti, raz vi ja nje iste spret no sti oz. veš či ne itd.

( npr. bra nje is te ga li te rar ne ga dela, og led is te ga fil ma ipd.).

Če prav je mo go če skup no temo oz. de jav nost iz ve sti brez več je ga ča sov ne ga

us kla je va nja, pa je učin ko vi tost to li ko več ja, ko li kor več ja je tudi ča sov na

sklad nost. Vsaj v konč ni fazi je mul ti dis ci pli nar no po ve za vo smo tr no iz-

pe lja ti tudi ča sov no in or ga ni za cij sko čim bolj us kla je no (v str nje ni ob li ki

pou ka, npr. v ob li ki pro jekt ne ga dne, če se ku ri ku lar na po ve za va iz va ja po

na če lih pro jekt ne ga pri sto pa oz. pro jekt ne ga uče nja). Pouk vseh so de lu jo-

čih pred me tov po te ka po obi čaj nem (oz. po po tre bi pri re je nem ur ni ku),

po ve zu je pa ga skup na vse bi na, tema, de jav nost ali veš či na.

Mul ti dis ci pli nar no po ve zo vo je mo go če iz ve sti tudi za pra vi lo ma ča sov no

ob sež nej še in uč no cilj no kom plek snej še kro sku ri ku lar no za stav lje ne uč ne

ci lje ( npr. dr žav ljan ska vzgo ja, med kul tur na vzgo ja, me dij ska vzgo ja, film ska

vzgo ja ipd. kot kro sku ri ku lar ni cilj), če prav se pri tem pra vi lo ma vsaj ne ka te-

ri po sa mič ni uč ni ci lji opre de li jo in ter dis ci pli nar no ter se tako tudi na čr tu-

je, iz ve de in eval vi ra nji ho vo do se ga nje oz. uč ni pro ces.

Mul ti dis ci pli nar ne po ve za ve ter ja jo že pre cej in ten ziv no so de lo val no pou če-

va nje; ob vez na skup na faza je za čet no na čr to va nje in tudi konč na eval va ci-

ja, za že le na pa je tudi sprot na ali vsaj faz na skup na ref lek si ja.

Gl. mno go pred met na, raz no pred met na po ve za va.

NAD PRED MET NA PO VE ZA VA

Gl. trans dis ci pli nar na po ve za va.

45

NAV PIČ NA PO VE ZA VA

Gl. ver ti kal na po ve za va.

NO SIL NA VLO GA PRED ME TA

No sil no vlo go v ku ri ku lar ni po ve zavi ima pred met (eden ali več), iz ka te re ga

po ve za va iz ha ja, ima no sil no vlo go. Uč ni ci lji, ki jih s po ve za vo do se ga mo,

so za ta pred met (oz. te pred me te) ključ ni in tudi naj bolj kom plek sni.

PAR CIAL NA PO VE ZA VA

Gl. del na po ve za va.

PLU RI DIS CI PLI NAR NA PO VE ZA VA

Gl. več pred met na po ve za va.

POD POR NA VLO GA PRED ME TA

Pod por no vlo go v ku ri ku lar ni po ve za vi ima pred met, ki pod pi ra do se go skup-

ne ga ci lja, ni pa ne de lji vo ve zan na nje go vo ure sni či tev. To vlo go ima jo ve-

či no ma veš čin ski pred me ti oz. vse bin ski pred me ti, ki k po ve za vi pri sto pi jo

z veš čin ski mi ci lji (npr. IKT, tuji je zik kot orod je, slo venš či na kot orod je

spo ra zu me va nja).

POU DAR JE NA VLO GA PRED ME TA

Pou dar je na vlo ga pred me ta po me ni, da je nje go vo so de lo va nje v po ve za vi bis-

tve no, saj pred met z njo po mem bno dopol nju je oz. omo go ča ure sni či tev

skup ne ga ci lja, hkra ti pa na slav lja tudi po men lji ve ci lje iz svo je ga uč ne ga

na čr ta tako, da jih kva li ta tiv no nad gra ju je.

PO VE ZO VAL NI ELE MEN TI

Po ve zo val ni ele men ti ( t. i. or ga ni zing ele ments) so ku ri ku lar ni me ha niz mi, s

pomoč jo ka te rih se or ga ni zi ra po ve za va.

To so lah ko:

• vse bi ne (tj. vse bin ska in pro ce sna zna nja),

• de jav no sti,

• di dak tič ne me to de in po stop ki (npr. ak tiv no uče nje, pro jekt ni pri stop),

• uč na orod ja (npr. IKT),

• mi sel ni po stop ki, veš či ne in na va de (npr. raz vi ja nje kri tič ne ga miš lje nja,

us tvar jal ne ga miš lje nja, zmož no sti re še va nja prob le mov in od lo ča nja – t. i.

veš či ne za 21. sto let je),

• po sa mez ne kom pe ten ce (npr. bral na zmož nost, med kul tur na zmož nost,

me dij ska pi sme nost, di gi tal na zmož nost, uče nje uče nja, so cial ne zmož no-

sti ipd.),

• (ma kro)kon cep ti (npr. člo ve ko ve pra vi ce, med kul tur nost ipd.).

PREČ NA PO VE ZA VA

Gl. ce lo vi ta, kro sku ri ku lar na po ve za va.

PRED MET NA PO VE ZA VA

Gl. eno pred met na, zno traj pred met na, mo no dis ci pli nar na, in tra dis ci pli nar na

po ve za va.

RAZ NO PRED MET NA PO VE ZA VA

Gl. mno go pred met na, mul ti dis ci pli nar na po ve za va.

46

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

TRANS DIS CI PLI NAR NA PO VE ZA VA

Gl. trans dis ci pli nar nost.

TRANS DIS CI PLI NAR NOST

V li te ra tu ri se ta ter min vča sih upo rab lja kot si no nim za in ter dis ci pli nar nost

s po seb nim pou dar kom na skup nem, in te gri ra nem uč nem ci lju. Pri ve či ni

av tor jev pa trans dis ci pli nar nost po me ni zdru že va nje tra di cio nal nih dis ci-

plin oz. pred me tov v nove dis ci pli ne oz. pred me te tako, da se meje med

nji mi za bri še jo. Ci lji, vse bi ne, de jav no sti, pro ce si itd. tra di cio nal nih pred-

me tov oz. dis ci plin se ne de lji vo zdru ži jo v nove en ti te te. Tak šni so ne ka te ri

novi iz bir ni pred me ti, npr. v gim na zi ji okolj ska vzgo ja in evrop ske štu di je v

evrop skih od del kih.

Tim sko (in te rak tiv no ali ro ta cij sko) pou če va nje je v teh pri me rih iz hod v sili,

ključ na zah te va je do dat no stro kov no us po sab lja nje uči te ljev, ka te rih te-

melj na stro kov na us po sob lje nost je v eni ali več iz ho dišč nih dis ci pli nah.

VEČ PRED MET NA PO VE ZA VA

Več pred metna ku ri ku lar na po ve za va je ti sta, ki po ve že ure sni če va nje uč nih

ci ljev in iz va ja nje več pred me tov ku ri ku la oz. uči te lje več pred me tov na šo li

(na rav ni na cio nal ne ga ku ri ku la ali zgolj na rav ni šol ske ga ku ri ku la) in s

tem omo go či jo bolj še, učin ko vi tej še do se ga nje ci ljev vseh so de lu jo čih pred-

me tov oz. ure sni či tev ne ke ga nad pred met ne ga ku ri ku lar ne ga ci lja (npr.

ključ ne ali dru ge kom pe ten ce).

Več pred met ne po ve za ve so:

• mul ti dis ci pli nar ne (raz no pred met ne, mno go pred met ne),

• in ter dis ci pli nar ne (med pred met ne) ali

• kom bi ni ra ne.

Več pred met ne ku ri ku lar ne po ve za ve so lah ko ce lo vi te ali del ne, nav pič ne ali

vo do rav ne.

Ce lo vi te oz. preč ne/po čez ne ali kro sku ri ku lar ne so, če vklju ču je jo vse pred-

me te oz. ve či no pred me tov ku ri ku la v vseh let ni kih in v vseh od del kih na

šo li, del ne ali par cial ne pa, če za de va jo le del ku ri ku la in se iz va ja jo samo

v enem ali dveh let ni kih ali samo v enem ali ne kaj od del kih iste ge ne ra ci je

di ja kov.

Več pred met ne po ve za ve so nav pič ne ali ver ti kal ne, če po te ka jo v dveh, več

ali vseh za po red nih let ni kih, in vo do rav ne ali ho ri zon tal ne, če po te ka jo v

dveh, več ali vseh od del kih is te ga let ni ka. Kro sku ri ku lar na ver ti kal na po ve-

za va bo po me ni la po ve zo va nje vseh oz. ve či ne pred me tov v vseh let ni kih,

par cial na pa le v dveh ali treh od šti rih. Kro sku ri ku lar na ho ri zon tal na po ve-

za va bo vklju či la vse di ja ke oz. vse od del ke is te ga let ni ka na šo li, par cial na

pa le di ja ke dveh ali več, ne pa vseh.

Gl. plu ri dis ci pli nar na po ve za va.

Glej tudi mul ti dis ci pli nar na, in ter dis ci pli nar na, med pred met na po ve za va.

VER TI KAL NA PO VE ZA VA

Ku ri ku lar na po ve za va je ver ti kal na, če ob sta ja med raz lič ni mi (pra vi lo ma za-

pored ni mi) let ni ki:

• v ok vi ru is te ga pred me ta (tj. eno pred met na po ve za va),

• med raz lič ni mi pred me ti (tj. več pred met na po ve za va).

Gl. nav pič na po ve za va.

VO DO RAV NA PO VE ZA VA

Gl. ho ri zon tal na po ve za va.

47

ZNO TRAJ PRED MET NA PO VE ZA VA

Zno traj pred met na po ve za va je ti sta, ki ob sta ja zno traj pred me ta in po me ni ne

samo in te gra ci jo vse bin skih in pro ce snih znanj, spret no sti in veš čin, sta lišč

in vred not (t. i. kom pe tenč ni pri stop), am pak tudi si ste ma tič no uve ljav lja-

nje spe ci fič nih ci ljev po sa mez ne ga pred me ta ali zanj spe ci fičnih di dak tič-

nih pri sto pov na rav ni šo le kot ce lo te.

Zno traj pred met na po ve za va je

• ho ri zon tal na (zno traj let ni ka, tj. med po sa mez ni mi od del ki is te ga let ni ka)

ali

• ver ti kal na (med od del ki raz lič nih let ni kov).

Zno traj pred met na po ve za va je

• del na, če ne zadeva pred me ta kot ce lo te, am pak le po ve zu je ne kaj od del kov

in/oz. uči te ljev ali se iz va ja samo v enem ali ne kaj let ni kih, ali

• ce lo vi ta (kro sku ri ku lar na), če za de va pred met v ce lot ni ver ti ka li in se iz va-

ja v vseh od del kih vsa ke ga let ni ka.

Pri zno traj pred metnih po ve za vah je moč no pri sot na kom po nen ta ko le gial ne-

ga uče nja, ki je lah ko celo pre vla du jo či cilj po ve za ve same (gl. ob li ke so de-

lo val ne ga pou če va nja in iz menjalno in te rak tiv no tim sko pou če va nje).

Zno traj pred met na po ve za va ter ja so de lo val no pou če va nje, vendar je iz bor ob-

lik zelo ši rok in pro žen. Mož ne ob li ke so npr.:

• skup ne pri pra ve (let ne ali sprot ne), iz ve de ne v ok vi ru pred met ne ga ak ti va,

• enot ne na lo ge za pre ver ja nje in/oz. oce nje va nje zna nja (za pred met kot

ce lo to ali le pri ne ka te rih uči te ljih),

• skupne uč ne de jav no sti pri is tem pred me tu v več od del kih,

• iz me nja ve uči te ljev, pa tudi

• ro ta cij sko in in te rak tiv no tim sko pou če va nje.

Mi ni mal ni nuj ni po goj sta skup no na čr to va nje in skup na konč na ref lek si ja oz.

eval va ci ja, mož na pa je tudi skup na iz ved ba (tim sko pou če va nje), ki zah te-

va tudi skup no sprot no ref lek si jo.

Gl. pred met na po ve za va, in tra dis ci pli nar na po ve za va, eno pred met na po ve za-

va, mo no dis ci pli nar na po ve za va.

VPELJAVA KURIKULARNIH POVEZAV:

DELOVNI LIST

Kat ja Pa vlič Šker janc

V po moč pri načrt ni in si ste ma tič ni vpe lja vi in te gra tiv ne ga ku ri ku la na ra ven šo le

oz. pri po stop ni uve lja vi tvi ku ri ku lar nih po ve zav kot te melj ne ga pri sto pa k na čr to-

va nju in iz va ja nju iz ved be ne ga ku ri ku la so lah ko rav na te ljem, šol skim raz voj nim ti-

mom, pro jekt nim ti mom za ku ri ku lar ne po ve za ve in pred met nim ak ti vom na sled nji

de lov ni li sti, ki jih ob jav lja mo v lo gič nem ča sov nem za po red ju.





Ime de lav ni ce





1.


Iz kuš nje z med pred met nim po ve zo va njem





2.


Pri pra va ko lek ti va na vpe lja vo ku ri ku lar nih po ve zav

48

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc





3.


Be se de, be se de, be se de: Ref lek si ja o no vih poj mih





4.


Vaja v ra zu me va nju poj mov iz si ste ma ku ri ku lar nih po ve zav





5.


Ci lji in pri ča ko va ni re zul ta ti ku ri ku lar ne po ve za ve





6.


In te gra tiv ni kon ti nuum in po stav lja nje bis tve nih vpra šanj





7.


Raz vrš ča nje in opis ku ri ku lar nih povezav





8.


Na čr to va nje ku ri ku lar ne po ve za ve (pri mer stro kov ne ek skur zi je)





9.


Oce na ka ko vo sti na čr to va nja ku ri ku lar nih po ve zav





10.


Oce na ka ko vo sti ku ri ku lar ne po ve za ve

Tako je, de ni mo, smi sel no, da šo la – rav na telj, šol ski raz voj ni tim kot no si lec raz vo ja

nas ploh ali pa po se ben, prav za vpe lja vo ku ri ku lar nih po ve zav ob li ko van pro jekt ni

tim – zač ne z ugo tavlja njem sta nja in oce nje va njem iz ku šenj, ki jih ima jo uči te lji oz.

šo la kot ce lo ta z med pred met nim po ve zova njem (de lov ni list 1).

Sku pi na uči te ljev, ki vodi in us mer ja vpe lja vo in te gra tiv ne ga ku ri ku la, mora se ve da

spro ti sprem lja ti in kri tič no oce nje va ti tudi svo je last no delo ter ugo tav lja ti nje go ve

re zul ta te v ko lek ti vu, da bo lah ko do bro na čr to va la na sled nje ko ra ke (de lov ni list 2).

Pri vpe lje va nju no vo sti, ki ni ko li in nik jer ne more – in tudi ne sme – po te ka ti brez

dvo mov in po mi sle kov, je os miš lja nje no vo sti ključ ne ga po me na. Otr plo sti, ki jo

spro ža strah pred no vim in nez na nim, ne sme mo zmot no za me nja ti za si cer ra zum-

lji vo in po vsem upra vi če no željo po sta bil no sti. Da bi uči te lje, ki vztra ja jo na me stu,

spra vi li v raz voj ni tek, jim mo ra mo po ma ga ti uvi de ti in ra zu me ti smi sel no vo sti.

Od por se naj prej ka že v ne pri prav lje no sti, da novo sploh vi diš (»Saj to že de la mo!«),

pri naj manj prož nih uči te ljih pa celo v disk va li fi ka ci ji no ve ga (»Novoz ve ne če be se-

de za sta re re sni ce!«). Ali gre za kaj več kot za ce sar je va nova ob la či la, bo po ma gal

raz ja sni ti de lov ni list 3.

Ko je led pre bit, ko je kri tič no šte vi lo uči te ljev na šo li uvi de lo smi sel no vo sti in jo

tudi ra zu me, je tre ba za če ti z in ten ziv nim us po sab lja njem, ki dia go nal no ra zu me-

va nje nad gra di s po glob lje nim in sa mo za vest nim zna njem. Za ra zu me va nje si ste ma

ku ri ku lar nih in nje go vih ele men tov (poj mov) bo šo lam v po moč de lov ni list 4.

Ključ do us pe šne vpe lja ve ku ri ku lar nih po ve zav je v iz bo ru pra vih ci ljev in v real ni

opre de li tvi pri ča ko va nih re zul ta tov. Da bo ku ri ku lar no po ve zo va nje us pe šno, mo ra-

jo vsi so de lu jo či pred me ti so de lo va ti z is kre nim pre pri ča njem v smi sel nost so de lo-

va nja in z ja sno opre de lje no »do da no vred nost jo« na pred met ni rav ni. Te raz mi sle ke

omo go ča de lov ni list 5.

In te gra tiv ni kon ti nuum šo le us mer ja od manj kom plek snih k bolj po glob lje nim in

pre ple te nim po ve za vam. Kako po ve za ti pred me te s po moč jo za di ja ka relevant ne ga

živ ljenj ske ga prob le ma, vas bo po ko ra kih vo dil de lov ni list 6.

Na čr to va nje ku ri ku lar ne po ve za ve po ele men tih bo sta do ce lo te pri pe lja la de lov ni

list 7 in de lov ni list 8.

Da bo krog vpe lja ve za klju čen, po tre bu je mo še raz mi slek o ka ko vo sti re zul ta tov.

Kako po mem ben je do ber načrt, je učin ko vi to povedal Abra ham Lin coln: »Če bi

imel osem ur ča sa, da po se kam dre vo, bi jih šest po ra bil za bru še nje se ki re.« Po se bej

bomo to rej raz mi sli li o ka ko vo sti na čr to va nja ku ri ku lar ne po ve za ve (de lov ni list 9),

po se bej pa o nje ni ce lo vi ti ka ko vosti, ki po leg na čr to va nja vklju ču je tudi iz ved bo

(de lov ni list 10).

49

DELOVNI LIST 1

Izkušnje z medpredmetnim povezovanjem

Katja Pavlič Škerjanc

Razmislite o svojih dosedanjih izkušnjah z medpredmetnim povezovanjem in jih na hitro ocenite (analiza

SPIN oz. USIN).

USPEHI – PREDNOSTI

SLABOSTI – POMANJKLJIVOSTI

IZZIVI

NEVARNOSTI

50

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

DELOVNI LIST 2

Priprava kolektiva na vpeljavo kurikularnih povezav

Zora Rutar Ilc in Katja Pavlič Škerjanc

Kakšen način informiranja ste izbrali? (predavanja, delavnice, diskusija, predstavitev primerov iz

prakse, kolegialna izmenjava že obstoječih izkušenj …)

Koliko članov kolektiva ste zajeli?

Kako so se kolegi odzvali?

Kaj vam je posebej uspelo?

Kaj bi bilo bolje narediti drugače?

Kakšne učinke menite, da ste dosegli?

Kaj menite, da se ta hip zdi realno za vaš kolektiv za prihodnje šolsko leto?

Kaj v ta namen potrebujete?

Izvedli in zapisali:

51

DELOVNI LIST 3

Besede, besede, besede …: Refleksija o novih pojmih

Katja Pavlič Škerjanc

Razmislite o tem, kako razumete pojma MEDPREDMETNA POVEZAVA in KURIKULARNA POVEZAVA.

Sta za vas tako sopomenska, da je eden odveč, ali pa je med njima pomembna pomenska razlika, ki ute-

meljuje in upravičuje obstoj in rabo obeh? Denimo, da je, menite, slednje …

1 Najprej ponazorite razliko med poimenovanjema s primeri iz vaše ali tuje prakse.





1.1


Primer(i) medpredmetne povezave:





1.2


Primer(i) kurikularne povezave:

52

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

2 Zdaj pa poskusite zapisati definiciji obeh pojmov. Morda si pri tem pomagate z Vennovim diagramom

in najprej ugotovite, kaj imajo medpredmetne in kurikularne povezave skupnega, kaj pa jih razlikuje.

Značilnosti,

Značilnosti

skupne

Značilnosti

medpredmetnih

medpredmetnim

kurikularnih

povezav

in kurikularnim

povezav

povezavam





2.1


Medpredmetna povezava je …





2.2


Kurikularna povezava je …





53

DELOVNI LIST 4

Vaja v razumevanju pojmov iz sistema kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

Preizkusite, kako razumete ključne pojme sistema kurikularnih povezav. Pojasnite pojme, ki se pojavljajo

v spodnji preglednici, in jim poiščite ustrezne sopomenke (slovenske ali tujke).

ENOPREDMETNE

VEČPREDMETNE

monodisciplinarne

pluridisciplinarne

INTRAdisciplinarne

MULTIdisciplinarne

INTRAdisciplinarne

znotrajpredmetne

mnogo-, raznopredmetne

znotrajpredmetne

vertikalne

horizontalne

vertikalne

horizontalne

vertikalne

horizontalne

celo-

celo-

celo-

celovite,

celovite,

celovite,

delne

delne

vite,

delne

vite,

delne

delne

delne

vite,

prečne

prečne

prečne

prečne

prečne

prečne

Pojem

Pojasnilo

Sinonimni izraz/-i

Enopredmetna povezava

Večpredmetna povezava

Vodoravna povezava

Navpična povezava

54

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

Delna povezava

Celovita povezava

Znotrajpredmetna povezava

Raznopredmetna povezava

Medpredmetna povezava

Transdisciplinarna povezava

55

DELOVNI LIST 5

Cilji in pričakovani rezultati kurikularne povezave

Katja Pavlič Škerjanc

Razmislite o svojem sodelovanju v kurikularni povezavi, ki ima naslednji skupni cilj in pričakovani

rezultat:

Skupni cilj: RAZVIJANJE (KRITIČNE) MEDIJSKE PISMENOSTI

Pričakovani (skupni) rezultat: (DIJAKOVA) ZMOŽNOST ZA KRITIČNO PRESOJO POMENA,

DELOVANJA IN VPLIVA MEDIJEV TER ZMOŽNOST PREUDARNEGA NAČRTOVANJA IN

UPORABE MEDIJEV

Upoštevajte »sito smiselnosti« ter poiščite cilje in pričakovane rezultate, ki jih za svoj predmet (oz. pred-

mete) vidite v tej kurikularni povezavi. Oprite se na učni načrt, a ga interpretirajte prožno in v duhu

kompetenčnega pristopa …

Predmet

Cilj/-i

Pričakovani rezultat/-i

Predmet

Cilj/-i

Pričakovani rezultat/-i

56

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

Predmet

Cilj/-i

Pričakovani rezultat/-i

Predmet

Cilj/-i

Pričakovani rezultat/-i

Predmet

Cilj/-i

Pričakovani rezultat/-i

57

DELOVNI LIST 6

Integrativni kontinuum in postavljanje bistvenih vprašanj

Katja Pavlič Škerjanc

1. korak:

Poiščite nekaj za dijake relevantnih življenjskih problemov, za razumevanje in reševanje katerih jih usposa-

blja vaš predmet. Izrazite jih v obliki ključnih pojmov (gesel).





2. korak:

Izberite med navedenimi ključnimi pojmi tistega, ki se vam zdi najbolj aktualen. Pri tem skušajte upošte-

vati tako njegovo relevantnost za dijaka kot njegovo vlogo in pomen v okviru predmeta.





3. korak:

Oblikujte štiri bistvena vprašanja, s pomočjo katerih bodo dijaki poglabljali svoje razumevanje izbranega

problema in se usposabljali za njegovo reševanje.





58

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

4. korak:

Izberite med štirimi bistvenimi vprašanji tistega, ki se vam zdi najbolje formulirano. Utemeljite svoj izbor.





5. korak:

Dopolnite izbrano bistveno vprašanje s podpornimi vprašanji, tako da bodo ta napovedovala učni proces

oz. dijakove dejavnosti. Izhajajte iz kompetenčnega pristopa.





6. korak:

Po potrebi spremenite izbrano bistveno vprašanje ali ga dopolnite z drugimi podpornimi vprašanji tako, da

bo postalo osnova za večpredmetno povezavo.





59

e dela

tode, oblik

topi, me

Pris

v na šoli)je

ečino učitel

v na šoli)je

oz. vse/vvo

ti

ečine učitel

v in vse oddelk

Dejavnos

oz. vseh/vvo (med oddelki istega letnika)

(med oddelki istega letnika)

v

alna

alna

.

ečino predmeto

je

edbo

v in vseh oddelk

je vse/v

j)

ezuv

vilo učitel

jeno izv

b) horizont

b) horizont

to oz. po

t za n

ečine predmeto

t celo

i.i) šte

o





onačr

upni, integrirani cilk

je vseh/v

ulum k

ezuv

urik





va k

te oz. ne po

(zade

ovezovalni elementiP



va



joči predmeti imajo s

t celo

:

o

v)

ve in izdelajte makr

veza

je

ula k

veza

(vsi sodelu

urik





tna po



va

)

)

va k

v

v

o

o

jočih učitel

ne po

veza

edme

(ne zade

ečpr

va

vilo sodelu

tna po

veza

na) v

v, šteo

edme



ečpr

tna po

vo

(med oddelki različnih letnik

(med oddelki različnih letnik

na v

edme

oskurikular

jučenih oddelk

Cilj(i) povezave

ečpr

a (kr

vilo vkl

rtikalna

rtikalna

vilo oddelk

e

vit

e

(šte

v

v

orak:

Delna v

Celo

i) šte

. k7

Izberite eno izmed različic kurikular

Interdisciplinar

1)

a)

2)

a)

Obseg



60

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

DELOVNI LIST 7

Razvrščanje in opis kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

Zamislite si, da ste nosilec večpredmetne kurikularne povezave. Gotovo je ne morete v celoti načrtovati

sami, imate pa kar nekaj idej o tem, kateri predmeti bi lahko sodelovali in/oz. katere kolege bi pritegnili k

sodelovanju. Izdelajte okvirni opis večpredmetne kurikularne povezave ter si pri tem pomagajte z morfologijo

kurikularnih povezav in spodnjo preglednico.

Ime kurikularne povezave:

Večpredmetna povezava:

1 Multidisciplinarna (sodelujoči predmeti nimajo integriranega cilja)

2 Interdisciplinarna (vsi sodelujoči predmeti imajo skupni, integrirani cilj)

Predmeti:

61

e dela

tode, oblik

topi, me

Pris

ti

Dejavnos

ečine

je vseh/v

te:

ezu

v):

v

je

edme

te:

e pr

edme

te oz. ne po

)

jočih učitel

vo

Povezovalni element/-i

t celoo v na šoli)je

vilo sodelu

ula k

Enovit/-i za vse sodelujoč

-

-

Različni za posamezne pr

-

-

-

-

-

-

urik

v, šteo

va k

ečine učitel

vo v

(ne zade

oz. vseh/v

je

at-i

va

vo

jučenih oddelk

alna (med oddelki istega letnika)

oddelk

učitel

ezult

veza

rtikalna (med oddelki različnih letnik

vilo vkl

vilo

vilo

tna po

ev horizont

šte

šte

edme

v in vseh oddelk

ečpr

a)

b)

Obseg (šte

i)

i.i)

Cilj/-i oz. pričakovani r

Delna v

predmeto





1





1.





62

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

e dela

tode, oblik

topi, me

Pris

ti

Dejavnos

to oz.

te:

t celoo

v):

v na šoli)

je

edme

te:

je

e pr

edme

ulum k

urik

)

jočih učitel

v

va k

ečino učitel

o

Povezovalni element/-i

(zadeva

vilo sodelu

e oz. vse/v

Enovit/-i za vse sodelujoč

-

-

Različni za posamezne pr

-

-

-

-

-

-

veza

v, šteo

tna po

edme

v

v in vse oddelk

o

v je

ečpr

at-i

jučenih oddelk

alna (med oddelki istega letnika)

na) v

oddelk

učitel

ezult

rtikalna (med oddelki različnih letnik

vilo vkl

vilo

vilo

ev

horizont

šte

šte

ečino predmeto

oskurikular

a)

b)

Obseg (šte

i)

i.i)

a (kr

je vse/v

vit

ezu

Cilj/-i oz. pričakovani r

v

Celo

po





.2 1



63

DELOVNI LIST 8

Načrtovanje kurikularne povezave

Katja Pavlič Škerjanc

Izdelajte okvirni izvedbeni načrt za kurikularno povezavo, katere povezovalni element je strokovna ekskurzi-

ja, in pri tem upoštevajte spodnjo predlogo.

Ime kurikularne povezave:

Strokovna ekskurzija

Skupni cilj:

Pričakovani (skupni) rezultat:

Uvrstitev in opis povezave (Izberite – označite z 3 – oz. dopolnite):

Predmet/-i:

Ravni in obseg povezovanja:

ENOPREDMETNA

VEČPREDMETNA

obstaja znotraj istega predmeta in

obstaja med dvema, več ali

poveže učitelje tega predmeta in

vsemi predmeti istega letnika

več oddelkov ali vse oddelke istega

ali različnih oz. vseh letnikov

ali več (oz. vseh) letnikov na šoli

Delna

Celovita

povezuje le dva ali nekaj predmetov

(tj. kroskurikularna)

le v enem ali nekaj oddelkih

povezuje vse predmete (oz.

iste generacije

večino predmetov) v oddelku

in med oddelki v vseh letnikih

Število oddelkov

Število učiteljev

Število predmetov

Multidisciplinarna

Interdisciplinarna

Kombinirana

sodelujoči predmeti nimajo

vsi sodelujoči predmeti imajo

del ciljev je integriranih,

integriranega cilja

skupni, integrirani cilj

del je skupnih, a obravna-

vanih disciplinarno ločeno

Vertikalna

Horizontalna

med oddelki različnih (praviloma

med oddelki istega letnika

vseh in zaporednih) letnikov

64

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

POVEZOVALNI ELEMENTI za sodelujoče predmete

CILJ/-I OZ. PRIČAKOVANI REZULTAT-I

Splošne kategorije – glej

po predmetih

Konkretni povezovalni element

Mali pojmovnik – za vsak

za vsak sodelujoči predmet

sodelujoči predmet

Predekskurzijske dejavnosti

Predmet

Priprava na ekskurzijo

65

Dejavnosti in potek ekskurzije

Poekskurzijske dejavnosti

Predmet

Dejavnosti (ugotavljanje učnih rezultatov in evalvacija)

66

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

DELOVNI LIST 9

Ocena kakovosti načrtovanja kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

1. Ocenite kakovost načrtovanja in izvajanja gimnazijskega kurikula na vaši šoli z vidika povezanosti med

predmeti oz. disciplinami.

Začnite svoja razmišljanja tako, da se najprej opredelite do trditev, navedenih v spodnji tabeli. Svojo

oceno po potrebi dopolnite tudi z drugimi trditvami.

Delno

Ne

Št.

Trditev

Drži

drži

drži

Zavedamo se razlike med medpredmetnim povezovanjem in integrativnim





1.


kurikulom in vedno bolj načrtno vpeljujemo kurikularne povezave.

Medpredmetno povezovanje je spodbujano, vendar se iz-





2.


vaja na osnovi prostovoljne odločitve učiteljev.

Medpredmetne povezave izvajamo na vsej šoli tako, da mora vsak uči-





3.


telj v šolskem letu izvesti vsaj eno medpredmetno povezavo.

Imamo jasne kriterije za ugotavljanje kakovosti med-





4.


predmetnih in/oz. kurikularnih povezav.

Učitelji, ki izvajajo medpredmetne in/oz. kurikularne poveza-





5.


ve, so bili deležni usposabljanja vsaj znotraj šole.





6.


Sistematično in načrtno izvajamo tudi znotrajpredmetne povezave.

Pri večpredmetnih povezavah dajemo prednost interdi-





7.


sciplinarni izvedbi pred multidisciplinarno.

Za izvajanje medpredmetnih in/oz. kurikularnih povezav imamo dorečene





8.


oblike sodelovanja, ki vključujejo tudi interaktivno timsko poučevanje.





9.


Urnik se sproti prilagaja medpredmetnim in/oz. kurikularnim povezavam.

Imamo fleksibilni urnik, ki omogoča razne organizacijske oblike





10.


za izvajanje medpredmetnih in/oz. kurikularnih povezav.

Medpredmetne in/oz. kurikularne povezave izvajamo sistematično





11.


in časovno enakomerno skozi vse šolsko leto ter v raznih organiza-

cijskih oblikah, ne samo v obliki t. i. projektnih dni oz. tednov.

Imamo šolski načrt izvajanja kurikularnih povezav, ki bo to obo-





12.


gatitev pouka zagotovil vsem dijakom, vendar postopno in načr-

tno, ker na prvo mesto postavljamo kakovost izvedbe .

13.

14.





15.


67


2. Ocenite, kakšne izboljšave lahko uveljavite še v letošnjem šolskem letu.





3. Ocenite, kakšne izboljšave lahko uveljavite v naslednjem šolskem letu, in opišite, kako se boste tega lotili.





68

Smisel in sistem kurikularnih povezav

Katja Pavlič Škerjanc

DELOVNI LIST 10

Ocena kakovosti kurikularne povezave

Katja Pavlič Škerjanc

1. Ocenite kakovost medpredmetnih (MP) in kurikularnih povezav (KP) na vaši šoli. Pri tem imejte v mislih

kriterije kakovosti, ki izhajajo iz temeljnih načel integrativnega kurikula.

Začnite svoja razmišljanja tako, da se najprej opredelite do trditev, navedenih v spodnji tabeli. Svojo

oceno po potrebi dopolnite tudi z drugimi trditvami.

Delno

Št.

Trditev

Drži

Ne drži

drži





1.


Imamo jasne kriterije za ugotavljanje kakovosti MP-KP.





2.


Imamo dober sistem za zbiranje in izbiranje predlogov MP-KP.





3.


Vsako MP-KP pravočasno in skrbno načrtujemo.





4.


Imamo preizkušeno enotno predlogo za načrtovanje MP-KP.





5.


Predloga vključuje načrt izvajanja MP-KP in tudi načrt evalvacije.

Pred začetkom izvajanja MP-KP preverimo, ali načrt zagotavlja pričakovano





6.


kakovost, tj. MP-KP ocenimo s pomočjo kriterijev kakovosti.





7.


Vsaka MP-KP ima osebnega nosilca – koordinatorja MP-KP.





8.


Naloge in pristojnosti koordinatorja MP-KP so jasno določene.

Tim(i) učiteljev, ki izvaja(jo) MP-KP, ima(jo) smotrno izbran in vnaprej določen





9.


čas za vse tri faze MP-KP, tj. za načrtovanje, izvajanje in evalvacijo.

Čas za načrtovanje in evalvacijo MP-KP izberejo učitelji sami





10.


na osnovi sprotnega medsebojnega dogovora.





11.


Čas za izvajanje MP-KP je določen z urnikom.

Časovna dimenzija MP-KP je eden najpomembnejših elementov načrtovanja,





12.


do katerega se opredelimo že v samem začetku.





13.


Pri načrtovanju MP-KP upoštevamo morfologijo KP.

Načrtovanje začnemo z določitvijo skupnega cilja MP-KP, ki je praviloma oz.





14.


največkrat za dijaka relevantno problemsko oz. raziskovalno vprašanje.





15.


Načrtovanje MP-KP začnemo z določitvijo povezovalnega elementa.

Povezovalni element je praviloma oz. največkrat vsebina, skupna večini





16.


sodelujočih predmetov.

Povezovalni element praviloma oz. največkrat NI vsebina, je npr. koncept,





17.


kompetenca, učna dejavnost, didaktična metoda, miselna veščina idr.

Načrt izvajanja MP-KP vključuje vse faze učnega procesa, tudi ugo-





18.


tavljanje učnih dosežkov oz. preverjanje in ocenjevanje znanja.

Cilji so skrbno izbrani in zagotavljajo dodano vrednost, zaradi katere MP-KP izva-





19.


jamo (tj. »Nekaj, česar vsak predmet ali učitelj sam ne bi dosegel tako dobro.«).

V načrt MP-KP zapišemo samo tiste cilje, ki jih nameravamo doseči z MP-





20.


KP, in za te cilje predvidimo tudi pričakovane učne rezultate dijakov.

V načrtu MP-KP za vse pričakovane učne rezultate dijakov





21.


predvidimo načine in oblike, s katerimi jih dijaki izkazuje-

jo oz. jih učitelji ugotavljajo (t. i. dokazila oz. evidence).

Načrt MP-KP ima natančno določene časovne komponente (kako dolgo bo





22.


MP-KP trajala, kdaj se bo začela in kdaj končala, kolikšen bo obseg sodelovanja

vsakega predmeta oz. učitelja, kdaj vstopajo posamezni predmeti itd.).

V načrtu opredelimo vlogo vsakega predmeta (in/oz. uči-





23.


telja) v MP-KP (nosilno, poudarjeno, podporno).

V načrtu opredelimo način izvedbe (katere cilje bomo dosegali multidiscipli-





24.


narno in katere interdisciplinarno, za katere cilje bo izveden interaktivni timski

pouk, kje pa le sodelovalno poučevanje, npr. skupna priprava gradiv ipd. ).





25.


Imamo dober sistem za notranjo diseminacijo MP-KP .

69

2. Izberite poljubno medpredmetno oz. kurikularno povezavo in jo ocenite, pri tem upoštevaje kriterije ka-

kovosti iz tabele na prejšnji strani.

Svojo oceno vpišite v spodnji okvir.

3. Kaj ugotavljate, da boste morali izboljšati? Kako boste to storili?

Svojo oceno vpišite v spodnji okvir.

70

Zora Rutar Ilc

Med pred met ne

in ku ri ku lar ne po ve za ve

v kon tek stu uč no cilj ne ga

in pro ce sne ga na čr to va nja

in iz va ja nja pou ka1

Priporočila za zapis priprave

za medpredmetne in kurikularne povezave

1 UVOD:

NA ČR TOVATI Z MI SLI JO NA ŽE LE NE DO SEŽ KE

Že v be se di lu Katje Pa vlič Šker janc je bila po zor nost pos ve če na na čr to va nju: na čr-

to va nju in or ga ni zi ra nju ce lo te med pred met nih in ku ri ku lar nih po ve zav na rav ni

šo le in na čr to va nju ter or ga ni zi ra nju kon kret ne med pred met ne ali ku ri ku lar ne po-

ve za ve kot skup ne ak ci je več pred me tov. Zad nja ra ven na čr to vanja pa za de va »mi-

kro ra ven« – kon kret no iz ved bo pou ka oz. še bolj na tanč no re če no – uč ne ga pro ce sa.

Do bro na čr to va nje je po goj za do bro oprav lje no delo, kar vse ka kor ve lja tudi za

pouk. Če je pre miš lje no in do volj ope ra tiv no, uči te lju olaj ša iz va ja nje uč ne ga pro-

cesa in na sta vi iz ho diš ča za ugo tav lja nje do se že ne ga. Prav pou da rek na sled njem,

to rej na pri ča ko vanih do sež kih oz. re zul ta tih, pa je eno od iz ho dišč za na čr to va nje

pou ka, še po se bej med pred met no za sno va ne ga. Za kaj?

Ne gre samo za to, da je v tre nut no ve ljav ne uč ne na čr te za gim na zij ski pro gram

vpe ljan kon cept pri ča ko va nih uč nih re zul ta tov. V prvi vr sti gre za to, da je lah ko

na čr to va nje uč ne ga pro ce sa oz. de jav no sti zno traj pou ka bolj ek sakt no oz. cilj no,

če vemo, kaj na tančno od pou ka pri ča ku je mo. Hkra ti pa si s tem pri pra vi mo tudi

os no vo za ugo tav lja nje do se že ne ga (pa naj gre za pre ver ja nje ali za oce nje va nje).

Ko gre za med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve, pa to ve lja še to li ko bolj, ker za

novo us tvar je ne po ve za ve ni v no be nih do ku men tih ali gra di vih vna prej za pi sa nih

1

Opom ba: Kon cept na čr to va nja mi kro rav ni med pred met nih in ku ri ku lar nih po ve zav sta

raz vi li Kat ja Pa vlič Šker janc in Zora Ru tar Ilc, obrav na vali so ga pred met ni sve to val ci, preiz-

ku si li pa uči te lji, vklju če ni v pro jekt.

71

ci ljev ali re zul ta tov. Prav na čr to va nje pri ča ko va nih skup nih re zul ta tov pa je je dro,

okrog ka te re ga se med pred met no ali ku ri ku lar no po ve za vo2 sploh za snu je! Opre de-

li tev pri ča ko va nih skup nih re zul ta tov na mreč pred stav lja ti sto do da no vred nost, ki

opra vi ču je med pred met no ali pa ku ri ku lar no po ve za vo. Zato je to li ko bolj po mem-

bno na tanč no in pre miš lje no na čr to va nje med pred met nih in ku ri ku lar nih po ve zav,

osre di nje no okrog pri ča ko va nih skup nih re zul ta tov.

Ene ga najbolj do re če nih mo de lov na tem po droč ju sta raz vi la Wig gins in Mc Tig-

he (1998 in 1999 ter 2005) – mo del t. i. vzvrat ne ga na čr to va nja pou ka.3 Av tor ja

iz ha ja ta iz na sled nje pod me ne: če vemo, kaj (kak šno opra vi lo) naj bo oprav lje no

in ob vla do va nje ka te rih ključ nih do sež kov naj bo iz nje ga raz vid no, po tem nas to

us mer ja tudi pri uč nem pro ce su. Če temu ne bi bilo tako, bi bili re zul ta ti bolj kot ne

na ključ ni uči nek pro ce sa, ki ne bi bil na rav nan na nje. Wig gins in Mc Tig he pri po ro-

ča ta opre de lje va nje rezul ta tov s pomoč jo znanj4 (dej stev, kon cep tov, na čel, za ko ni-

to sti …) in veš čin, ki jih na re ku je jo ci lji in stan dar di.

Do da ten ar gu ment vi di ta v tem, da je na ta na čin na tanč no re še no tudi vpra šanje

ugo tav lja nja do sež kov. Pre ver ja nje in oce nje va nje ni več ne kaj, o če mer se raz miš lja

na kon cu – po kon ča nem uč nem pro ce su, iz ha ja joč iz oprav lje nih uč nih de jav no sti

(po go sto brez po seb ne po zor no sti na ci lje) ali pa celo po iner ci ji (z ru tin sko rabo

sta rih preiz ku sov iz last ne prak se in na cio nal nih pre ver janj ter ko mer cial no pri prav-

lje nih zbirk na log), am pak je všte to od vse ga za čet ka in pre miš lje no na čr to va no.

To ne po me ni, da se pou če va nje na rav na va po tem, kar že li mo pre ver ja ti ali oce nje-

va ti, am pak da se tako pou če va nje kot pre ver ja nje in oce nje va nje urav na va ta po tem,

kar že li mo kot re zul tat ka ko vost ne ga uč ne ga pro ce sa.

Kaj kon kret no to po me ni za samo na čr to va nje uč ne ga pro ce sa?

To po me ni, da se naj prej vpra ša mo: »Kaj mi bo dalo ve de ti, da so učen ci do se gli že-

le no ra zu me va nje, že len na pre dek? /…/ To vpra ša nje po ma ga iz kristali zi ra ti uč ne ci-

lje in bolj na tanč no opre de li ti pri ča ko va ne re zul ta te, tako da tudi di ja ki ja sno vedo,

kaj se pri ča ku je od njih.« (Wig gins, Mc Tig he, 1999, str. 38, po na tis 2005) Hkra ti

pa po zor nost na do se ga nje že le ne ga ra zu me va nja us mer ja iz bor uč nih iz ku šenj oz.

de jav no sti. Več ja ko he rent nost med vse mi ele men ti na čr to va nja – pri ča ko va ni mi

re zul ta ti oz. do sež ki, de jav nost mi za nji ho vo do se ga nje in ugo tav lja njem re zul ta tov

oz. do sež kov – vodi k bolj šim do sež kom (prav tam).

V ome nje nem mo de lu je pre cejš nja po zor nost pos ve če na kri te ri jem iz bo ra pri ča ko-

va nih do sež kov oz. re zul ta tov. Av tor ja pri po ro čata tri sita oz. tri ključ na vpra ša nja,

ki po ma ga jo pri od lo či tvi, ka te rim re zul ta tom oz. do sež kom med mno ži co mož nih

dati pred nost (prav tam, str. 39). Po na šem mne nju ta vpra ša nja še po se bej po ma-

2 Na za čet ku tega po glav ja še ome nja mo sin tag mo med pred met ne in/ali ku ri ku lar ne po ve za ve, ka-

sne je pa se na ve zu je mo le še na ku ri ku lar ne po ve za ve, ker iz va ja nju le-teh da je mo pred nost. Za kaj

spod bu ja mo h ku ri ku klar nim po ve za vam in kak šno do da no vred nost gle de na (ož je poj mo va ne) med-

pred met ne po ve za ve pri na ša jo ku ri ku lar ne po ve za ve, ute me lju je mo v be se di lu Smi sel in si stem ku ri ku-

lar nih po ve zav. Si cer pa za na čr to va nje med pred met nih po ve zav na mi kro rav ni ve lja jo ista na če la kot

za ku ri ku larne po ve za ve.

3 V pri me ru (pri ka za nem v na da lje va nju), na me nje nem obrav na vi na si lja nad žen ska mi, ki je bil

na po bu do uči te lji ce psi ho lo gi je za sno van po tem mo de lu, je pred stav ljen opis po stop ka in iz kuš nja

»med pred met ne ga« tima z na čr to va njem po tem mo delu.

4 Av tor ja raz li ku je ta zna nje in veš či ne. Ka sne je bomo s po moč jo Mar za no ve tak so no mi je uved li

ne ko li ko bolj na tanč no raz li ko va nje med poj mi, ki se na na ša jo na raz lič ne vi di ke zna nja.

72

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

ga jo prav pri opre de lje va nju skup nih pri ča ko va nih re zul ta tov med pred met nih in

ku ri ku lar nih po ve zav:

Kaj naj učen ci/di ja ki5 vedo, ra zu me jo in so zmož ni na re di ti (kot re zul tat po ve zav)?6

Kaj je ti sto, kar je vred no ra zu me ti?

Do kak šne ga »traj ne ga« ra zu me va nja že li mo učen ce oz. di ja ke pri pe lja ti?

Ko na te me lju tega pre mi sle ka do lo či mo ključ na zna nja oz. kon cep te, ki naj bi jih

za je ma li re zul ta ti, se ve lja vpra ša ti še:

• Kaj bo zna nje teh kon cep tov učen cem oz. di ja kom omo go ča lo?

• Ka te re ide je so po ve za ne s temi kon cep ti?

• Če sa ne bi mo gli ra zu me ti, če ne bi ra zu me li teh kon cep tov?

• Kako in če mu zu naj šo le upo rab lja mo te kon cep te? K po jas nje va nju ka te rih po ja-

vov in do god kov pris pe va jo?

• Ka te ri iz ziv/konf likt/di le ma … je v ozad ju teh kon cep tov? (Prav tam, str. 103)

S tem do dat no pre tre se mo smi sel nost in »te žo« znanj oz. kon cep tov, ki naj bi jih

za je ma li re zul ta ti, in jih po sta vi mo v t. i. vse živ ljenj sko pers pek ti vo.

Na pod la gi teh raz mi sle kov lah ko iz pe lje mo opre de lje va nje pri ča ko va nih re zul ta-

tov, pri če mer str ne mo raz mi slek o tem: ka te ra ključ na zna nja in veš či ne (pro ce se,

po stop ke, stra te gi je, me to de …) bodo učen ci oz. di ja ki pri do bi li kot re zultat na čr to-

va ne ga uč ne ga pro ce sa.

Kot po moč pri opre de lje va nju do ka zil oz. evi denc za pri čakova ne re zul ta te oz. za

do se že no ra zu me va nje in na pre dek – to rej pri opre de lje va nju tega, kako se ka že pri-

ča ko va ni re zul tat učen cev (di ja kov) – pa av tor ja pri po ro ča ta vpra ša nje:

Kako naj vem, da je uče nec do se gel že le ni re zul tat – že le no stop njo ra zu me va nja

oz. na pred ka?

Še le ko smo tako na tanč no opre de li li, kaj ho če mo, da bi učen ci oz. di ja ki zna li, ra-

zu me li, zmo gli … in ko smo opre de li li, kako naj se to po ka že, se lo ti mo na čr to va nja

sa me ga uč ne ga pro ce sa.

5 V be se di lu upo rab lja mo ter mi na uče nec in di jak. Ter min uče nec na tem me stu upo rab lja mo pred-

vsem, ko se skli cu je mo na teo ri je in kon cep te uče nja in pou če va nja in upo ra bi mo ta ter min v najs plo-

šnej šem smi slu: uče nec kot ti sti, ki se uči (kar je lah ko tudi štu dent ali odra sla ose ba). Ter min di jak

pa na tem me stu upo rab lja mo, ko mi sli mo na kon kret ne si tua ci je, iz zi ve, po stop ke in do ku men te ali

pred lo ge, zna čil ne za sred nje šol sko stop njo izo bra že va nja. Vča sih, ko sta obe rabi pre ple te ni, pa upo-

ra bi mo sin tag mo učen ci in/oz. di ja ki (ali obrat no).

6 V be se di lu Smi sel in si stem ku rikular nih po ve zav Kat ja Pa vlič Šker janc ob šir ne je ume sti in os vet li

t.i. po ve zo val ne ele men te, okrog ka te rih so za sno va ne ku ri ku lar ne po ve za ve in ki za de va jo to, kar naj

di ja ki »vedo, ra zu me jo in so zmož ni na re di ti«; na na ša jo pa se na vse bi no, kon cep te, de jav no sti, veš či-

ne, kom pe ten ce, pa tudi ob li ke in me to de dela.

73

To fazo pa vo di jo vpra ša nja:

• Ka te re spe ci fič ne uč ne ak tiv no sti oz. de jav no sti bodo pris pe va le k pri ča ko va nim

do sež kom oz. ka te re ak tiv no sti oz. de jav no sti bodo opre mi le učen ce oz. di ja ke

s po treb nim zna njem in veš či na mi?

• Kaj naj bo pou če va no oz. kako naj bo pou če va no na naj bolj ši mož ni na čin za to,

da bodo do se že ni prav ti do sež ki?

• Ka te ri ma te ria li in viri bi bili naj bolj pri mer ni za te na me ne in ka te ra ob li ka in

me to da bi naj bolj učin ko vi to pod pr la iz bra ne de jav no sti in pri ved la k pre prič lji-

vim do sež kom? (Prav tam)

Av tor ja v po moč pri po ro ča ta tudi oprede li tev t. i. bis tve nih vpra šanj kot ti stih, ki

vo di jo in osre do to ča jo uče nje in pou če va nje.

Ta in po dob na opor na vpra ša nja ni za mo in va rii ra mo v na da lje va nju, ko po drob ne je

pred stav lja mo po sa mez ne struk tur ne ele men te na čr to va nja ku ri ku lar ne po ve za ve

oz. sno va nje »(uč ne) pri pra ve« za njo.

Mo del na čr to va nja med pred met nih in ku ri ku lar nih po ve zav, ki smo ga za sno va li na

Za vo du RS za šols tvo s po moč jo šol oz. uči te ljev,7 iz ha ja iz že uve ljav lje ne ga uč no-

ciljnega in pro ce sne ga na čr to vanja, in le-tega nad gra ju je z iz po sta vi tvi jo (skup nih)

pri ča ko va nih re zul ta tov.

Opre de lje va nje skup nih pri ča ko va nih re zul ta tov omo go ča ar ti ku la ci jo med pred-

met nih in ku ri ku lar nih po ve zav: nji ho vih skup nih ci ljev in re zul ta tov ter skup nih

de javno sti več po ve za nih pred me tov in ce lot ne po ve za ve …

Struk tu ro na čr to va nja oz. struk tur ne ele men te na čr to va nja je moč va rii ra ti v raz lič-

nih pred lo gah t. i. »pri prav« na pouk. V na šem pro jek tu smo jih preiz ku si li kar ne kaj

in te raz li či ce so raz vid ne tudi iz pred sta vi tve pri me rov v osred njem delu pri roč ni ka

(pri če mer so ne ka te re šo le po vzo ru pri po ro če nih raz li čic raz vi le tudi svo je iz pe-

ljan ke, ki so bile najb li že nji ho vim po tre bam in iz kuš njam).

V na da lje va nju bomo pred sta vi li struk tur ne ele men te tak šne ga na čr to va nja, jih ilu-

stri ra li s pri me ri, jih ko men ti ra li in opo zo ri li na mo re bit ne pa sti in ne do sled no sti

pri nji ho vem opre de lje va nju, nato pa bomo (sko zi pri me re) na ka za li ne kaj mož nih

va ria cij t. i. »pri prav«. Te ni ka kor niso miš lje ne kot pred pi so va nje, am pak samo kot

su ge sti ja.

Zače li bomo s pri ča ko va ni mi re zul ta ti, ka te rih po mem bnost pri us mer ja nju ku ri ku-

lar ne po ve za ve smo ute me lji li že zgoraj.

7 Ta mo del je v za sno vi po do ben zgo raj ome nje ne mu mo de lu vzvrat ne ga na čr to va nja Wig gin sa in

Mc Tig hea, se ve da pa je pri la go jen na ši šol ski stvar no sti in ter mi no lo gi ji.

74

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

2 PRI ČA KO VA NI RE ZUL TA TI

OZ. DO SEŽ KI

Pri ča ko va ni re zul ta ti so tak tič ni pri po mo ček za na čr to va nje uč ne ga pro ce sa na

te me lju uč no cilj ne ga in pro ce sne ga pri sto pa, kon kre ti zi ran, a hkra ti ho li sti čen, do-

vr šen na čin izra ža nja skup ka uč nih ci ljev.8 Pri ča ko va ni re zul ta ti na ka že jo, v kaj naj

se ste ka jo po sa mez ni ci lji in de jav no sti za nji ho vo do se ga nje oz. kako ci lji re zul ti ra jo

v skup ni (mer ljiv) uči nek.

To je še po se bej po mem bno prav pri med pred met nih in ku ri ku lar nih po ve za vah, ko

naj bi rav no skup ni pri ča ko va ni do se žek oz. re zul tat pred stav ljal ti sto do da no vred-

nost, za ra di ka te re je sploh smi sel no zače ti s po ve za vo.9

Pri ča ko va ni re zul ta ti to rej izha ja jo iz ci ljev in pre ple ta jo:10

• vse bin sko

• pro ce sno in pro ce du ral no

• lah ko pa tudi od no sno11 (vrednote, sta liš ča, od nos) in kom pe tenč no12 di men zi jo.

8 Tudi v uč nih na čr tih za gim na zi je, po so dob lje nih v šol. l. 2007/2008, se po jav lja ka te go ri ja pri-

ča ko va nih re zul ta tov. Ti so v uč nih na čr tih raz lič nih pred me tov raz lič no za stav lje ni: po ne kod zelo

splo šno (za en let nik), dru god bolj spe ci fič no (ve za no na uč ni sklop). V na šem pri me ru – v pri me ru

med pred met nih in ku ri ku lar nih po ve zav – se pri ča ko va ni re zul ta ti oz. do sež ki na na ša jo na kon kret no

po ve za vo (ali uč ni sklop). Zato si pri ne ka te rih pred me tih pri za pi su kon kret nih pri ča ko va nih re zul-

ta tov ni mo go če po ma ga ti z za pi si pri ča ko va nih re zul ta tov iz uč nih na čr tov, ker so za pi sa ni (pre)

splo šno. Po treb na je kon kre ti za ci ja za na čr to va no po ve za vo oz. uč ni sklop. Še po se bej pa to ve lja za

med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve, za ka te re je ci lje in re zul ta te tre ba ob li ko va ti na novo.

Po mem bno se nam zdi tudi opo zo ri ti, da pred la ga na for mu la ci ja »pri ča ko va nih re zul ta tov oz. do sež-

kov« zato ne meri izrec no na tre nut no ve ljav ne for mu la ci je v uč nih na čr tih, am pak ima kon cep tual no

pod la go, ki je raz lo že na v tem po glav ju. Gle de na to, da so uč ni na čr ti v pro ce su po so dab lja nja, in da se

ter mi no lo gi ja, upo rab lje na v njih, po go sto spre mi nja, pri po ro ča mo uči te ljem, da kon cept pri ča ko va nih

re zul ta tov oz. do sež kov smi sel no in gle de na po men, ki ga pri na ša jo, vzpo re ja jo z vsa ko krat no ve ljav no

ter mi no lo gi jo uč nih na čr tov.

9 Kot smo ome ni li že zgo raj, je re zul ta te moč vi de ti v po ve za vi s t.i. po ve zo val ni mi ele men ti, saj so

prav okrog njih za sno va ne ku ri ku lar ne po ve za ve in se – kot re če no - na na ša jo na: vse bi no, kon cep te,

de jav no sti, veš či ne, kom pe ten ce …

10 V našem pro sto ru je za po klic no šols tvo Mi lek šič (in ter no de lov no gra di vo za CPI, 2009) to pov zel

z na sled nji mi vpra ša nji:

- Ka te re poj me, po ja ve, do god ke, za ko ni to sti, teo ri je, …. (in do ka te re stop nje: poz na va nja, ra zu me va-

nja, upo ra be, …) bodo učen ci zna li (vse bin ska zna nja)?

- Ka te re psi ho mo to rič ne, kog ni tiv ne, so cial ne spret no sti in veš či ne (in do kak šne stop nje) bodo učen-

ci ob vla da li?

- Ka te re (in do kak šne stop nje) bodo učen ci ob vla da li me to do loš ke po stop ke?

- Kak šna sta liš ča in vred no te bodo učen ci prido bi va li pri pou ku?

11 Od no sna di men zi ja znanj ve lja za naj bolj »de li kat no«, saj po me ni po se ga nje v di ja ko vo oz. učen če-

vo in te gri te to oz. za seb nost. Stro go so cio loš ko in epi ste mo loš ko gle da no je vsa ko po sre do va nje zna nja

na neki na čin že »ideo loš ko« in vpli va na di ja ka oz. učen ca že s tem, da iz bi ra in po nu ja do lo če no vr sto

zna nja, dru ge pa ne in da utr ju je do lo če ne na či ne rav na nja z njim, oprem lja z do lo če ni mi me to da mi,

vzor ci raz miš lja nja in stra te gi ja mi ra zi sko va nja. Če pa še eks pli cit no spod bu ja mo k prav do lo če nim

vred no tam, sta liš čem in od no su, smo še na to li ko bolj »spolz kih« tleh. Zato ve lja v ok vi ru ku ri ku lar nih

po ve zav spod bu ja ti oza veš če nost le na ti stih po droč jih, ki so ve za na na ob če člo veš ke oz. uni ver zal ne

vred no te, za ka te re ve lja splo šni druž be ni kon senz in ka te rih raz vi ja nje spod bu ja jo tudi so dob ni evrop-

ski in sve tov ni šol ski do ku men ti (npr. iz po droč ja va ro va nja oko lja, na rav ne in kul tur ne de diš či ne,

kri tič ne in me dij ske pi sme no sti, dr žav ljan skih kom pe tenc i.p.d.).

12 Po dob no ve lja tudi za kompe ten ce, ki so za ra di vklju če va nja od no sne di men zi je pred met šte vil nih

raz prav in so zato us kla je ne in opre de lje ne v ok vi ru šir še ga med na rod ne ga kon sen za (npr. OECD,

DESECCO). V zve zi s kom pe ten ca mi pa po te ka jo tudi dru ge vr ste raz prav: po ve za nost s poklic nim

po droč jem je kom pe ten ce po sta vi la v prag ma tič no oz. uti li tar no raz sež nost, kar je lah ko za splo šnoi zo-

bra že val no na ra vo gim na zij ske ga izo bra že va nja prob le ma tič no. Naj no vej ši kon cep ti kom pe tenc zato

pou dar ja jo nji hov trans fer ni zna čaj in lo či jo po klicne kom pe ten ce od t. i. vse živ ljenj skih.

75

Po glej mo si pri mer iz po glav ja s pri me ri iz prak se.

Pri ča ko va ni re zul tat pri pri me ru ohra nja nja na rav ne in kul tur ne de diš či ne je opre-

de ljen kot: Dija ki raz vi je jo po zi ti ven od nos do na rav ne in kul tur ne de diš či ne in po pu la-

ri zi ra jo skrb za njo, kar po ka že jo tako, da z in ter dis ci pli nar ne ga vi di ka (na okro gli mizi,

ra dij ski od da ji, član ku) ute me lji jo po men skr bi za na rav no in kul tur no de diš či no in z

na čr tom pred sta vi jo za mi sli in pred lo ge za nje no ohra nja nje.

Vse bin ski vi dik pri tem pri me ru pred stav lja jo »vse bin ski« pris pev ki pred me tov, npr.

bio lo gi je – ra zu me va nje vzro kov in po sle dic one sna že no sti zra ka, so cio lo gi je – spoz na-

va nje kul tu re kot na či na živ lje nja …

Pri pro ce snem vi di ku znanj gre za »pro ce si ra nje« teh vse bin, za spoz nav ne po stop ke

oz. mi sel ne pro ce se, s ka te ri mi di ja ki us va ja jo te vse bi ne in s po moč jo ka te rih jih

iz ka zu je jo.13 Npr.: do ra zu me va nja vzro kov in po sle dic one sna že no sti zra ka di ja ki

pri de jo tako, da opa zu je jo, pri mer ja jo, me ri jo, skle pa jo, na po ve du je jo, de la jo za ključ ke

… To ra zu me va nje pa »do ka že jo« oz. »po ka že jo« tako, da po ja sni jo vzro ke in po sle di ce

one sna že no sti zra ka, vklju či jo pri me re, se skli cu je jo na svo je ra zi sko va nje …

Pro ce du ral ni vi dik se na na ša na us ta lje no rabo do lo če nih po stop kov (pro ce dur) in

z nji mi po ve za nih eno stav nej ših spret no sti in veš čin, npr.: iz va ja nje te ren ske ga dela,

na njem pa npr. je ma nje vzor cev, upo ra ba in stru men tov, mer je nje ...

Odnosni vi dik zna nja pa je v da nem pri me ru za jet v for mu la ci ji skup ne ga pri ča ko-

va ne ga re zul ta ta: raz vi je jo po zi ti ven od nos do na rav ne in kul tur ne de diš či ne in po pu-

la ri zi ra jo skrb za njo. V tej for mu la ci ji je tudi kon kre ti zi ran: … kar po ka že jo tako, da z

in ter dis ci pli nar ne ga vi di ka (na okro gli mizi, v ra dij ski od da ji, član ku) ute me lji jo po men

skr bi za na rav no in kul tur no de diš či no in z na čr tom pred sta vi jo za mi sli in pred lo ge za

nje no ohra nja nje.

Za tako ce lo vi to opre de ljen re zul tat, ki vklju ču je vse bin sko, pro cesno, pro ce du ral-

no in od no sno kom po nen to, pa bi že lah ko re kli, da se doti ka tudi kom pe tenč ne

di men zije.

V tem smi slu je v je dru opre de lje va nja re zul ta tov ka te go ri za ci ja oz. kla si fi ka ci ja

zna nja (pa naj gre za tak so nom sko ali pa kak šno dru gač no kla si fi ci ra nje raz lič nih

vrst in od ten kov znanj). V na šem pro sto ru so do do bra »udo ma če ne« zla sti Bloo mo-

va in Marzano va tak so no mi ja in tudi za pi si ci ljev, stan dar dov in re zul ta tov v uč nih

do ku men tih (npr. uč nih na čr tih, ka ta lo gih …) so tak so nom sko za sno va ni. V po moč

pri opre de lje va nju (skup nih) pri ča ko va nih re zul ta tov (pa tudi de jav no sti za nji ho vo

do se ga nje) smo na me ni li pri lo go z gla go li, ki sle di po glav ju o na čr to va nju.

V ku ri ku lar ni po ve za vi pri ča ko va ne re zul ta te opre de li mo:

1. za vsak so de lu jo či pred met po se bej (v smi slu tega, kaj vsak pred met pris pe va h

ku ri ku lar ni po ve za vi in kaj mo re bi ti raz vi ja »samo zase« in v ta na men »iz ko ri sti«

po ve za vo) in

2. za ce lot no po ve za vo sku paj (lah ko pa tudi za skup ne vsto pe več sku pin pred me tov).

Pri opre de lje va nju pri ča ko va nih re zulta tov oz. do sež kov po sa mez nih pred me tov iz-

ha ja mo iz za pi sa (ci ljev in/ali pri ča ko va nih re zul ta tov) v uč nih na čr tih, ki pa ga

pri la go di mo skup ne mu ci lju in skup ne mu pri ča ko va ne mu re zul ta tu po ve za ve.

13 Več o tem prim. v be se di lu Gla go li v pod po ro opre de lje va nju pri ča ko va nih re zul ta tov ...

76

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

Pri opre de lje va nju skup ne ga pri ča ko va ne ga re zul ta ta ali rezul ta tov po ve za ve pa so

nam lah ko iz ho diš če ci lji po sa mez nih (no sil nih) pred me tov ali pa splo šni ci lji in

kom pe ten ce, ki si jih deli več pred me tov sku paj. V pod po glav ju o ci ljih (v na da lje va-

nju) pri ča ko va ne re zul ta te na tanč ne je raz me ji mo od ci ljev in pokaže mo na nji ho vo

med se boj no zve zo.

Pri ča ko va ni re zul ta ti po ve do, kako naj se ka že di ja kov konč ni do se žek kot re zul tat

vseh si ste ma tič nih pri za de vanj – kaj ho če mo, da di jak na kon cu po ka že ali na re di.

Re zul tat razumemo kot spremembe, ki jih je di jak do ži vel med pro ce som uče nja,

kot raz li ko od prejš nje ga sta nja, ki jo je pri ne slo uče nje. V tem smi slu je miš ljen

re zul tat kot ti sto, kar se lah ko »meri«, »oce ni«, kon kret no ugo tav lja. Preiz kus, ali

je pri ča ko va ni re zul tat oz. do se žek ja sno za pi san, je prav »mer lji vost« tega zna nja:

re zul tat naj bi na mreč pred stav ljal nek na pre dek, neko raz li ko od prejš nje ga sta nja.

Za pis pri ča ko va nih re zul ta tov mora na ka zo va ti, kaj že li mo, da bi di jak do se-

gel, kaj KONKRETNEGA naj bi di jak ob kon cu te po ve za ve/pro jek ta/uč ne ga

sklopa ZMOGEL, ZNAL, kak šno ra zu me va nje in kom pe ten co naj bi raz vil ali

vsaj na sta vil … , kak šna naj bi bila na ne kem po droč ju raz li ka v pri mer ja vi s

prejš njim sta njem.

Za pi san naj bi bil v do vr šnem gla go lu in z iz po stav lje no di ja ko vo vlo go: »di jak zmo-

re/zna/po ka že …«, lah ko tudi v gla gol ni ku (zmož nost, oza veš če nost …). Vča sih je

v po moč, če do da mo ti sto be se do, ki izra ža raz li ko v pri mer ja vi s pred hod nim sta-

njem (npr. »pri do bi ti« os nov ni …vpo gled, ali »po glo bi ti«…).

Iz črp nost za pi sa re zul ta ta oz. do met in kom plek snost do sež ka/ob seg re zul ta ta je

od vi sna tudi od tega, ko li ko ča sa bo pos ve če no zanj (tri ure pou ka ali pro jek ta bo

pri ne slo manj ob se žen oz. am bi cio zen re zul tat kot tri ted ne vla ga nja vanj ali pa

ce lo let no si ste ma tič no delo na raz vi ja nju neke kom pe ten ce, veš či ne ali kon cep ta).

Ko gre za in ter dis ci pli nar ne14 ku ri ku lar ne po ve za ve, ne sme mo po za bi ti na po men

opre de lje va nja skup nih – in ter dis ci pli nar nih pri ča ko va nih re zul ta tov. Vsak ude le že ni

pred met zase lah ko opre de li pri ča ko va ne do sež ke ti ste ga dela, ki ga pris pe va sam,

nuj no pa je, da tudi vsi – v po ve za vo vklju če ni pred me ti – sku paj opre de li jo skup ne

– in ter dis ci pli nar ne pri ča ko va ne re zul ta te, ki naj bi na sta li kot plod po ve zav/-e. Če je

zno traj ene, krov ne, ku ri ku lar ne po ve za ve več raz lič nih po ve zav sku pin pred me tov,

pa je do bro upo šte va ti tudi t. i. skup ne vsto pe sku pin pred me tov in po po tre bi opre-

de li ti nji ho ve skup ne pri ča ko va ne re zul ta te.

Do bra ku ri ku lar na po ve za va po stre že z do da no vred nost jo, s pre sež kom nad pris-

pev ki po sa mez nih pred me tov, je več kot le se šte vek le-teh, je nova ka ko vost, ki je

lah ko na sta la iz ključ no za ra di po ve zav.

Pri iz bi ri in opre de lje va nju pri ča ko va nih re zul ta tov po sa mez nih pred me tov in pri

opre de lje va nju skup nih – in ter dis ci pli nar nih – re zul ta tov si lah ko po ma ga mo s pri-

14 Po drob na po ja sni la si ste ma in mor fo lo fi je ku ri ku lar nih po ve zav so v po glav ju Kat je Pa vlič Šker-

janc Smi sel in si stem ku ri kular nih po ve zav.

77

po roči lom (na ve zu joč se med dru gim na Wig gin sa in Mc Tig hea, prav tam, str. 71),15

da se pri tem ve lja osre do to ča ti na:

• zna nja in veš či ne, ki pred stav lja jo traj ne in pre nos lji ve ide je, ki pre se ga jo par ti ku-

lar ne »lek ci je« in gole zbir ke dej stev;

• zna nja, ki se osre do to ča jo na kom plek sne kon cep te, prin ci pe in pro ce se ter veš či-

ne, ki – kot pra vi zna na Bru ner je va kri la ti ca – po ma ga jo učen cem »mi sli ti s kon-

cep ti in ne le o njih«, ki pris pe va jo h krov ne mu in kon cep tual ne mu ra zu me va nju

(angl. ove rarc hing un der stan ding, con cep tual un der stan ding);

• zna nja in veš či ne – ko gre za pris pe vek po sa mez nih pred me tov (še zla sti, ko gre

za nji ho vo no sil no vlo go) – ki naj bi bila ti sta ključ na dis ci pli nar na zna nja, ki so

v sa mem »je dru oz. osrč ju dis ci plin« (prav tam, str. 72) in ki (po nov no z Bru-

ner jem re če no) »to pi ke ali veš či ne po sta vijo v raz mer je z nji ho vim kon tek stom v

naj šir ši os nov ni struk tu ri po lja zna nja« (prav tam);

• zna nja, ki ima jo po ten cial za po ve zo va nje z dru gi mi zna nji oz. ide ja mi in ki pris-

pe va jo k naj šir šim ge ne ra li zaci jam in ab strakt nim prin ci pom (ki jih spod bu ja jo

jih vpra ša nja tipa: za kaj, kako, kaj pa če …);

• zna nja in veš či ne, ki ima jo vred nost tudi zu naj same šol ske si tua ci je oz. so »živ-

ljenj ska« in za sto pa jo »dis ci pli ne in zna nje na delu« – pred stav lja jo a pli ka ci jo te-

melj nih kon cep tov na živ ljenj ske prob le me (npr. v zve zi z okolj sko prob le ma ti ko,

dr žav ljan ski mi kom pe ten ca mi, kri tič nim miš lje njem …), pri če mer je po go sto na

ne vsi ljiv in nein dok tri ni ra joč na čin vklju če na tudi od no sna kom po nen ta, in

• zna nja in veš či ne, ki jih je naj bolj pre prič lji vo moč iz ka za ti v ob li ki av ten tič nih

uč nih na log oz. si tua cij (npr. kot na čr to va nje ra zi skav in eks pe ri men tov, vo de nje

okro glih miz in ak tiv no so de lo va nje na njih, pred stav lja nje te ma ti ke av ten tič ni

pub li ki, iz de lo va nje ela boratov in na čr tov, pi sa nje član kov, ko men tar jev, re cen zij,

kri tik i.p.d.).16

15 Wig gins in Mc Tig he opre de lje va nje pri ča ko va nih re zul ta tov po ve zu je ta z raz vi ja njem ra zu me va nja

(pri učen cih oz. di ja kih) in s pre miš lje nim iz bo rom in pre ci zi ra njem kon cep tov in prin ci pov (ki so v

je dru tega ra zu me va nja). Zato, da bi uči telji ime li bolj ši pre gled nad mre žo kon cep tov, ki so vklju če ni

v neko po ve za vo, pri po ro ča ta (gra fič no) raz de la vo pri ča ko va nih re zul ta tov v lu či no sil nih kon cep tov

in ge ne ra li za cij, ki naj bi jih učen ci oz. di ja ki ra zu me li. To vrst na gra fič na pod po ra (lah ko na na čin

mi sel nih vzor cev ali dru gih kon cep tual nih mrež) je po se bej pri prav na prav pri opre de lje va nju skup nih

pri ča ko va nih re zul ta tov med pred met nih in ku ri ku lar nih po ve zav v re la ci ji s pri ča ko va ni mi re zul ta ti

po sa mič nih pred me tov in sku pin pred me tov.

V na šem pro jek tu zaen krat z gra fič nim pri ka zom kon cep tual ne mre že kon cep tov in ge ne ra li za cij, ki

vsto pa jo v po ve za vo, še ni smo po sku si li (ve či na šol os ta ja pri »li near nem« ali vzpo red nem za pi su),

os ta ja pa iz ziv za pri hod nje po ve za ve.

16 V zve zi s pre mi sle kom o tem, h kak šni vr sti do sež kov bi že le li spod bu di ti učen ce oz. di ja ke, naj

po nov no opo zo ri mo na po men kom pe tenč ne pers pek ti ve. Le-to naj laž je upo šte va mo prav s ku ri ku-

lar ni mi po ve za va mi, ki pre se ga jo mo no dis ci pli nar ni pri stop in so na me nje ne kom plek snej šim, (vse)

živ ljenj skim zna njem. Na tem me stu na va ja mo ene ga od fin skih sez na mov kom pe tenc in veš čin, ki bi

uteg ni le pri ti prav tudi nam za naj šir šo orien ta ci jo pri opre de lje va nju do sež kov oz. re zul ta tov ku ri ku-

lar nih po ve zav (Kin nu nen E. in Hal me vuo T., 2005, prim. tudi Ru tar v Ga ber, 2006):

- učne zmož no sti: zmož no sti in mo ti va ci ji za sa mo ra zvoj, zmož no sti za pri do bi va nje, ana li zi ra nje in

oce nje va nje in for ma cij, zmož no sti za oce nje va nje last ne ga uče nja in sa moo ce nje val ne veš či ne, veš-

činam sa mo ra zvi ja nja (angl. self-de ve lop ment skills), pri prav lje no sti za spre mem be in zmož no sti

iz bi ra nja

- zmož no sti re še va nja prob le mov: us tvar jal no miš lje nje in »ak ti va cij ske« veš čine (angl.: ac ti vity skills),

upo ra ba in for ma cij v no vih si tua ci jah, uprav lja nje s kom plek sni mi in te rak tiv ni mi od no si, veš čine

od lo ča nja, lo gična de duk ci ja in ana li tične veš čine ter kri tično miš lje nje

- in te rak cij ske in ko mu ni ka cij ske veš čine: veš čine pred stav lja nja, pi sa nja in po slu ša nja, po go vor ne in

po ga jal ske veš čine, je zi kov na, kul tur na pi sme nost in in te rak cij ske veš čine ter veš čine ko mu ni ka cij ske

teh no lo gi je

- so de lo val ne veš čine, veš čine tim ske ga dela, zmož nost upo šte va nja dru gih, flek si bil nost v medč lo veš-

kih od no sih, pri la go dlji vost, zmož nost za po prav lja nje last nih ak cij in sa mo poz na va nje

- etičnim in es tet skim veš činam: zmož no sti de la ti na etič nih vpra ša njih in iz bi rah, po šte no sti, od go-

vor no sti in de lo va nju v skla du z etič ni mi ci lji in pri poz na nju raz no li ko sti oko lij, sti lov in es tet skih

vred not.

78

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

V na da lje va nju si po glej mo ne kaj eno stav nih pri me rov za pi sov pri ča ko va nih re zul-

ta tov iz na še prak se, naj prej ta kih, ki niso za res »re zul tat no« opre de lje ni, zato da se

prek ne do sled ne ga opre de lje va nja za ve mo, na kaj ka že biti po se bej po zo ren, nato

pa se pos ve ti mo še ka ži pot nim.17 Med pri me ri na va ja mo tako pred met ne kot med-

pred met ne oz. in ter dis ci pli nar ne (to rej skup ne) re zul ta te, saj je tre ba zna ti opre de-

lje va ti tako pred met ne pris pev ke k po ve za vi (tj. pri ča ko va ne re zul ta te posa mez nih

pred me tov) kot nji ho ve skup ne pris pev ke (tj. pri ča ko va ne re zul ta te po sa mez nih

sku pin po ve za nih pred me tov, pred vsem pa pri ča ko va ne re zul ta te ce lot ne, skup ne

po ve za ve).

2.1 Pri me ri, ki jih je mo go če iz bolj ša ti

Pri me re smo zbra li v pro jek tu, v ka te rem smo jih s so de lav ci iz šol ana li zi ra li in

nad gra je va li. Iz sek tega pro ce sa je moč raz bra ti iz spod njih pri me rov.

V enem od pri me rov je kot skup ni re zul tat pri pred me tu za pi sa no » Hra na ne koč in

da nes«.

Bo lje bi bilo za pi sa ti: di ja ki zna jo opi sa ti in po ja sni ti zgo do vi no pre hra nje val nih na vad

Slo ven cev v prejš njem sto let ju (po ma ga li smo si z za pi som ci lja pri is tem pri me ru).

Samo na slov teme ali po glav ja na mreč ne more biti re zul tat. Re zul tat mora spra vi ti

di ja ka v zve zo s to temo (opi sa ti, kaj z njo di ja ki »na re di jo«, kak šen mi sel ni pro ces pri

tem iz ka že jo). Re zul tat bi tako lah ko bil – oh lap no re če no –, da »spoz na jo …« ali pa

»ra ziš če jo« to temo, a tudi v tem pri me ru bo tre ba opre de li ti, na kak šen na čin bomo

vi de li in ve de li, da so (ne kaj) spoz na li oz. na kak šen na čin se vidi, kaj so ra zi ska li oz.

ugo to vi li in kako. V na šem gor njem pri me ru to rej lah ko to, da spoz na jo pre hra nje-

va nje ne koč in da nes, raz be re mo iz tega, kako zna jo to te ma ti ko opi sa ti in po ja sni ti.

Po dob no ve lja tudi za pri mer za pi sa » Poz na va nje na rav ne ga ra di oak tiv ne ga raz pa da«.

Tudi tu bi bilo tre ba bolj na tanč no za pi sa ti : di ja ki zna jo opi sa ti in po ja sni ti …

V pri me ru za pi sa » Vpo gled v živ lje nje in do ga ja nje v evrop ski zgo do vi ni 16. sto let ja« pa

bi ka za lo do da ti vsaj gla gol ali gla gol nik (npr. pri do bi tev vpo gle da v …) in mor da še

malo več kon kret ne ga zgo do vin ske ga vi di ka.

V pri me ru za pi sa za tuji je zik » pomem bnost za ve da nja vsa ke ga po sa mez ni ka za ohra-

nja nje či ste ga oko lja« po nov no manj ka gla gol ali gla gol nik (npr. oza veš če nost po-

sa mez ni ka za po men …) in kon kre ti za ci ja tega, kak šen vi dik v zve zi s kon kret nim

tu jim je zi kom bo pris pe vek k po mem bno sti tega za ve da nja …

17 Pri me re, ki jih na tem me stu ob jav lja mo le po de lih, smo pri do bi li v pro jek tih In te gra tiv ni ku ri kul

in Po so do bi tev gim na zi je (ne ka te ri pa so pri če li na sta ja ti še v pro jek tih Di dak tič na pre no va gim na zij

in Evrop ski od del ki). Ne ka te ri od pri me rov so v na da lje va nju (v raz del ku Pri me ri iz prak se) ob jav lje ni

v ce lo ti. Tudi ti stim šo lam, ka te rih pri me re smo to krat upo ra bi li le za ilu stra ci jo po sa mez nih struk tur-

nih ele men tov, ali pa smo pri njih do bi li ide jo za ka te ro od re ši tev, ki jih pri ka zu je mo (npr. Gim na zi ji

Vič, Gim na zi ji Je se ni ce, Gim na zi ji Bre ži ce, Gim na ziji Lju to mer, Gim na zi ji Kam nik, Gim na zi ji Ptuj,

Gim na zi ji Rav ne, Gim na zi ji Škof ja Loka, III. gim na zi ji Ma ri bor, Ško fij ski gim na zi ji An to na Mar ti na

Slomš ka in še mno gim dru gim), se zah va lju je mo. V pri me rih, ki so ne ko li ko dalj ši, in ki niso pri re je ni,

po se bej na va ja mo av tors tvo šol. Še po se bej se šo lam zah va lju je mo, da so bile pri prav lje ne po nu di ti

v ob ja vo tudi pri me re, ki so bili po treb ni iz bolj šav. Ti pri me ri so po se bej dra go ce ni, saj se rav no iz

os vet lje va nja ne ka te rih po manj klji vo sti in iz po prav lja nja in nad gra je va nja lah ko naj več nau či mo. Naj-

več krat ti pri me ri niso »last« ene same šo le, am pak se po manj klji vo sti po nav lja jo pri več pri me rih.

79

Po glej mo si še en pri mer, v ka te rem so v za pi su re zul ta tov si cer že na ka za ni gla go li

oz. upo rab lje ni gla gol ni ki, in si cer pri an gleš kem je zi ku:

poz na va nje eko loš kih prob le mov, raz vi ja nje je zi kov nih spret no sti,

kjer pa je eden od njih spet nes pe ci fič ni »poz na va nje«, ki bi ga ka za lo na tanč ne je

opre de li ti (kako se ka že, da di ja ki »poz na jo« eko loš ke prob le me). Hkra ti pa je poz-

na va nje eko loš kih prob le mov skupna do me na več pred me tov (npr. tu je ga je zi ka v

po ve za vi z na ra vo slov ni mi in dru gi mi, v po ve za vo vklju če ni mi pred me ti in je kot

tak že opre de ljen pod skup nim pri ča ko va nim re zul ta tom »di ja ki se za ve da jo po-

me na va ro va nja oko lja …«), zato ne more biti spe ci fič no je zi kov ni re zul tat. Za pis

»raz vi ja nje je zi kov nih spret no sti« pa je pres plo šen, saj ta cilj ve lja za vse leto oz. je

sploh te melj no na če lo je zi kovnega pou ka; v da nem pri me ru med pred met ne ali ku ri-

ku lar ne po ve za ve bi ga ve lja lo na ve za ti na spe ci fič no –v prejš nji for mu la ci ji ome nje-

no – prob le ma ti ko, npr.: dijak pre poz na, ra zu me in zna upo ra bi ti te melj no be se diš če,

spe ci fič no za eko loš ke prob le me.

2.2 Ka ži pot ni pri me ri

V na da lje va nju na va ja mo ne kaj pri me rov za pi sov, ki ima jo že bolj pre prič lji vo »re-

zul tat no« ob li ko, ki pa jim bomo do konč no po do bo po de li li v na sled njem pod po-

glav ju, ko jih bomo opre mi li z evi den ca mi oz. do ka zi li.

Naj prej na va ja mo ne kaj pri me rov na po ve di skup nih re zul ta tov (to rej pri ča ko va nih

re zul ta tov ce lot ne ku ri ku lar ne po ve za ve), ki jih pov ze ma mo iz pred sta vi tev šol (ki

sle di jo v na da lje va nju, in si cer iz pri me ra, pos ve če ne ga obrav na vi umet no sti 20.

sto let ja, in pri me ra, pos ve če ne ga za posljivo sti in trgu dela). Opre de li tev skup nih

re zul ta tov pred stav lja – kot bomo ute me lji li ob kon cu tega pod po glav ja – ene ga

osred njih vzvo dov za na čr to va nje ku ri ku lar ne po ve za ve in so ti sta do da na vred nost,

za ra di ka te re se je ku ri ku lar ne po ve za ve sploh vredno lo ti ti:

1. pri mer:

Dijaki izob li ku je jo kri ti čen od nos do ob dob ja na za čet ku 20. sto let ja. Di jak zna

pre so di ti po sle di ce voj ne oz. kri tič no ovred no ti ti voj ne grozote, to ute me lji ti ob

Guer ni ci (zgo do vi na, film, ro man, sli ka) in upo ra bi ti pri dob lje na zna nja na last nem

iz del ku.

2. pri mer:

Di ja ki raz vi je jo zmož nost sa mo stoj ne ga is ka nja za po sli tve in urad ne ga do pi so va nja.

3. pri mer:18

Di ja ki uza ve sti jo po men va ro va nja na rav ne ga in druž be ne ga oko lja za pri hod nje

ge ne ra ci je ter ob li ku je jo po zi ti ven od nos do pla ne ta.

V nadal je va nju pa na va ja mo še ne kaj za pi sov pri ča ko va nih re zul ta tov za po sa mez ne

pred me te (ki so de lu je jo pri ku ri ku lar nih po ve za vah).

Pri psi ho lo gi ji, ki npr. so de lu je v zad nji prej ome nje ni ku ri ku lar ni po ve za vi, so tako

iz po stav lje ni na sled nji re zul ta ti, ki jih v tej po ve za vi pris pe va pouk psi ho lo gi je (nato

18 Pri mer je pris pe va la Ško fij ska gim na zi ja An to na Mar ti na Slomš ka (pos ve čen je dnevu Zem lje)

in v tem pri roč ni ku ni ob jav ljen kot ce lo ta, am pak s pris pev ki po sa mez nih pred me tov in skup nim

re zul ta tom.

80

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

pa sle di jo pri me ri re zul ta tov po sa mez nih pred me tov, ki so de lu je jo v raz lič nih dru-

gih ku ri ku lar nih po ve za vah):

Psi ho lo gi ja:

Di ja ki se ove do (ali pa po glo bi jo za ve da nje o …) po sle dic one sna že va nja oko lja in

s tem po ve za nih kli mat skih spre memb na člo ve ko vo po čut je in to na ve žejo na kon-

cept stre sa.

Ke mi ja:19

Di ja ki pri do bi jo zmož nost na čr to va nja in iz ved be var ne ga eks pe ri men tal ne ga dela

(pri do bi tev zmož no sti …) – upo šte va nje var ne ga dela v la bo ra to ri ju in pra vil ne upo-

ra be opre me ob upo šte va nju zna nih tok si ko loš kih po dat kov.

Ma te ma ti ka:20

Di ja ki po ja sni jo upo rab nost for mu le za eks po nent no rast pri ra ču na nju ko li či ne

ra di oak tiv ne ga izo to pa; zna jo re ši ti struk tu ri ra ne na lo ge z upo ra bo eks po nent ne in

lo ga ri tem ske funkci je …

Šport na vzgo ja:21

Di ja ki po ve že jo ele men te ple sa v se sta vo, ki po vse bi ni us tre za temi Ro mea in Ju li-

je – se sta vi jo ko reo gra fi jo na temo Ro mea in Ju li je.

Po slov no ko mu ni ci ra nje:22

Di ja ki zna jo oce ni ti po men pr ve ga vti sa pri is ka nju za po sli tve in na pi sa ti proš njo

in c/v.

Fi lo zo fi ja:23

Di ja ki uza ve sti jo po men in vlo go fi lo zof skih idej v raz sve t ljens tvu in nje ne ga vpli va

na li te ra tu ro.

Pri na sled njem, zad njem pri me ru tega pod po glav ja pa so pri ča ko va ni re zultati že

bolj kon kret no opre de lje ni oz. opredel je ni na tak na čin, da je ta koj moč vi de ti, na

kak šen kon kre ten na čin bodo iz ka zani – kaj so evi den ce oz. do ka zi la za nje. Prav

temu iz zi vu – ope ra cio naliza ci ji pri ča ko va nih re zul ta tov s po moč jo evi denc oz. do-

ka zil – je pos ve če na po zor nost v podpo glav ju, ki sle di.

So cio lo gi ja:24

• Di ja ki na pri me rih pre poz na va jo ste reo ti pe in pred sod ke,

• kri tič no ovred no ti jo, na kak šni os no vi so na sta li in ali so ute me lje ni, ter

• ugo to vi jo, za kaj pri ha ja do raz ko ra ka med prav no de kla ri ra ni mi pra vi ca mi in

de jan skim sta njem.

19 Pri mer je pov zet po več po dob nih pri me rih.

20 Pri mer je pris pe va la Gim na zi ja Je se ni ce (pos ve čen je okolj ski prob le ma ti ki v po ve za vi z ra di oak-

tiv nost jo) in v tem pri roč niku ni ob jav ljen kot ce lo ta.

21 Pri mer je pris pe va la Gim na zi ja Bre ži ce (za sno va je kot bra nje sko zi ku ri kul in kot iz ho diš če priv-

ze ma delo Ro meo in Ju li ja) in v tem pri roč ni ku ni ob jav ljen kot ce lo ta, am pak s pris pev ki po sa mez nih

pred me tov.

22 Pri mer je iz Eko nom ske šo le Ljub lja na in je v na da lje va nju ob jav ljen v ce lo ti.

23 Pri mer je pris pe va la Gim na zi ja Vič (pos ve čen je po ve zo va nju fi lo zo fi je in slo venš či ne ob kon cep tu

raz svet ljens tva) in v tem pri roč ni ku ni ob jav ljen kot ce lo ta, am pak s pris pev ki po sa mez nih pred me tov.

24 Pri mer je pris pe va la Gim na zi ja Ptuj (pos ve čen je kon cep tu lju bez ni) in v tem pri roč ni ku ni ob jav-

ljen kot ce lo ta.

81

3 DO KA ZI LA/EVI DEN CE

(ZA DO SE GA NJE RE ZUL TA TOV)25

Če prav z re zul ta ti ne me ri mo na ma te ria li zi ra ne »iz ka ze« uč ne ga pro ce sa, am pak v

prvi vr sti na mi sel ne oz. spoz nav ne »iz ka ze«, pa tudi ti po tre bu je jo do lo če no mero

kon kre ti za ci je: kako kon kret no se ka že jo. Potre bu je mo evi den ce oz. do ka zi la do se-

ga nja tega re zul ta ta: kako di jak iz ka že/do ka že, da je do se gel pri ča ko va ni re zul tat,

»kako se to vidi«.

Ker ne gre za ni ka kr šno pred pi sa no ka te go ri jo, am pak le za po ma ga lo pri pre ci zi ra-

nju uč nih re zul ta tov, zaen krat ohra nja mo oba izra za, za ka te ra me ni mo, da me ri ta

na to, s či mer do ka že mo oz. evi den ti ra mo, iz ka že mo do se ga nje re zul ta tov, tj. do ka-

zi la in evi den ce.

Pou da rek to rej ni ka kor ni na tem, da se uva ja do dat ne nove izra ze in ka te go ri je.

Ugo tav lja mo pa, da pri opre de lje va nju re zul ta tov po go sto os ta ja ne kaj »re zer ve«,

neka ne trans pa rent nost, ki je po sle di ca nji ho ve pre ve li ke splo šno sti. Le-to lah ko

pre se že mo s spod bu ja njem uči te ljev k temu, da izra zi jo, kako se ti re zul ta ti ka že jo,

iz če sa so raz vid ni, kaj jih do ka zu je.

Gre to rej bolj za »orod je« oz. že sko raj neko veš či no, ki naj bi jo uči telj raz vil za

opre de lje va nje re zul ta tov in ki se ka že na ta na čin, da se ved no vpra ša: kako bomo

(uči te lji, di ja ki in ne na zad nje star ši) ve de li, da je ta re zul tat do se žen? S tem je hkra-

ti poskrb lje no tudi za ja sno iz ho diš če za ugo tav lja nje do sež kov, pa naj si gre le za

pre ver ja nje ali pa tudi za oce nje va nje.

Če so re zul ta ti že na prvi mah za pi sa ni v res kon kret ni, »re zul tat ni« ob li ki, ni po tre-

be po iz po stav lja nju evi denc oz. do ka zil.

Naj več krat pa je to vrst no pre ci zi ra nje po treb no, ko gre za kom plek sne do sež ke, opre-

de lje ne s si cer »žlaht ni mi« in am bi cioz ni mi, a zato tudi oh lap ni mi izra zi, kot npr.:

raz vi je jo od nos, raz vi je jo kri tično miš lje nje, raz vi je jo za vest o … Ta krat nas vpra ša-

nje »Kako se to vidi? Na kak šen na čin to po ka že jo?« spod bu di k več ji na tanč no sti.

Vpra ša nja v po moč:

Kako vemo, da je re zul tat do se žen, kako to di ja ki iz ka že jo, s ka te ri mi kon kret-

ni mi (mi sel ni mi) ak tiv nost mi (če mur lah ko do da mo še podv pra ša nje: iz ka te rih

iz del kov oz. na či nov pred stav lja nja se to vidi …)?

Do evi denc oz. do ka zil lah ko pri de mo po dveh po teh:

• Iz re zul ta tov skle pa mo, na kak šne kon kretne na či ne naj bi se ti re zul ta ti ka za li

(de duk tiv na pot) oz. kako bomo ve de li, da so do se že ni; tako lah ko npr: iz re zul-

tata »kri tič no ovred no ti jo raz lič ne pers pek ti ve …« skle pa mo na to, da se kri tič no

vred no te nje ka že npr. kot pri mer ja nje raz lič nih pers pek tiv, ugo tav lja nje in po-

25 V ja sno opre de lje nih oz. kon kre ti zi ra nih re zul ta tih lah ko vi di mo do lo če no po dob nost s stan dar di

(kot jih poj mu je jo teo ri je pre ver ja nja in oce nje va nja). Stan dar di so na mreč »mera« do sež kov oz. opis

stop nje do se ga nja ci ljev. Re zul tat ni za pis, o ka kr šnem raz prav lja mo na tem me stu v zve zi s ku ri ku lar-

ni mi po ve za va mi, je zato še najb liž je »op ti mal nim« stan dar dom kot ute me lju je mo tudi v na da lje va nju.

82

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

jas nje va nje nji ho vih pred no sti in sla bo sti, za go var ja nje in ute me lje va nje da ja nja

pred no sti eni od njih ipd.

• Iz ci ljev skle pa mo, kako bi se lah ko ka za li re zul ta ti (in duk tiv na pot); iz ci ljev, kot

so npr: pri mer ja jo raz lič ne pers pek ti ve, teh ta jo pred no sti in sla bo sti, to ute me-

lju je jo …, lah ko skle pa mo na to, da se bo re zul tat »kri tič no ovred no ti jo« ka zal na

na či ne, ka kr šne opre de lju je jo ci lji: sko zi pri mer ja nje, teh ta nje, uteme lje va nje ...

Za pi si ci ljev na mreč po go sto kar ne po sred no po nu ja jo evi den ce oz. do ka zi la za

do se ga nje pri ča ko va nih re zul ta tov, vča sih pa jih lah ko iz njih raz be re mo po sred no.

Do bro ope ra cio na li zi ra ni ci lji (t.i. ope ra tiv ni ci lji) pa so se ve da lah ko tudi iz ho diš če

za za pis de jav no sti, ne le evi denc in re zul ta tov, kot bomo vi de li v na da lje va nju v

pod po glav ju o ci ljih.





3.1 Pri me ri


Zače li bomo z eno stav nej ši mi re zul ta ti in do ka zi li oz. evi den ca mi, ve za ni mi v več ji

meri na us vo ji tev vse bin ske ga zna nja in nje go vo upo ra bo pri po sa mez nih pred me tih;

na da lje va li pa bomo s pri me ri, kjer je med pri ča ko va ni mi re zul ta ti oz. nji ho vi mi

evi den ca mi več pou dar ka na pro ce snih in pro ce du ral nih zna njih. Z do ka zi li oz. evi-

den ca mi smo nad gra di li tudi ne ka te re od prej na ve de nih pri me rov pri ča ko va nih

re zul ta tov.

Tudi tu bomo naj prej pred sta vi li pri me re za pi sov do ka zil oz. evi denc za po sa mez ne

pred me te, nato pa še pri me re evi denc oz. do ka zil za skup ne re zul ta te (torej re zul ta te

ce lot ne po ve za ve, ne le po sa mez nih pred me tov, so de lu jo čih v njej).

Angleš či na:

di jak pre poz na, ra zu me in zna upo ra bi ti te melj no be se diš če, spe ci fič no za eko loš ke

prob le me, in je zmo žen upo ra bi ti tu jih vire na področ ju okolj ske prob le ma ti ke,

kar do ka že tako, da:

• zna iz bra ti us trez ne be se de,

• jih zna upo ra bi ti v be se di lu o okolj ski prob le ma ti ki …

Ke mi ja:26

Di ja ki se za ve da jo po me na va ro va nja na rav ne ga oko lja, upo šte va je sez na ni tev z ne var-

ni mi snov mi in nji ho vim vpli vom na oko lje in zdrav je,

kar po ka že jo tako, da:

• zna jo na šte ti, opi sa ti in po ja sni ti ke mij ske last no sti in mej ne kon cen tra ci je po sa-

mez nih ne var nih sno vi,

• po ja sni jo vpli ve tok si ko loš kih sno vi na or ga ni zem,

• na no vih pri me rih skle pa jo na vpliv ne var nih sno vi na oko lje in zdrav je,

• kri tič no upo ra bi jo raz lič ne vire za pri do bi va nje po dat kov.

26 Pri mer je ne ko li ko pri re jen po zgo raj ome nje nih pri me rih po ve za ve iz Ško fij ske gim na zi je An to na

Mar ti na Slomš ka in Gim na zi je Bre ži ce.

83

Ke mi ja:27

Pri do bi tev zmož no sti na čr to va nja in iz ved be var ne ga eks pe ri men tal ne ga dela (upo šte-

va nje var ne ga dela v la bo ra to ri ju in pra vil ne upo ra be opre me ob upo šte va nju zna nih

tok sikološ kih po dat kov),

kar di jak do ka že tako, da:

• zna iz raz lič nih vi rov zbrati in for ma ci je v zve zi z dano temo in po stop ki,

• na čr tu je in var no iz ve de eks pe ri ment ek strak ci je na rav ne učin ko vi ne iz rastli ne.

Zgo do vi na:

Di jak pri do bi os nov ni vpo gled v živ lje nje in do ga ja nje v evrop ski zgo do vi ni 16. sto let ja,

kar do ka že tako, da:

• na šte je, opi še in po ja sni zna čil no sti re ne sanč ne ga kul tur ne ga izro či la,

• oce ni po men le-tega za evrop sko ci vi li za ci jo (si ob li ku je sta liš če o tem),

• zna poi ska ti vire, ki po na zar ja jo to ob dob je, in iz njih iz luš čiti bis tve ne in for ma ci je.

Pri na sled njih pri me rih so pri re zul ta tih oz. nji ho vih evi den cah vklju če ne tudi:

• pro ce du ral na kom po nen ta (to rej veš či na iz va ja nja po stop kov in upo ra be po treb-

nih oro dij in in stru men tov),

• pro ce sna kom po nen ta, npr. delo z viri, sklepa nje na no vih pri me rih, na čr to va nje

in iz va ja nje eks pe ri men tov, kri tič na pre so ja …,

• in od no sni ele men ti (npr. pri pri me ru iz zgo do vi ne, ko naj bi di ja ki na okro gli mizi

zna li za go var ja ti po men spo što va nja dru gač no sti, ute me lji li skrb za kul tur no de diš-

čino in pred sta vi li pred lo ge za iz bolj ša nje so žit ja v svo ji med kul tur ni skup no sti).

Zgo do vi na28

Di ja ki uza ve sti jo po men med kul tur ne ga dia lo ga,

kar do ka že jo tako, da:

• opi še jo in pred sta vi jo (v igri vlog) pred sod ke,

• po ja sni jo nji hov na sta nek in se pri tem skli cu je jo na ugo to vi tve iz vi rov,

• ute me lji jo nji ho vo ško dlji vost in naj de jo svo je pri me re za to,

• znajo za go var ja ti (npr. v okro gli mizi /de ba ti …) po men spo što va nja dru gač no sti,

• ute me lji jo skrb za kul tur no de diš či no in to pod pre jo z ugo to vi tva mi s te ren ske ga dela,

• si za mi sli jo pred lo ge za iz bolj ša nje so žit ja v (svo ji) med kul tur ni skup no sti.

Skup ni pri ča ko va ni re zul tat ku ri ku lar ne po ve za ve, pos ve če ne dne vu Zem lje,29 je:

Di jak uza ve sti po men va ro va nja na rav ne ga oko lja in raz vi je od go vo ren od nos do nje ga,

kar do ka že tako, da:

• po ja sni, na kak šen na čin in za kaj je vsak član druž be od go vo ren za ohra nja nje in

va ro va nje na ra ve,

• zna ar gu men ti ra no za go var ja ti po men va ro va nja na rav ne ga oko lja,

• ugo tav lja pri me re one sna že va nja na rav ne ga oko lja,

• poda ne kaj pred lo gov za va rovanje in se od lo či, h ka te rim spre mem bam lah ko

pris pe va tudi sam oz. o tem s po moč jo ar gu men tov pre pri ča svo jo druži no (oz.

bliž njo oko li co),

27 Pri mer je pris pe va la Gim na zi ja Bre ži ce.

28 Pri mer je ena od za čet nih ina čic pred me ta zgo do vi na iz pri me ra Sred nje šo le in gim na zi je Čr no-

melj, pred stav lje ne ga v na da lje va nju.

29 Pri mer je pris pe va la Ško fij ska gim na zi ja An to na Mar ti na Slomš ka.

84

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

• poda pred lo ge za oza veš ča nje jav no sti o po me nu va ro va nja oko lja,

kar so do ka zi la oz. evi den ce, ki ka že jo skup ni učinek pri za de vanj po sa mez nih pred-

me tov in nji ho vih re zul ta tov pri tej po ve za vi – spre me nje no di ja ko vo oza veš če nost

in od go vor nost,

k če mur bo npr. bio lo gi ja pris pe va la tako, da di jak:

• opi še in raz lo ži vpliv abiot skih de jav ni kov na or ga niz me,

• ob pri me rih zna po ja sni ti poj me proi zva ja lec, po tro šnik in raz gra je va lec ter na ve-

de nji ho ve vlo ge v eko si ste mu,

• ob pri me ru pre hra nje val ne ve ri ge in sple ta raz lo ži kro že nje in ko pi če nje tok sič nih

sno vi v eko siste mu in na po ve mož ne po sle di ce,

• na ve de glav ne vire in po sle di ce one sna že va nja oko lja,

• ob kon kret nih pri me rih raz lo ži eko loš ke prob le me,

• raz lo ži po sle di ce za eko si stem in vso bios fe ro ob pri me ru si ro ma še nja biot ske

raz no vrst no sti,

• na šte je ne kaj pri me rov vne se nih or ga niz mov v do ma čem oko lju in oce ni po sle di-

ce tega.

Psi ho lo gi ja pa bo k isti po ve za vi pris pe va la z na sled njim re zul ta tom:

Di jak se za ve da po sle dic one sna že va nja oko lja in s tem po ve za nih kli mat skih spre memb

na člo ve ko vo po čut je,

kar do ka že tako, da:

• opi še in po ja sni po jav stre sa,

• ga ilu stri ra s pri me rom iz živ lje nja, po ve za nim s po sle di ca mi one sna že va nja, in

ute me lji svoj iz bor,

• skle pa o po sle di cah stre sne ga sta nja na člo ve ko vo psi hič no in fi zič no zdrav je v

da nem pri me ru,

• zna po ve za ti ne ga tiv ne spre mem be v de lo va nju oko lja z du šev ni mi obre me ni tva-

mi po sa mez ni ka na splo šno in na kon kret nih pri me rih,

• ana li zi ra stop njo obre me nil no sti po sa mez nih stre sor jev (one sna že nje, kli mat ske

spre memb, na rav ne ka ta stro fe …) ter in ter pre ti ra nji hov vpliv na člo ve ka v av ten-

tič ni na lo gi, npr. zlo žen ki za oza veš ča nje o ne var no sti stre sa ali pa okro gli mizi

na to temo,

• upo rab lja v ta na men us trez ne vire.

Za ko nec na va ja mo pri me ra do ka zil oz. evi denc še za skup ni re zul tat dveh (v po-

glav ju s pri me ri šol po drob ne je pred stav lje nih) ku ri ku lar nih po ve zav (ene, na me nje-

ne prob le ma ti ki za poslo va nja in is ka nja za po sli tve in dru ge, na me nje ne ohra nja nju

na rav ne in kul tur ne de diš či ne):30

30 Naj ome ni mo, da je pri teh dveh pri me rih po mem bno tudi to, da je pre se žen »zgolj« vse bin ski vi dik

evi denc oz. dokazil - vklju če ni so ele men ti od no sne rav ni in kom pe tenc (od nos do na rav ne in kul tur ne

de diš či ne ter zmož nost is ka nja za po sli tve).

Pri obeh pri me rih je tudi raz vid no, da je iz ved be na ob li ka oz. »ma kro de jav nost« le pod po ra iz ka za-

ne mu zna nju in da ne more biti sama po sebi re zul tat. Npr.: okro gla miza ali de ba ta sta zgolj ob li ka

dela oz. iz ved be na mož nost, pri ka te ri (oz. sko zi ka te ro) se izra zi re zul tat (npr. ute me lji tev skr bi za

kul tur no de diš či no); po dob no je z av ten tič no na lo go, ki je v gor njem pri me ru psiho lo gi je zgolj »me dij«

za to, da di ja ki v njej iz ka že jo svo je zna nje, t. j., da zna jo ana li zi ra ti stop njo obre me nil no sti po sa mez-

nih stre sor jev ter in ter pre ti ra ti nji ho ve učin ke. Na me sto okro gle mize ali av ten tič ne na lo ge bi lah ko v

gor njih pri me rih za iz ka zo va nje do se ga nja is tih pri ča ko va nih re zul ta tov upo ra bi li tudi kak šno dru go

iz ved be no ob li ko.

85

Di ja ki raz vi je jo zmož nost sa mo stoj ne ga is ka nja za po sli tve in urad ne ga do pi so va nja,

kar po ka že jo tako, da:

• po ja sni jo mož ne na či ne is ka nja za po sli tve.

• na pi še jo proš njo in c/v ter oce ni jo nju no ka ko vost.

• zna jo upo ra bi ti pri dob lje no zna nje, ko iz ve de jo raz go vor za služ bo.

Di ja ki raz vi je jo po zi ti ven od nos do na rav ne in kul tur ne de diš či ne in po pu la ri zi ra jo skrb

za njo,

kar po ka že jo tako, da:

• z in ter dis ci pli nar ne ga vi dika (na okro gli mizi, ra dij ski od da ji, član ku) ute me lji jo

po men skr bi za na rav no in kul tur no de diš či no in

• v na čr tu za ohra ni tev na rav ne in kul tur ne de diš či ne v do ma či ob či ni pred sta vi jo

za mi sli in pred lo ge za nje no ohra nja nje.

Prav to vrst na opre de li tev skup nih re zul ta tov in nji ho vih do ka zil oz. evi denc (v po ve-

za vi s skup ni mi ci lji – prim. na prej) pred stav lja najž laht nej ši vi dik ku ri ku lar ne po-

ve za ve oz. nje ne ga mi kro na čr to va nja, saj je to do da na vred nost oz. in ter dis ci pli nar-

ni do se žek (tj. pre se žek), ki ga pri na ša po ve zo va nje. Do bra ku ri ku lar na po ve za va

po stre že z do da no vred nost jo, s pre sež kom nad pris pev ki po sa mez nih pred me tov,

je več kot le se šte vek le-teh, je nova ka ko vost, ki je lah ko na sta la iz ključ no za ra di

po ve zav! Do ka zu je pa jo prav skup ni, in ter dis ci pli nar ni re zul tat.

To je tako kon cep tual no kot lo gi stič no naj zah tev nej ši in naj bolj in ven tiv ni vi dik

ce lot ne iz ved be ku ri ku lar ne po ve za ve. Opre de li tev skup nih re zul ta tov sku paj z

opre de li tvi jo skup nih ci ljev (ku ri ku lar ne po ve za ve) pred stav lja tudi iz ho dišče oz.

»te melj ni kamen« vsa ke ku ri ku lar ne po ve za ve.

Če pov za me mo, je to rej pri in ter dis ci pli nar nih ku ri ku lar nih po ve zavah ključ na

opre de li tev skup nih re zul ta tov in nji ho vih do ka zil oz. evi denc, za že le no pa je, da v

od no su do njih tudi vsak od ude le že nih pred me tov opre de li pri ča ko va ne re zul ta te

oz. do sež ke ti ste ga dela, ki ga pris pe va sam. Če pa se pred me ti zno traj ene po ve za-

ve po ve zu je jo še v raz lič nih kom bi na ci jah (raz lič ni skup ni vsto pi), mora biti vsa ki

taki sku pi ni so de lu jo čih pred me tov ja sno, kak šna je nje na vlo ga gle de na skup ni

re zul tat.

Či sto za ko nec tega dela be se di la, na me nje ne ga opre de lje va nju do ka zil oz. evi denc,

pred stav lja mo še mož no ob li ko za pi sa re zul ta tov z do ka zi li oz. evi den ca mi tako za

nivo ce lot ne ku ri ku lar ne po ve za ve kot za po sa mez ne pred me te (pri mer za zgo do vi-

no kot so de lu jo čo v tej po ve za vi). V delu be se di la o de jav no stih pa bomo pri klju či li

še nivo skup nih vsto pov več sku pin pred me tov. Zgled je pri re jen po pri me ru, na me-

nje ne mu ohra nja nju na rav ne in kul tur ne de diš či ne do ma če ga kra ja, pred stav lje nem

v na da lje va nju v po glav ju s pri me ri šol.

86

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

Nivo ce lot ne ku ri ku lar ne po ve za ve:

Pri ča ko va ni re zul tat(i)/do sež ki KP

Di ja ki raz vi je jo po zi ti ven od nos do na rav ne

in kul tur ne de diš či ne in po pu la ri zi ra jo

skrb za njo, kar po ka že jo tako, da:

Evidence/dokazi(la)

• z in ter dis ci pli nar ne ga vi di ka (na okro gli mizi,

v ra dij ski od da ji, član ku) ute me lji jo po men

skr bi za na rav no in kul tur no de diš či no in

• v na čr tu za ohra ni tev na rav ne in kul tur ne

de diš či ne v do ma či ob či ni pred sta vi jo za mi sli

in pred lo ge za njeno ohra nja nje.

Nivo po sa mez nih pred me tov (ki

so de lu je jo v KP) – pri mer zgo do vi ne

Pri ča ko va ni re zul tat(i)/do sež ki KP

Opi še jo spre mem be svo je ga kra ja in ute me lji jo

po men kul tur ne de diš či ne do ma če ga kra ja

z zgo do vin ske ga vi di ka, kar na re di jo tako, da:

Evi den ce/do ka zi(la)

• pri mer ja jo na čin živ lje nja in ar hi tek tur no po do bo

de lov do ma če ga kra ja ne koč in da nes

ter skle pa jo o vzro kih za spre mem be,

• ute me lji jo pred no sti in sla bo sti na či na živ lje nja

v raz lič nih ča sov nih ob dob jih

• pred vi di jo spre mem be v pri hod no sti in

ar gu men ti ra jo svo ja raz miš lja nja o na činih

ohra nja nja kul tur ne de diš či ne me sta.

4 CI LJI

4.1 Ci lji – iz ho diš če za opre de lje va nje de jav no sti



in re zul ta tov

Gle de na to, da so naj bolj uve ljav lje na ka te go ri ja za pi sov v ku ri ku lar nih gra di vih

ci lji, si po glej mo, v kak šnem od no su so le-ti z re zul ta ti (in do ka zi li oz. evi den ca mi)

na eni stra ni ter de jav nost mi (ki jih obrav na va mo v na sled njem pod po glav ju) na

dru gi. Naj prej bomo spre go vo ri li o ci ljih (pred me tov) nas ploh, ka sne je pa se bomo

osre do to či li še na (skup ne) ci lje ku ri ku lar ne po ve za ve.

Za pis ope ra tiv nih ci ljev je pri ve či ni pred me tov tak so nom ska opre de li tev tega, kaj

naj di ja ki »na re di jo« z vse bi no – ci lji so to rej kom bi na ci ja oz. pre plet pro ce snih in

vse bin skih di men zij zna nja. Na na ša jo pa se tako na sam spoz nav ni pro ces oz. uč no

pot kot na re zul ta te te poti, kar po me ni, da je po nud ba ci ljev pra vi lo ma me ša ni ca

re zul ta tov in poti oz. de jav no sti (kljub temu, da bi naj si cer ci lji bili opis ti ste ga, k

če mur se na rav na va mo, kar naj bi s pot jo oz. de jav nost mi šele do se gli).

Zato je pri ča ko va no, da se pri mno gih na ših pri me rih ka že, da je meja med za pi som

re zul ta tov, ci ljev in de jav no sti me sto ma za bri sa na.

87

Cilj, ki na ka zu je spoz nav ni pro ces oz. ko rak v uč nem pro ce su, je bli že de jav no sti kot

re zul ta tu. Cilj pa, ki na ka zu je konč no des ti na ci jo, je bli že re zul ta tu.

Po glej mo si naj prej pri mer za pi sa ci ljev po sa mez ne ga pred me ta, ki je bli že re zul tat-

ni ob li ki (in je zato iz nje ga moč iz pe lja ti pri ča ko va ne re zul ta te z do ka zi li oz. evi-

den ca mi za nje, kot smo na ka za li v prejš njem pod po glav ju, ali pa jih pod do lo če ni mi

po go ji celo kar ize na či ti z re zul ta ti):

Bio lo gi ja:31

• Di jak opi še os no ve me to do lo gi je izo la ci je DNK;

• zna do lo ča ti po sa mez ne or gan ske mo le ku le v ži vi lih (li pi de, slad kor je, be lja ko vi ne,

nu klein ske ki sli ne);

• zna izolira ti DNK iz sad ja in ze le nja ve in lo či nit ke DNK od os ta lih;

• prek se gre te ga me di ja (voda) po ja sni ener gij ske vred no sti ži vil;

• na pri me rih lo či or gan sko snov od anor gan ske;

• opi še do kaz ne reak ci je za po sa mez ne or gan ske mo le ku le.

Zdaj pa si po glej mo pri mer za pi sa ci ljev po sa mez ne ga pred me ta, ki so ne ko li ko

bli že de jav no stim in ki to rej na ka zu je jo pro ces oz. pot do »konč nih« ci ljev (zato so

v ne ka te rih pri me rih ci ljev iz njih sko raj ne po sred no raz vid ne tudi kar de jav no sti):

Ke mi ja:32

• Di ja ki preu ču je jo uporabo og lji ko ve ga diok si da in nje gov vpliv na oko lje;

• s po moč jo vi rov prei sku je jo vzro ke in po sle di ce one sna že no sti zra ka;

• raz vi ja jo eks pe ri men tal no-ra zi sko val ne spret no sti in veš či ne …

Ne ka te ri ci lji pa so tak šni, da je pri njih ta meja za bri sa na. V tak šnem ci lju je mar sik-

je zdru že na di men zi ja evi den ce (to rej re zul ta ta) in di men zi ja de jav no sti (tj. poti),

tako kot je to mo go če slu ti ti v na sled njem pri me ru:

Zgo do vi na:33

• Di ja ki na šte je jo in pred sta vi jo po mem bnej še pred stav ni ke dru ži ne Habs bur ža nov;

• opi še jo in ute me lji jo zna čil no sti nji ho ve ga vla da nja;

• ana li zi ra jo in pri mer ja jo raz lič ne tipe ab so lu tiz ma;

• pove že jo re for me Ma ri je Te re zi je s spre mem ba mi v gos po dar skem, šol skem in po li tič-

nem živ lje nju na slo ven skem ozem lju;

• poiš če jo po ve za ve med kul tur no zgo do vinskimi zna me ni tost mi Du na ja, ki jih bodo

obi ska li na ek skur zi ji, ter dru ži no Habs bur ža nov.

V tem pri me ru ni moč enoz nač no skle pa ti, ali so tu na ve de ni ci lji miš lje ni bolj kot

re zul ta ti ali bolj kot de jav no sti za nji ho vo do se ga nje. Očit no so kar obo je: predstav-

lja jo re zul ta te in pot do njih oz. v pri me rih ne ka te rih for mu la cij celo obo je hkra ti.

Npr.: ana li zi ra nje in pri mer ja nje raz lič nih ti pov ab so lu tiz ma ter raz lič ne dru ge pri-

mer ja ve, ki sle di jo, so med uč nim pro ce som pot, hkra ti pa ob kon cu uč ne ga pro ce sa

pred stav lja jo tudi re zul tat.

Če pov za me mo, vi di mo, da so to rej ci lji lah ko iz ho diš če za opre de lje va nje re zul-

tatov z do ka zi li oz. evi den ca mi in za opre de lje va nje de jav no sti (pro ce sa).

31 Pri mer je pris pe va la Gim na zi ja Lju to mer (pos ve čen obrav na vi or gan skih mo le kul), in v tem pri-

roč ni ku ni ob jav ljen kot ce lo ta, am pak po pris pev kih po sa mez nih pred me tov.

32 Va ria ci je ci ljev na to temo se po jav lja jo v pri me rih več šol.

33 Pri mer je pris pe va la SŠC Ru dol fa Mai stra Kam nik (med pred met no za sno va na ek skur zi ja na Du-

naj) in v tem pri roč ni ku ni ob jav ljen kot ce lo ta, am pak s pris pev ki po sa mez nih pred me tov.

88

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

Ek sakt no opre de lje ni, kon kret ni ci lji, ki me ri jo na re zul tat (ne pa le na pot) so iz-

ho diš če za opre de lje va nje evi denc/do ka zov za do se ga nje pri ča ko va nih re zul ta tov.

Ci lji, izra že ni v ne do vr šni ob li ki, pa pred stav lja jo pot (so kot ne kak šni »etap ni« ci lji,

ka te rih do se ga nje je po treb no za do se go »konč nih« ci ljev) in pred vi de va jo de jav no-

sti. Če jih že li mo pre ve sti v re zul tat no ob li ko, jih izra zi mo v do vr šni ob li ki in po

po tre bi po ve mo še, kako kon kret no se iz ka zu je jo.34

Za pis ci ljev naj ne bi bil (pre)splo šen, nes pe ci fi čen cilj, ki se po nav lja sko zi vse leto

(kot npr. pri je zi kih raz vi ja nje spo razume val ne zmož no sti, pri zgo do vi ni delo z viri

nas ploh, pri ke mi ji veš či ne eks pe ri men tal ne ga dela ipd.), am pak čim bolj spe ci fi čen

- opre de ljen za kon kretni uč ni sklop oz. za kon kret no po ve za vo.

Pri za pi so va nju pri pra ve na kon kret no med pred met no ali ku ri ku lar no po ve za vo

lah ko si cer pri po sa mez nih pred me tih kar pre pi še mo splo šne in ope ra tiv ne ci lje

le-teh, po ve za ne s temo oz. »rde čo nit jo« ku ri ku lar ne po ve za ve. Še bo lje pa je, če

ci lje pri la go di mo ku ri ku lar ni po ve za vi oz. jih »spra vi mo v ne po sred no zve zo« z na-

po ve da nim skup nim re zul ta tom. V po glav ju s pri me ri iz šol naj de mo pri me re tako

pri la go je nih za pi sov ci ljev (to rej ci ljev, pri la go je nih kon kret ni po ve za vi) npr. pri

pri me ru, pos ve če nem obrav na vi na si lja (prim. v na sled njem od stav ku) ali pa pri

pri me ru o umet no sti in li te ra tu ri z začet ka 20. sto let ja. Pri pri me ru, pos ve če nem

ohra nja nju na rav ne in kul tur ne de diš či ne … pa so ci lji po sa mez nih pred me tov »pre-

li ti« v skup ne ci lje teh pred me tov oz. v skup ne ci lje nji ho ve ga skup ne ga vsto pa.

V ku ri ku lar ni po ve za vi, ki se uk var ja z ra zi sko va njem na si lja nad žen ska mi in oza-

veš ča njem tega po ja va in v ka te rem je skup ni re zul tat:

raz vi je jo ob čut lji vost za zaz na va nje druž be nih pro ce sov in po ja vov v po ve za vi s spol no

slo je vi tost jo in po ja vom na si lja nad žen ska mi – na va ja jo stro kov no ute me lje ne pod po re

svo jih iz jav in strp no izra ža jo svo ja sta liš ča,

je uči te lji ca psi ho lo gi je ci lje iz uč ne ga na čr ta ta ko le pri la go di la tej kon kret ni temi

oz. po ve za vi (na si lje nad žen ska mi):

• di ja ki ra zu me jo učin ke pri pi sa ne ga sta tu sa gle de na spol v so dob ni druž bi;

• ra zu me jo raz li ko med bio loš kim in druž be nim spo lom;

• poz na jo po lo žaj žensk v so dob nih druž bah;

• poz na jo raz lič ne po gle de na vlo go žensk in moš kih v druž bi;

• sez na ni jo se s po ja vom na si lja nad žen ska mi, nje go vo raz šir je nost jo in prob le ma ti ko

ter iš če jo re ši tve tega prob le ma.

Pri pri me rih, ob jav lje nih v pri ču jo či pub li ka ci ji, so ci lji po sa mez nih pred me tov do-

sled no kon kre ti zi ra ni oz. pri la go je ni temi ku ri ku lar ne po ve za ve le po ne kod (kot

pri zgo raj ome nje nem pri me ru); po ne kod so na ve de ni ci lji iz uč nih na čr tov, ki se

bodo ure sni če va li v tej po ve za vi (npr. pri mer z gozd no uč no pot jo in pri mer ohra-

nja nja na rav ne in kul tur ne de diš čine) in so kon kre ti zi ra ni v za pi sih pri ča ko va nih

34 Stan dard pa je ter min, ki se na na ša na cilj in po me ni stop njo do se ga nja ci lja oz. opis, v ko lik šni

meri mora biti cilj do se žen (npr. za za dost no oce no – mi ni mal ni stan dard, za glad ko na pre do va nje –

te melj ni stan dard, za nad pov preč ne do sež ke – zah tev nej ši standard i.p.d.). Če bi že le li spra vi ti v med-

se boj no zve zo stan dar de in re zul ta te, bi lah ko re kli, da so pri ča ko va ni re zul ta ti op ti mal ni stan dar di, se ve da pod po go jem, da go vo ri mo o stan dar dih, ve za nih na uč ni ali te mat ski sklop. Gle de na to, da so

uč ni na čr ti in ka ta lo gi v ne neh nem pro ce su spre mi nja nja oz. nad gra je va nja, uči te ljem pri po ro ča mo, da

ter mi ne, pred la ga ne v tem pri roč ni ku, smi sel no vzpo re ja jo z vsa ko krat no ve ljav no ter mi no lo gi jo uč nih

na čr tov.

89

re zul ta tov. V ne ka te rih pri pra vah pa je di le ma re še na tako, da je v njej pri po sa mez-

nih pred me tih za pi sa na kar kom bi na ci ja ci ljev oz. re zul ta tov v enot nem za pi su (npr.

pri pri me ru vklju če va nja na trg de lov ne sile ali pa pri me ru in ter dis ci pli nar ne obrav-

na ve gi ba nja …) ali pa so za pi sa ni samo re zul ta ti, po ve za ni s ku ri ku lar no po ve za vo,

ci lji pa sploh niso po se bej iz po stav lje ni.

Vpra ša nja v po moč:

• Ka te re ci lje mo ra jo di ja ki do se či, da jih pri ve de jo h konč ne mu ci lju oz. pri ča ko-

va ne mu re zul ta tu?

• Ka te re ci lje je tre ba do se či za konč ni pri ča ko va ni re zul tat?

• Prek ka te rih »etap nih« ci ljev do se že mo konč ni re zul tat?

Po na va di je (ne)iz črp nost zve ze ci lji-pri ča ko va ni re zul ta ti oz. do sež ki-evi den ce oz.

do ka zi la od vi sna od tega, kako kom plek sna je po ve za va in kako »glo bo ko« se že,

ter od tega, kako splo šno (oz. kon kret no) je opre de ljen pri ča ko va ni re zul tat. Če je

npr. pri ča ko va ni skup ni re zul tat ce lot ne pove za ve zelo oh lap no opre de ljen in kom-

plek sno za stav ljen (npr. kot »pris pe vek k raz vi ja nju od no sa ali oza veš če no sti« do

ne če sa ali kot »pri do bi va nje« ali »kre pi tev neke kom pe ten ce«), po tem mu bo sle di lo

več ni vo jev kon kre ti za ci je (tako na rav ni ce lot ne po ve za ve kot na rav ni pris pev kov

po sa mez nih pred me tov). Če pa je pri ča ko va ni re zul tat po ve za ve ja sno ob me jen in

kon kre ten (npr.: »zna kom plek sno po ja sni ti gi ba nje in upo rabi pri tem zna nje več

pred me tov«), je ni vo jev pre ci zi ra nja lah ko manj.





4.2 Ci


lji in re zul ta ti: kaj je prej?

Tako za ra ven po sa mez nih pred me tov (po sa mez ni vsto pi) kot za ra ven ce lot ne ku ri-

ku lar ne po ve za ve pa se za stav lja na sled nje stra teš ko vpra ša nje: Ali pri na čr to va nju

(med pred met ne ali pa ku ri ku lar ne po ve za ve) iz ha ja ti iz ci ljev in nato prei ti k opre-

de lje va nju tega, h kak šne mu re zul ta tu oz. re zul ta tom naj ci lji vo di jo, ali pa kre ni ti

od tega, kar pri ča ku je mo, da naj bi di ja ki iz ka za li kot re zul tat(e) pou ka, in nato to

opre de li ti sko zi (faz ne) ci lje? Ali pa mor da celo za doš ča za pi sa ti samo re zul ta te kot

do se že ne ci lje?

Od go vor na to je nee noz na čen in ga po tr ju je tudi dejs tvo, da med na ši mi pri me ri

naj de mo vse raz li či ce.

Po go sto so iz ho diš če za opre de lje va nje skup ne ga pri ča ko va ne ga re zul ta ta po ve za ve

kar ci lji no sil ne ga pred me ta ali pa po mem bni splo šni ci lji, ki si jih deli več pred me-

tov (npr. kom pe ten ca, veš či na, kon cept ali kaj po dob ne ga35).

Lah ko pa gre mo po obrat ni poti in si – gle de na ak tual nost, mo re bit no lo kal no po-

go je nost in av ten tič nost – za mi sli mo tudi re zul tat, pri ka te rem se nak nad no za miš-

lja, s ka te ri mi ci lji pred me ta in skup ni mi ci lji več pred me tov ga je mo go če ope ra cio-

35 Kat ja Pa vlič Šker janc v be se di lu Smi sel in si stem kuriku lar nih po ve zav s tem v zve zi go vo ri o po ve-

zo val nih ele men tih ku ri ku lar ne po ve za ve, ki so lah ko vse bi na oz. tema, kon cept, de jav nost, ob li ka ali

me to da dela, veš či na oz. spret nost, mi sel ni pro ces, kom pe ten ca ipd.

90

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

na li zi ra ti (npr. skrb za oko lje, ohra nja nje kul tur ne de diš či ne, raz vi ja nje kri tič ne ga

miš lje nja …).

Ver jet no zato ne ka že vsi lje va ti enoz nač ne ga »pra vi la« o tem, od lo čil no je le, da

do bi mo smi seln in mer ljiv, »ugo tov ljiv« oz. kon kre ten re zul tat, us kla jen s ci lji, ki

pris pe va k očit ni spre membi di ja ko ve ga oz. učen če ve ga zna nja, k nje go ve mu spoz-

nav ne mu na pred ku oz. po glob lje ne mu ra zu me va nju.

V pri me ru, ki smo ga ana li zi ra li na kon cu prejš nje ga po glav ja, pa smo po ka za li,

da se za pi su (še po se bej če gre samo za pre pis) ci ljev po sa mez nih pred me tov pri

med pred met ni pri pra vi lah ko celo odre če mo, če ga iz čr pamo z ek sakt nim za pi som

do ka zov oz. evi denc za re zul ta te in za de jav no sti. Ci lji so za pi sa ni že tako ali tako v

uč nem na čr tu in nas us mer ja jo; za med pred met no oz. ku ri ku lar no po ve za vo pa je

po mem bno pred vsem, da so opre de lje ni pri ča ko va ni re zul ta ti po sa mez nih pred me-

tov, ki pris pe va jo k po ve za vi in pa – kar je ključnega po me na – pri ča ko va ni SKUPNI

re zul tat, us kla jen s skup nim ci ljem.

Skup ni re zul tat naj bo pred stav ljen v po ve za vi s skup nim ci ljem, za ra di ka te re ga je

po ve za va sploh ste kla (kot je to pri ka za no v spod njem pri me ru, pri re je nem po po-

ve za vi, na me nje ni ohra nja nju na rav ne in kul tur ne de diš či ne):

Nivo ce lot ne ku ri ku lar ne po ve za ve:

Skup ni cilj po ve za ve

Raz vi ja nje po zi tiv ne ga od no sa do na rav ne

in kul tur ne de diš či ne.

Pri ča ko va ni re zul tat(i)/do sež ki KP

Di ja ki raz vi je jo po zi ti ven od nos do na rav ne in

kul tur ne de diš či ne in po pu la ri zi ra jo skrb za njo,

kar po ka že jo tako, da:

Evi den ce/do ka zi(la)

• z in ter dis ci pli nar ne ga vi di ka (na okro gli mizi,

v ra dij ski od da ji, član ku) ute me lji jo po men

skr bi za na rav no in kul tur no de diš či no in

• v na čr tu za ohra ni tev na rav ne in kul tur ne

de diš či ne v do ma či ob či ni pred sta vi jo za mi sli

in pred lo ge za nje no ohra nja nje.

Sle di ta še dva pri me ra (pov ze ta po po glav ju s pri me ri šol, glej na da lje va nje), v ka te-

rih je ja sno na ka za na po ve za va med skup ni mi ci lji ku ri ku lar ne po ve za ve in pri ča ko-

va ni mi skup ni mi re zul ta ti z evi den ca mi oz. do ka zi li.





1. pri mer


Skup ni cilj po ve za ve: spoz na va nje spre memb na trgu de lov ne sile v po ve za vi z is ka njem

za po sli tve in za ve da njem po me na do bro na pi sa ne proš nje za de lov no raz mer je.

Pri ča ko va ni re zul tat: Di ja ki raz vi je jo zmož nost sa mo stoj ne ga is ka nja za po sli tve in urad-

ne ga do pi so va nja.

Do ka zi la oz. evi den ce: To po ka že jo tako, da:

• poja sni jo mož ne na či ne is ka nja za po sli tve;

• na pi še jo proš njo in c/v;

• zna jo upo ra bi ti pri dob lje no zna nje in iz ve de jo po go vor za služ bo.

91

2. pri mer

Skup ni ci lji po ve za ve:

• na čr to va nje in upo ra ba me tod te ren ske ga dela;

• oza veš ča nje o dra go ce no sti na ra ve in po mem bno sti po droč ja Kra jin ske ga par ka

ob Zgor nji Idrij ci ...

Pri ča ko va ni (skup ni) re zul ta ti z (vklju če ni mi) do ka zi li oz. evi den cami:

• ute me lji tev skr bi za Kra jin ski park v in ter dis ci pli nar nem stro kov nem po ro či lu,

ovred no tenem s sta liš ča vseh treh na ra vo slov nih pred me tov, s pod po ro in for ma-

ti ke in slo venš či ne ter šport ne vzgo je z orien ta ci jo v na ra vi in

• do lo či tev biot ske ga in dek sa zgor nje ga toka reke Idrij ce s po moč jo me tod te ren-

ske ga dela.

5 BIS TVE NA (KLJUČ NA) VPRA ŠA NJA

IN PO GLOB LJE NO RA ZU ME VA NJE36

Pre den prei de mo k opre de lje va nju in ilu stri ra nju de jav no sti, ki struk tu ri ra jo uč ni

pro ces, se pos ve ti mo še t. i. bis tve nim oz. ključ nim vpra ša njem. S temi na mreč v

uč ni pro ces vsto pa mo in z nji mi učen ce mo ti viramo in na rav na mo na obrav na va no.

Z bis tve ni mi vpra ša nji vpe lje mo učen ce v raz miš lja nje o obrav na va ni temi in v do se-

ga nje ci ljev, hkra ti pa obrav na va no temo po sta vi mo v naj šir ši kon tekst, v t. i. »ve li ko

sli ko«. Bis tve na vpra ša nja so ti sta, ki us mer ja jo grad njo spoz nanj o do lo če ni temi

in vo di jo v glob lje ra zu me va nje in vpo gled o njej. Še to li ko bolj to ve lja, če gre za

ku ri ku lar ne po ve za ve, saj jih prav bis tve no vpra ša nje lah ko uok vi ri in po sta vi v ne-

po sred no zve zo s pri ča ko va ni mi skup ni mi re zul ta ti.

Bis tve na vpra ša nja pod pi ra jo ak tiv no vlo go di ja kov oz. učen cev: od njih ter ja jo ra-

zi sko va nje in raz miš lja nje, pro di ra nje v po mem bne ide je, ki so v osrč ju dis ci plin

(Wig gins, 1998, str. 108). Bis tve na vpra ša nja vo di jo in uok vir ja jo ra zi sko va nje in

raz miš lja nje učen cev, uči te lju pa so do dat na opo ra za na črt no in osre do to če no pri-

pra vo in iz ved bo uč ne ga pro ce sa.

Do bis tve nih vpra šanj pri de mo tako, da kon cep te, ki so vse bo va ni v pri ča ko va nih

re zul ta tih, »pre tvar ja mo« v bo ga ta, raz mi slek spod bu ja jo ča vpra ša nja, ki vodijo v ra-

zi sko va nje po mem bnih idej in prin ci pov in od di ja kov oz. učen cev iz vab lja jo glob lji

vpo gled.

Bis tve na vpra ša nja lah ko za snu je mo le za ce lot no po ve za vo (to rej za skup ni pri ča-

ko va ni re zul tat), lah ko pa si jih za sta vi tudi vsak so de lu jo či pred met (ali po sa mez ne

sku pi ne so de lu jo čih pred me tov) za svoj(e) de lež(e) pris pev ka.

Pri po ve za vi, na me nje ni ohra nja nju na rav ne in kul tur ne de diš či ne do ma če ga kra ja,

na ka te ro se v pred stav lja nju struk tur nih ele men tov pri pra ve več krat skli cu je mo, bi

tako z zao br ni tvijo pri ča ko va ne ga skup ne ga re zul ta ta priš li do na sled nje ga skup ne-

ga (in ter dis ci pli nar ne ga) bis tve ne ga vpra ša nja:

Pri ča ko va ni skup ni re zul tat: Di ja ki raz vi je jo po zi ti ven od nos do na rav ne in kul tur ne

de diš či ne in po pu la ri zi ra jo skrb za njo.

36 Del tega pod po glav ja je pov zet po Rutar Ilc Zora (2003), Pri sto pi k uče nju in pou če va nju.

92

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

Bis tve no vpra ša nje: Kako lah ko pri sebi in pri dru gih raz vi je mo po zi ti ven od nos do na-

rav ne in kul tur ne de diš či ne?

Z obr ni tvi jo pri ča ko va ne ga re zul ta ta zgo do vi ne

Ute me lji jo po men kul tur ne de diš či ne do ma če ga kra ja z zgo do vin ske ga vi di ka.

do bi mo bis tve no vpra ša nje za pred met zgo do vi na v tej po ve za vi:

Kako lah ko na naj bolj pre prič ljiv in več pla sten na čin z zgo do vin ske ga vi di ka ute me lji mo

po men kul tur ne de diš či ne svo je ga kra ja?

Sle di ta še dva pri me ra (pov ze ta po po glav ju s pri me ri šol), pri ka te rih iz skup ne ga

re zul ta ta iz pe lje mo bis tve no vpra ša nje.

1. Pri ča ko va ni skup ni re zul tat: Di ja ki raz vi je jo zmož nost sa mo stoj ne ga is ka-

nja za po sli tve in urad ne ga do pi so va nja.

Bis tve no vpra ša nje: Kaj po tre bu jem za to, da bom zmo žen sa mo stoj no is ka-

ti za po sli tev?

2. Pri ča ko va ni skup ni re zul tat: Di ja ki raz vi je jo zmož nost za kri tič no pre so jo

po me na, de lo va nja in vpli va me di jev ter zmož nost preu dar ne ga na čr to va-

nja in upo ra be me di jev.

Bis tve no vpra ša nje: Kako de lu je jo me di ji na nas, kakšne učin ke proi zva ja jo

in kako me di je preu dar no upo rab lja ti?

Bis tvena vpra ša nja pa je mo go če za sno va ti tudi za spod bu ja nje po sa mez nih vi di kov

ra zu me va nja, ne le glo bal ne ga vpo gle da v obrav na va no prob le ma ti ko. Po Wig gin su

in Mc Tig hu lah ko ra zu me va nje (angl. un der stan ding) do je ma mo kot raz lič ne vi di ke

ka ko vost ne ga oz. po globlje ne ga raz miš lja nja (Wig gins in Mc Tig he, 1998 in 1999,

prim. tudi Ru tar Ilc, 2003). Av tor ja s poj mom ra zu me va nja po ve zu je ta na sled nje

kom po nen te oz. di men zi je (1998, str. 71–100):

• raz la go: vpo gled v to, kako stva ri de lu je jo, kaj po me ni jo, kako so po ve za ne …,

• in ter pre ta ci jo: os vet lje va nje raz ličnih vi di kov prob le mov in vi rov,

• upo ra bo: ra zu me va nje, kako upo ra bi ti zna nje na učin ko vit na čin v raz lič nih no-

vih si tua ci jah,

• do je ma nje pers pek tiv: prei sko va nje raz lič nih gle dišč, upo šte va nje, da je na dano

mož no po gle da ti z raz lič nih vidikov in da stva ri niso enoz nač ne,

• em pa ti jo: zmož nost do je ti pers pek ti vo ne ko ga dru ge ga in vži ve ti se va njo in

• sa mo poz na va nje: za ve da ti se last nih spoz nav nih pred sod kov in ome ji tev in vi de-

ti, kako vpli va jo na to, kaj in kako (ne) ra zu me va mo.

Bis tve na vpra ša nja, ki spod bu jajo po sa mez ne di men zi je ra zu me va nja in ki jih ka že

vklju če va ti v po ve za vo na kri tič nih toč kah ku ri ku lar nih po ve zav, ko di ja ki pri ha ja jo

do zao kro že nih spoz nanj in za ključ kov, so npr.:37

• za spod bu ja nje raz la ge: Za kaj je temu tako? Kaj po jas nju je dane do god ke /si tua ci-

jo … Kaj je med se boj po ve za no? Na kak šen na čin? Za kaj? Kako (ne kaj) de lu je?

37 Še več to vrst nih vpra šanj je na ve de nih v pri lo gi Gla go li v po moč pri na čr to va nju re zul ta tov in de-

jav no sti. V po moč pri tem pa lah ko slu ži tudi knji ga av to ric Ba ri ce Ma ren tič Po žar nik in Leo pol di ne

Plut Pre gelj Moč uč ne ga po go vo ra: poti do zna nja z ra zu me va njem (2009), Ljub lja na: DZS.

93

• za spod bu ja nje in ter pre ta ci je: Kaj to po me ni? Za kaj je to po mem bno? Kako to

pris pe va k na še mu ra zu me va nju?

• za spod bu ja nje upo ra be: Kje lah ko upo ra bim to zna nje, veš či no ali pro ces in

kako? Na kak šne na či ne se to zna nje upo rab lja v real nem živ lje nju? Kako naj

svo je raz miš lja nje in de lo va nje spre me nim tako, da bom re šil kon kret ni prob lem?

• za spod bu ja nje do je ma nja pers pek tiv in vživ lja nja va nje: Na kak šne na či ne je

mo go če po gle da ti na dano? Kako lah ko na dano po gle da mo dru ga če? Kako bi na

za de vo gle da li moji kri ti ki? Kako to vi di jo/ra zu me jo dru gi? Ali vi di jo kaj, če sar

jaz ni sem opa zil? Za kaj?

• za spod bu ja nje sa mos poz na vanja: Kako meje mo je ga sve ta in moja pre pri ča nja

vpli va jo na moje po gle de, in ter pre ta ci je, za ključ ke? Kje so meje mo je ga ra zu me-

va nja? Kje bi uteg ni le biti moje sle pe pege? Kaj uteg nem spre gle da ti za ra di last-

nih pred po stavk, pred sod kov, na vad ali sti la? (Pov ze to po Wig gins in Mc Tig he,

1998, str. 86-89)

Ku ri ku lar no po ve za vo lah ko to rej uok vi ri mo z enim, krov nim bis tve nim vpra ša-

njem, lah ko pa z bis tve ni mi vpra ša nji za po sa mez ne di men zi je ra zu me va nja za ko li-

či mo več sme ri ra zi sko va nja zno traj nje.

Tako bi npr. pri po ve za vi, na me nje ni zdra ve mu pre hra nje va nju, lah ko bis tve no vpra-

ša nje » Kaj lah ko na re di mo za zdra vo pre hra nje va nje?« raz čle ni li v na sled nja (pod)

vpra ša nja:

Za spod bu ja nje po jas nje va nja oz. raz la ge: Kaj po me ni kon cept zdra ve hra ne? Ali pa:

kaj je zdra va hra na?

Za spod bu ja nje in ter pre ta cij: Kako si raz la ga ti, da je hi tra hra na tako po pu lar na?

Kako si raz la ga ti pro dor pri za de vanj za zdra vo pre hra no?

Za spod bu ja nje upo ra be: Kako lah ko lju di spod bu di mo k pre miš lje ne mu od no su do

hra ne in pre hra nje va nja? Kaj lah ko spre me ni mo pri last nih pre hra nje val nih na va dah?

Za spodbuja nje upo šte va nja raz lič nih pers pek tiv in vživ lja nja va nje: Ali je ob sto je ča

pre hram bna pi ra mi da spre jem lji va za raz lič ne kul tu re, re li gi je, re gi je …? Ali je etič no

spre jem lji vo vpli va ti na spre mi nja nje pre hra nje val nih na vad dru gih lju di? Kak šne so

ideo loške pred po stav ke za kon cep tom zdra ve pre hra ne?

Za spod bu ja nje sa mo poz na va nja: Kak šne so moje last ne pre hra nje val ne na va de? Kak-

šen je moj po gled na lju di z ra di kal no dru gač ni mi pre hra nje val ni mi na va da mi?

Ne kaj pri me rov in ter- in trans dis ci pli nar nih bis tve nih vpra šanj za ku ri ku lar ne po ve za ve:

• Kaj je bis tve no za člo ve ka?

• Ali se na rav ne za ko ni to sti raz li ku je jo od druž be nih?

• Kaj je raz lič nost?

• Kaj na re di po mem bna dela tak šna?

• Ali mora pri po ved nuj no ime ti uvod, je dro in za klju ček?

• Ali je umet nost uči nek kul tu re ali njen de jav nik?

• Ali je neo gib no, da je zgo do vi na pri stran ska?

• Ali je zgo do vi na zgo do vi na na pred ka?

94

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

• Ali zna nost pri na ša na pre do va nje v spoz na nju?

• Ka te re so šib ko sti in ka te re pred no sti mo de lov za ra zu me va nje sve ta?

Kdaj mo de li pris pe va jo k na pre do va nju zna no sti, kdaj pa ga za vi ra jo?

• Ali ima jo vsi do god ki in po ja vi vzrok? Ali lah ko obi čaj ni vzor ci, za ko ni to sti

in for mu le po ja sni jo vse po ja ve, tudi na vi dez naj bolj na ključ ne in kao tič ne?

• Kaj od tega, kar »vi di mo« in ka kor vi di mo, ob sta ja samo po sebi?

• S ka te re pers pek ti ve gle da mo, be re mo in po slu ša mo?

• Kako vemo, kdaj vemo? Kaj je do kaz za to?

• Kako so stva ri, do god ki ali ljud je po ve za ni drug z dru gim?

• Kaj je vzrok in kaj po sle di ca?

• Kaj je novo in kaj sta ro?

Pri re je no in pov ze to po Wig gins, 1998, str. 108 in 109, prim. tudi Ru tar, 2003.

Tako ši ro ko, kot so za stav lje na, bis tve na vpra ša nja se ve da ne po me ni jo hi tre ga is-

ka nja enoz nač nih ali celo »edi no pra vil nih« od go vo rov. Na me nje na so pred vsem

temu, da uok vir ja jo pouk oz. ra zi sko va nje, da ga os mi sli jo in po sta vi jo v av ten tič no

in in ter- (ali celo trans-) dis ci pli nar no raz sež nost, pri tem pa vo di jo v od kri va nje,

raz miš lja nje, delo z viri in raz pra vo, v pro ces to rej, v ka te rem se učen ci oz. di ja-

ki oprem lja jo s po treb ni mi zna nji oz. kon cep ti in stra te gi ja mi za soo čanje s temi

vpra ša nji.

Kot lah ko vi di mo iz pri me rov, ima jo bis tve na vpra ša nja ne kaj skup nih zna čil no sti:

• na nje ni enoz nač nih od go vo rov, am pak so bolj »vra ta v zav ze to raz prav lja nje in

ra zi sko va nje« (cit. Wig gins, prav tam); bolj od kri va jo kot po kri va jo vse bi ne, bolj

za stav lja jo ugan ke, kot pri na ša jo re ši tve; bolj spro ža jo raz miš lja nje in ra zi sko va-

nje kot da ja nje od go vo rov, puš ča jo vtis, da na mno ga vpra ša nja ni enoz nač nih

od go vo rov in da so mož ni raz lič ni po gle di in raz la ge;

• spod bu ja jo nova po mem bna vpra ša nja, po na va di in ter dis ci pli nar na ali celo

trans dis ci pli nar na; npr.: na vi dez »bio loš ko« vpra ša nje, ali v na ra vi pre ži vi jo le naj-

moč nej ši, vodi v pre tre sa nje poj ma »moč«, tj., kaj po me ni biti »mo čan«, kaj po me ni

ime ti vpliv, kaj so po go ji dov zet no sti za moč in vpli va nje …, kar bio loš ko raz sež nost

prob le ma po ve že s so cio lo gi jo, psi ho lo gi jo in celo fi lo zo fi jo, lah ko pa tudi z geo-

gra fi jo in zgo do vi no, in prob lem po sta vi v in ter dis ci pli nar no pers pek ti vo;

• pred po stav lja jo in afir mi ra jo fi lo zof ske (epi ste mo loš ke, spoz nav ne) oz. kon cep-

tual ne os no ve ved; npr. vpra ša nja kot: Kaj od tega, kar »vi di mo« in ka kor vi di mo,

ob sta ja samo po sebi? Kako vemo, kdaj vemo in kaj je do kaz za to? se že jo do on to-

loš kih in epi ste mo loš kih kon cep tov o na ra vi spoz na va nja in mož no stih zanj;

• so mo ti vi ra jo ča in da je jo ob ču tek smi sel no sti in ob ču tek, da je raz miš lja nje ob

njih vred no tru da;

• niso na isti rav ni kot obi čaj na ru tin ska prak sa za stav lja nja vpra šanj za vzdr že va-

nje po zor no sti in pre ver ja nje poz na va nja dej stev.

Wig gins v zve zi z za stavlja njem bis tve nih vpra šanj pri po ro ča na sled nje:

• da so bis tve na vpra ša nja opo ra za sno va nje uč ne ga pro ce sa bo di si zno traj po-

sa mez ne uč ne eno te bo di si zno traj ce le ga progra ma oz. da sta le-ta vi de ti kot

od go vor na tak šna vpra ša nja;

• tudi de jav no sti za pre ver ja nje in oce nje va nje mo ra jo biti po ve za ne s temi vpra ša nji;

• upo ra bi ti ka že ra zum no šte vi lo bis tve nih vpra šanj na uč no eno to, npr. 2 do 5;

po mem bne je, kot da jih je ve li ko, je, da so res ključ na;

95

• ob li ko va ti jih je tre ba na znans tve no ko rekten na čin, a tako, da so učen cem na

do lo če ni stop nji spoz nav ne ga raz vo ja ra zum lji va in bli zu;

• biti mo ra jo taka, da jih vsi ra zu me jo in vi di jo nji ho vo vred nost;

• vrst ni red bis tve nih vpra šanj in podv pra šanj mora biti smi seln in lo gi čen; ce lo to

vpra šanj in raz mi sle kov, ki jih spro ža jo, ka že pri ka za ti v poj mov ni mre ži, da se

vidi nji ho vo po ve za nost;

• učen ci naj vpra ša nja »oži vi jo« s svo ji mi pri me ri;

• za raz miš lja nje, ki ga spro ži bis tve no vpra ša nje, mora biti na raz po la go do volj ča sa.

Ne le bis tve na vpra ša nja, am pak ce lot na ku ri ku lar na po ve za va, ce lo ten uč ni pro ces

mora učen cem oz. di ja kom zbu ja ti vtis, da je res pro ces, da jih ne kam pe lje, da ima

za nje smi sel in da je vre den vlo že ne ga tru da. Po stav lja ti jih mora pred po mem bna

vpra ša nja, pred pre prič lji ve iz zi ve, zbu ja ti mora nji hov in te res in ču de nje in jih spod-

bu ja ti k zav ze te mu ra zi sko va nju in od kri va nju, na me sto k in te lek tual ni po kor no sti

na va ja ti k in te lek tual ne mu po gu mu in že lji po ne neh nem iz po pol nje va nju. Ogi ba ti

se ka že to go sti, šol ski su ho par no sti in pred vi dlji vo sti in prav bis tve na vpra ša nja so

ti sta, ki pris pe va jo k po stop ku na čr to va nja in iz ved be naj več ra zi sko val no us tvar jal-

ne ga na bo ja in is kri vo sti (pov ze to po Ru tar, 2003).

6 DE JAV NO STI

Še tako do bro na čr to va ni ci lji in re zul ta ti pa ne mo re jo od teh ta ti iz bo ra in na čr ta

de jav no sti, na me nje nih učen cem oz. di ja kom. Nji ho ve de jav no sti (se ve da us trez no

pod pr te z de jav nost mi uči te ljev) so na mreč ti ste, sko zi ka te re se od vi je uč ni pro ces.

De jav no sti pred stav lja jo pot k do se ga nju etap nih ci ljev in k pri ča ko va nim re zul tatom.

Za pis de jav no sti mora zato biti zelo pre miš ljen in kon kre ten – na ka zo va ti mora,

ka te re mi sel ne pro ce se že li mo pri učen cih oz. di ja kih spod bu di ti, da bi pod pr li spoz-

nav ni pro ces, ki bo vo dil k na čr to va ne mu no ve mu zna nju ali pa k upo ra bi že zna ne-

ga zna nja v no vih si tua ci jah.

Pre mi sli ti mo ra mo to rej, ka te re de jav no sti mo ra jo učen ci oz. di ja ki opra vi ti, da se

bodo pri njih zače li od vi ja ti mi sel ni pro ce si/ak tiv no sti, po treb ne za do se ga nje po sa-

mez ne ga ci lja oz. re zul ta ta. To so t. i. »mi kro de jav no sti«, kon kret ni mi sel ni pro ce si,

ki vo di jo do ci lja oz. do pri ča ko va ne ga re zul ta ta.

Naj laž je te de jav no sti iz be re mo s po moč jo glagolov iz ka te re od po drob nej ših tak so-

no mij mi sel nih pro ce sov, npr. Mar za no ve ali po dob ne ( opa zu je, pri mer ja, ugo tav lja

zna čil no sti ali luš či bis tve no, raz vrš ča, skle pa s po sa mez ne ga na splo šno in obrat no,

prei sku je, preiz ku ša, ra zi sku je in eks pe ri men ti ra, mo de li ra in iz de lu je teo ri je, od kri va

novo …) – glej pri lo go z gla go li za re zul ta te in de jav no sti.

Vpra ša nja v po moč:

• Kaj mo ra jo učen ci oz. di ja ki na re di ti, kak šne mi sel ne pro ce se opra vi ti, da bodo

… (do se gli ci lje in re zul tat)?

• Ali za pi sa ne de jav no sti pred stav lja jo pot, ki jo učen ci oz. di ja ki opra vi jo, da

pri de jo do teh ci ljev in do konč ne ga re zul ta ta?

96

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

Na prag ma tič ni rav ni raz li ku je mo dve rav ni de jav no sti: »ma kro-« oz. iz ved be ne uč-

ne de jav no sti (po go sto po ve za ne z ob li ka mi in me to da mi dela, npr. delo v sku pi ni,

pro jekt ni pri stop, igra vlog …) in prej ome nje ne »mi kro de jav no sti«, tj. mi sel ne de-

jav no sti, s po moč jo ka te rih učen ci oz. di ja ki iz gra ju je jo spoz na nja ali upo rab lja jo

zna nje.

Za kaj to lik šen pou da rek po la ga mo prav na »mi kro de jav no sti«?

Ena te melj nih ugo to vi tev kog ni tiv nih psi ho lo gov je, da je za učin ko vi to uče nje in

traj nost in upo rab nost zna nja po mem bno uče nje z ra zu me va njem bolj kot golo za-

pom nje nje dej stev ali po stop kov.38 Uče nje z ra zu me va njem pa se vzpo stav lja na

proak ti ven na čin: sko zi ra zi sko va nje in grad njo ključ nih kon cep tov in vzpo re ja nje in

po ve zo va nje z dru gi mi kon cep ti, ki so jih učen ci že us vo ji li. Po mem bna je ak tiv na

raz de la va in is ka nje zvez. Učin ko vi to zna nje je plod na mer nih pri za de vanj: is ka nja

po ve zav med ele men ti zna nja, raz vi ja nja raz lag in ute me lji tev in po stav lja nja no vih

vpra šanj. Po mem bno je, da učen ci de li jo od go vor nost za ra zi sko va nje, za raz miš lja-

nje in de lo va nje, ne pa, da se jim po stre že z go to vo raz la go (prim. npr. Brans ford,

2000, Brown in Pa linc sar, 1989, ter Re snick, 1992).

To pa pred po stav lja urav no te že va nje uči te lja kot iz va jalca ve či ne iz pe ljav in pre na-

šalca zna nja z vlo go učen cev kot ti stih, ki svo je zna nje iz gra ju je jo sko zi uče nje z

od kri va njem – se ve da ob skrb no na čr to va ni in pre miš lje ni uči te lje vi pod po ri.

Po mem ben uči te ljev iz ziv je na čr to va nje tak šnih ak tiv no sti oz. de jav no sti, pri ka te ri

učenci sami – ob uči te lje vi pod po ri – v bolj ali manj struk tu ri ra nem pro ce su ra zi sko-

va nja in od kri va nja, ana li zi ra nja in po ve zo va nja … pri ha ja jo do last nih spoz nanj oz.

jih iz gra ju je jo, nato pa jih z uči te lje vo po moč jo po ve že jo v si stem.

Se ve da so učen ci tudi pri raz la gi do neke mere ak tiv ni, saj jo po slu ša jo in jo sku-

ša jo do je ti. Tudi pri tem se lah ko od vi ja pe stra pa le ta mi sel nih pro ce sov, še zla sti,

če »pre da va telj« zna učen cem prib li ža ti prob le ma ti ko na pre prič ljiv in ja sen na čin

in jih do dat no spod bu ja k mi sel ni ak tiv no sti z raz lič ni mi vpra ša nji in vple ta njem

mož no sti po go vo ra. Kljub temu pa pri ta kem pri sto pu učen ci niso ak tiv ni v mno-

gih po mem bnih fa zah spoz nav ne ga po stop ka: pri za stav lja nju prob le ma, pri is ka nju

poti za nje go vo re še va nje, pri da ja nju za ključ kov in pri a pli ka ci jah na nova po droč ja

… Ob sta ja to rej ne var nost, da so le sez na nje ni s spoz na nji, ki so re zul tat spoz nav ne

poti, ki jo je opra vil nek do drug, sami pa ne gre do skoz njo (Ru tar, 2003).

Kog ni tiv ni psi ho lo gi ugo tav lja jo, da ak tiv ni pri stop, ki je ute me ljen pred vsem v last-

nem od kri va nju in iz gra je va nju spoz nanj s po moč jo raz lič nih de jav no sti, pro ce sov

in po stop kov, olaj šu je po no tra nje nje poj mov, prin ci pov in za ko ni to sti, s tem pa tudi

traj nost in zmož nost upo ra be znanj v novih si tua ci jah. Zna nje, os miš lje no v last ni

iz kuš nji, pod pr to z vse mi ko ra ki v pro ce su, sko zi ka te re ga gre mo, ima mno go več

opri je ma lišč, s po moč jo ka te rih ga lah ko pri kli če mo ali pa upo ra bi mo, kot zna nje,

ki ga le priv za me mo.

Se ve da ni no be ne po tre be, da bi do vse ga zna nja učen ci priš li z od kri va njem. Toda,

če pri pou ku pre vla du je t. i. tran smi sij ski pouk, po tem učen ci ni ma jo do volj pri lož-

no sti za us va ja nje cele vr ste žlaht nih veš čin, spret no sti in stra te gij, ki jih lah ko raz vi-

ja jo le tako, da se v njih red no uri jo. In prav ku ri ku lar ne po ve za ve in raz lič ni pro jek-

38 Več o tem glej v Ru tar Ilc Zora, 2003 in 2008.

97

ti so lah ko za ra di raz lič nih flek si bil nih iz ved be nih ob lik in svo je in ter dis ci pli nar ne

in kom pe tenč ne za sno ve pri vilegi ra no me sto ra zi sko va nja in ak tiv ne vlo ge di ja kov.

Tak šno ak tiv no, ra zi sko val no uče nje oz. ak tiv nost (re če mo mu tudi uče nje z od-

kri va njem), spod bu ja mo in us mer ja mo s po moč jo vpra šanj, na log in de jav no sti, ki

učence vo di jo k iz gra je va nju no vih znanj pre ko spoz nav nih po stop kov: opa zo va nja,

pri mer ja nja in raz vrš ča nja, ana li zi ra nja raz lič nih pers pek tiv, ra zi sko va nja in prei sko-

va nja, skle pa nja, ugo tav lja nja bis tve ne ga, za miš lja nja no vih idej in pred lo gov. Tako

us vo je no zna nje je traj nej še in omo go ča učin ko vi to upo ra bo tudi v no vih si tua ci jah.

Hkra ti pa učen ci ob vse bi nah us va ja jo tudi veš či ne in po stop ke oz. pro ce se, ki ima jo

t. i. med pred met no, vse živ ljenj sko vred nost: upo ra bi ti jih je mo go če v zve zi z no vi mi

vse bi na mi in v no vih si tua ci jah.

Pri tem pa je iz jemnega po me na, kako so te de jav no sti za miš lje ne in na čr to va ne. Ni

na mreč naj po mem bnej še, da so učen ci iz po stav lje ni celi vr sti si cer za ni mi vih ak tiv-

no stih, am pak da so te ak tiv no sti: os miš lje ne, po ve za ne, da si lo gič no (spoz nav no)

sledijo in da učen ce sko zi »uč ne po sta je« pri pe lje jo do na čr to va nih re zul ta tov.

Iz pogo vo rov z uči te lji po go sto zve mo, da se jim ni tež ko do mi sli ti ve li ko raz lič nih

ak tiv no sti, za ka te re vedo, da bodo za učen ce oz. di ja ke za ni mi va uč na iz kuš nja v

zve zi z obrav na va no te ma ti ko. Tež ko pa jim je te ak tiv no sti smi sel no raz vr sti ti v

lo gič no so sled je, ki na ka zu je de jan sko spoz nav no pot za do se go na čr to va nih ci ljev

oz. pri ča ko va nih do sež kov.

Pri tem si lah ko po ma ga jo z vpra ša nji:

• Kako naj bolj lo gič no pri de mo do na čr to va ne ga spoz na nja?

• Kak šno spoz nav no pot je tre ba opra vi ti? Po kak šnih ko ra kih, s kak šni mi mi sel ni-

mi pro ce si?

V be se di lu z na slo vom: Gla go li v pod po ro na čr to va nju pri ča ko va nih re zul ta tov oz.

do sež kov in na čr to va nju de jav no sti za nji ho vo do se ga nje je pred stav ljen na bor spoz-

nav nih pro ce sov oz. mi sel nih de jav no sti, za sto pa nih z naj bolj ti pič ni mi gla go li, ki

nam je lah ko v po moč pri raz mi sle ku o tem, na kakšen na čin na ni za ti de jav no sti v

smi seln in učin kovit spoz nav ni lok.

Po glej mo si zdaj naj prej ne kaj pri me rov, ki to pre prič lji vo na re di jo.

6.1 Ka ži pot ni pri me ri

Spod nji pri mer zelo na zor no ka že, kako de jav no sti di ja kov niso na čr to va ne le kot

zbir ka ne po ve za nih ak tiv no sti na neko skup no temo, am pak si sle dijo v lo gič nem

spoz nav nem vrst nem redu in na ka zu je jo pot do no vih spoz nanj.

Ke mi ja:39

• Zbi ra jo in prei sku je jo gra di vo raz lič nih vi rov (is ka nje in for ma cij o te mah: stru pi

ne koč in da nes, izpos tav lja nje ne var nim sno vem …).

• V li te ra tu ri poiš če jo po dat ke o se sta vi ek strak tov, dob lje nih iz ne ka te rih rast lin

(npr. ka mi li ca, klinč ki …).

• Na pod la gi po dat kov pri mer ja jo se sta vo ek strak tov, ugo tav lja jo in skle pa jo, iz

ka te re dane rast li ne lah ko ek stra hi ra jo naj več na rav ne učin ko vi ne.

39 Tudi ta pri mer je na stal na gim na zi ji Bre ži ce.

98

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

• Po dat ke ovred no ti jo, nato pa na čr tujejo in iz ve dejo eks pe ri ment ek strak ci je na-

rav ne učin ko vi ne rast lin ob upo šte va nju vseh na vo dil var ne ga eks pe ri men tal ne ga

dela. Dob lje ne re zul ta te be le ži jo in pred sta vi jo.

V gor njem in v vseh na sled njih pri me rih so ja sno raz vid ne de jav no sti in mi sel ni

procesi, ki jih spro ža jo pri di ja kih (npr. na pod la gi pri mer ja ve po dat kov ugo tav lja jo

in skle pa jo …) z na me nom, da pri de jo do pri ča ko va ne ga re zul ta ta.

Psi ho lo gi ja:40

• Uči telj s po moč jo raz la ge pred sta vi os nov ne zna čil no sti po ja va stre sa.

• S po moč jo pri me rov raz lič nih ne ga tiv nih spre memb v oko lju iz član kov, film skih

od lom kov in na pod la gi oseb nih iz ku šenj di ja ki skle pa jo, kak šno je de lo va nje

spre memb na člo ve ka, ter to po ve že jo z us vo je nim zna njem o stre su.

• S po moč jo vpra šal ni ka ra ziš če jo stop njo obre me nil no sti stre sor jev, iz če sar iz pe-

lje jo zna čil no sti de lo va nja teh de jav ni kov na člo ve ko vo zdrav je.

V tem pri me ru vi di mo, kako je uči te lje va raz la ga še ved no osred nji in stru ment, je pa

smi sel no do pol nje na oz. pre ple te na z ak tiv nost mi di ja kov.

Zgo do vi na:41

• Iz vi rov spoz na jo in pri mer ja jo na sta nek, šir je nje, du hov na in so cial na spo ro či la

krš čans tva in is la ma.

• Prek igre vlog ra ziš če jo pred sta ve, ste reo ti pe in pred sod ke o pri pad ni kih raz lič-

nih ver skih sku pin.

• Ana li zi ra jo vzro ke za pred sod ke in ste reo ti pe.

• Na te re nu odkriva jo, pri mer ja jo in ovred no ti jo kul tur no de diš či no raz lič nih ver-

skih sku pin.

• Ugo to vi tve ana li zi ra jo in za ključ ke pred sta vi jo v ča so pi snem li stu in na dru žab-

nem ve če ru.

Šport na vzgo ja:42

• S po moč jo li te ra tu re in sple ta ter na te me lju opa zo va nja ra ziš če jo, ka te ri špor ti

so te sno po ve za ni z na ra vo.

• Raz po re di jo jih gle de na let ne ča se.

• Ugo tav lja jo, ka te ri so »ekoš por ti«, in to ute me lji jo.

• Razi sku je jo po zi tiv ne in ne ga tiv ne vpli ve špor tov na oko lje in soo ča jo do ka ze in

ar gu men te v de ba ti.

• Pri vad bi v na ra vi ugotav lja jo učin ke vad be na psi ho so cial no sta nje va de če ga.

Slo venš či na:43

• Di ja ki prei sku je jo pri me re živ lje nje pi sov in ugo tav lja jo zna čil no sti te be sed ne

vr ste.

• Prei sku je jo »kla sič ni živ ljenje pis« in z njim pri mer ja jo CV.

• Pre so ja jo pred no sti in po manj klji vo sti CV-ja.

• Na te me lju ugo to vi tev sku paj ob li ku je jo be se di lo oz. mi sel ni vzo rec z na vo di li

za tvor je nje živ lje nje pi sa, ki ga pred sta vi jo os ta lim di ja kom v raz re du s po moč jo

pro soj ni ce.

40 Tudi ta pri mer je na stal na Ško fij ski gim na zi ji An to na Mar ti na Slomš ka.

41 Ta pri mer je ena od za čet nih va ria cij pri me ra, pos ve če ne ga ohra nja nju na rav ne in kul tur ne de diš-

či ne do ma če ga kra ja Sred nje šo le in gim na zi je Čr no melj, pred stav lje ne ga v na da lje va nju.

42 Tudi ta pri mer je na stal na Ško fij ski gim na zi ji An to na Mar ti na Slomš ka.

43 Ta in naslednji primer sta del povezave, namenjen zaposlovanju in trgu delovne sile, predstavljene

v ndaljevanju.

99

Pod jet niš tvo:

• Di ja ki v viru prei sku je jo tren de za po slo va nja.

• V po go vo ru ugo tav lja jo vpliv brez po sel no sti in kriz ne ga sta nja na (samo)za po-

slo va nje. Ugo tav lja jo, kak šen je po men do bro na pi sa ne ga po slov ne ga na čr ta

in na čr ta za po slo va nja (v kri zi, ki se odra ža tudi v slo ven skem gos po dars tvu in

smer ni cah za po slo va nja in sa mo za po slovanja).

• Na te me lju ugo to vi tev do pol ni jo po glav je o za po slo va nju v po slov nem na čr tu.

• Iz ve de jo raz go vor za služ bo (igra vlog).

• Iz ve de jo po go vor s pod jet ni kom/pod jet ni co in na pi še jo po ro či lo.

Fi lo zo fi ja (z na ve za vo slo venš či ne v dru gem delu44):

• Pre be re jo Des car te so vo be se di lo: Ra zum kot av to ri te ta.

• Na pod la gi pre bra ne ga be se di la opre de li jo po jem »zdra va pa met«.

• Poiš če jo si no ni me v slo venš či ni in an gleš či ni in ugo to vi jo, kaj je skup na zna čil-

no sti si no ni mov »kmeč ka pa met« in »com mon sen se«; pre so ja jo, ali so poj mi

lo gič no in iz kus tve no ute me lje ni.

• Iz Kan to ve ga be se di la Od go vor na vpra ša nje: Kaj je raz svet ljens tvo? ugo to vi jo še

dru ge te melj ne poj me: raz svet ljens tvo, re sni ca, av to ri te ta.

• Ugo to vi jo, kaj je po Kan tu po gla vit ni raz log za ne do sled nost.

• Raz mi sli jo in na pri me rih pre so di jo, ali se v živ lje nju ljud je rav na mo pred vsem

po svo jem ra zu mu ali pa na na še živ lje nje in od lo či tve vpli va jo tudi dru gi de-

jav ni ki; ugo tav lja jo, ka te ri in se pri tem na ve že jo na Freu do vo teo ri jo in po jem

ne za ved ne ga.

• Ra ziš če jo, v ka te rih situa ci jah pri njih oseb no ra zum po na va di od po ve.

• Poiš če jo raz la go poj ma en ci klo pe di ja in jo po ve že jo s tem, kar že vedo o raz svet ljens tvu.

• Sko zi ana li zo pre bra ne ko me di je (Ve se li dan …) ugo to vi jo, kako se v njej ka že jo

ide je raz svet ljens tva.

• Pre so di jo ali li te rar ni ju na ki zna jo upo rab lja ti svoj ra zum, in s pri mer ja vo rav nanj raz lič-

nih li kov ugo to vi jo, ali je upo ra ba ra zu ma od vi sna od člo ve ko ve ga po lo ža ja v druž bi.

Pri vseh teh pri me rih je ja sno raz vid na pot, po ka te ri bodo di ja ki tako s po moč jo

uči te lje ve raz la ge kot z uče njem z odkri va njem zgra di li zna nje (priš li do uvi da v po-

jav stre sa, ra zi ska li kon cept zdra ve ga ra zu ma v raz svet ljen ski pers pek ti vi …).

V po glav ju, na me nje nem pred sta vi tvi pri me rov, naj s tem v zve zi opo zo ri mo še na

dva, tam pred stav lje na, pri me ra, kjer je vlo ga, do re če nost in po ve za nost de jav no sti

pre prič lji va tudi z vi di ka ce lot ne po ve za ve:

• pri pri me ru oza veš ča nja spre memb na trgu de lov ne sile … so de jav no sti po sa mez-

nih pred me tov še po se bej pre miš lje no in skrb no pred stav lje ne, ja sno po vezane s

prej na po ve da ni mi ci lji in med se boj no us kla je ne;

• pri pri me ru ohra nja nja na rav ne in kul tur ne de diš či ne … pa so do mi sel no za sno-

va ne skup ne de jav no sti po dveh ali treh pred me tov sku paj.

Za ko nec naj opo zo ri mo še na ne kaj ti pič nih po manj klji vo sti pri formu li ra nju »de jav no sti«.

Po go sta po manj klji vost pri for mu li ra nju de jav no sti je npr., da se na me sto de jan skih

de jav no sti na šte va na pol vse bin ska »ge sla« oz. na slo ve tem. Tre ba je opi sa ti, s kak-

šni mi de jav nost mi se pri de do us vo ji tve teh tem. Vze mi mo for mu la ci jo » ra čun ske

oce ne kon cen tra cij prob le ma tič nih sno vi v vodi in zraku v pri me ru one sna že nja«. Tu bi

ka za lo opi sa ti, s kak šni mi kon kret ni mi de jav nost mi bodo di ja ki priš li do ra čun skih

44 Pri mer je pris pe va la Gim na zi ja Vič (pos ve čen kon cep tu raz svet ljens tva) in v tem pri roč ni ku ni

ob jav ljen kot ce lo ta.

100

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

ocen teh kon cen tra cij, kaj in kako bodo ra ču na li in kako bodo s tem pris pe va li k

pri do bi va nju zna nja o tej prob le ma ti ki (po ve za li te izra ču ne z one sna že ni ma vodo

in zra kom, ka te rih one sna že nost do ka zu je jo z izra ču ni).

Vča sih se kot de jav nost po nu ja fazo uč ne ga pro ce sa ali pa na čin nje ne ga iz va ja nja.

Npr.: »po no vi tev« (bo di si kot utr je va nje ali pa kot na ve zo va nje na predz na nje) je

faza uč ne ga pro ce sa, ni pa de jav nost. Lah ko pa opre de li mo, ka te re de jav no sti po-

te ka jo v funk ci ji te »po no vi tve« (npr. če gre za po nav lja nje zgrad be ato ma, lah ko

po ve mo, kako kon kret no se to zgo di, npr.: ob mo de lu ali s po moč jo ris be opi še jo/

pred sta vi jo …, na pri merih ugo tav lja jo …, pri mer ja jo … ).

Po dob no ve lja tudi za ume sti tev »po slu ša nja uči te lje ve raz la ge« kot de jav no sti di-

ja kov. Opre de li ti je tre ba, kak šne mi sel ne de jav no sti oz. pro ce se naj pri tem di ja ki

iz va ja jo, kako naj »pro ce si ra jo« uči te lje vo raz la go (za pi še jo naj po mem bnej še ugo to-

vi tve, ugo to vi jo bistvo, skle pa jo na …, po ve že jo z …).

K preoh lap nim za pi som mi kro de jav no sti so di jo tudi na ved be ma kro de jav no sti oz.

iz ved be ne ob li ke, me to de in ob li ke dela, kot npr. igra vlog, okro gla miza, sku pin sko

delo, te ren sko delo …, pa tudi obi ski us ta nov, če niso kon kre ti zi ra ne. Za pi sa ti je

tre ba, ka te re spoz nav ne de jav no sti di ja kov se bodo od vi ja le npr. na okro gli mizi ali

med sku pin skim de lom ali pa ob obisku us ta no ve v na ve za vi na pri ča ko va ne re zul-

ta te (npr. na og le du ne ke ga po stop ka ali pro ce sa v us ta no vi lah ko prek iz pol nje va nja

de lov nih li stov: opa zu je jo, ugo tav lja jo…, skle pa jo o …, pri mer ja jo …, uvrš ča jo …– od-

vi sno, kaj je opre de lje no kot pri ča ko va ni rezul tat tega obi ska).

Či sto na zad nje ome ni mo še iz pol nje va nje de lov nih li stov, ki so dra go ce na pod po ra

uče nju z od kri va njem. To ve lja še zla sti ta krat, ko na vo di la oz. vpra ša nja in na lo ge, ki

jih vse bu je jo, smi sel no struk tu ri ra jo nji ho vo ra zi sko va nje oz. vodijo nji ho vo uče nje s

tem, ko vpra ša nja si mu li ra jo po treb no spoz nav no pot in ko ra ke za njo. Prav zato ni

do volj kot mi kro de jav nost za pi sa ti samo: »iz pol nje va nje uč nih li stov«, am pak ka že

za pi sa ti spoz nav ne de jav no sti, ki jih ti uč ni li sti pod pi ra jo (ali pa vsaj pri lo ži ti uč ne

li ste kot de mon stra ci jo teh de jav no sti). Ne kaj pri me rov uč nih li stov, ki pre prič lji vo

pod pi ra jo uče nje z od kri va njem in z vpra ša nji oz. de jav nost mi za di ja ke na ka zu je jo

nji ho vo spoz nav no pot, je naj ti tudi med pri me ri, objavlje ni mi v tem pri roč ni ku

(npr. v pri me ru gozd ne uč ne poti in obrav na ve nasi lja nad žen ska mi …).

6.2 Za pis de jav no sti v pri pra vah:



po sa mez ni in skup ni vsto pi

Po glej mo zdaj na na šem vzorč nem pri me ru, ki ga že vse sko zi upo rab lja mo za gra-

fič no ilu stra ci jo struk tur nih ele men tov pri pra ve na ku ri ku lar ne po ve za ve, ka te re

de jav no sti vo di jo do pri ča ko va nih re zul ta tov. To krat naj prej to na re di mo za:

• po sa mez ni pred met: opre de li mo de jav no sti tega pred me ta, ki prek pri ča ko va nih

re zul ta tov tega pred me ta pris pe va jo k skup ni po ve za vi – k skup ne mu re zul ta tu,

• nato za sku pi no pred me tov, ki z neko skup no de jav nost jo pris pe va jo k skup ne mu

re zul ta tu (t. i. skup ni vstop),

• na kon cu pa še za ce lot no po ve za vo (to rej opre de li tev mo re bit nih skup nih de jav-

no sti vseh pred me tov sku paj).

Vsa ko od spod njih pred sta vi tev naj prej uve de mo s praz no pred lo go, ki jo je moč

upo ra bi ti kot po moč pri ta kem, sto penj skem na čr to va nju ku ri ku lar ne po ve za ve,

101

nato pa ilu stri ra mo s kon kret nim pri me rom (že prej več krat na ve de ne po ve za ve,

na me nje ne ohra nja nju na rav ne in kul tur ne de diš či ne).

Nivo po sa mez nih pred me tov

Po sa mez ni vsto pi

Pred met A

Pred met B

Pred met C …

Pri ča kovani re zul-

tat(i) / do sež ki

Do ka zi(la) / evi den ce

Ci lji

De jav no sti za pouk

Pri mer za nivo po sa mez nih pred me tov

Nivo po sa mez nih

Pred met A – zgo do vi na

pred me tov

(ki so de lu je jo v KP)

Pri ča ko va ni re zul tat(i)

Opi še jo spre mem be svo je ga kra ja in ute me lji jo po-

za pred met v ok vi ru KP

men kul tur ne de diš či ne do ma če ga kra ja z zgo-

do vin ske ga vi di ka, kar na re di jo tako, da

Do ka zi(la) / evi den ce

• pri merjajo na čin živ lje nja in ar hi tek tur no po do bo de lov

do ma če ga kra ja ne koč in da nes ter skle pa jo o vzro kih za

spre mem be,

• ute me lji jo pred no sti in sla bo sti na či na živ lje nja v raz lič nih

ča sov nih ob dob jih

• pred vi di jo spre mem be v pri hod no sti in ar gu men ti ra jo svo ja

raz miš lja nja o na činih ohra nja nja kul tur ne de diš či ne me sta.

De jav no sti

Do tega pa pri de jo prek na sled njih de jav no sti:

• ob sli kah do ma če ga me sta iz raz lič nih ob do bij izra zi jo in

raz čle ni jo svo je ob čut ke;

• raz čle ni jo, opi še jo vse bi no pi snih vi rov, ki so zg. ozad je slik;

• raz be re jo os nov ne po dat ke o av tor ju in oko liš či nah na stan ka

li kov nih del; opre de li jo mo tiv in ga opi še jo; pre poz na-

jo dele na sel bi ne in jo ume sti jo v us trez no zg. ob dob je;

pri mer ja jo sli kov ne re kon struk ci je med se boj in z dru gi mi

sli kov ni mi in pi sni mi viri ter po ja sni jo vzro ke za raz li ke;

• skle pa jo o vzro kih na stan ka in pro pa da na sel bi ne in

po ja sni jo vpliv no ob moč je in ljuds tvo;

• z do ka zi iz vi rov ute me lji jo ver sko in obram bno vlo go

stavb, gos po dar ske in dru ge de jav no sti; skle pa jo o so cial ni

se stavi pre bi vals tva in na či nu živ lje nja v do lo če nem ob dob-

ju; poiš če jo po mem bne na sel bi ne iz obrav na va nih ob do bij

ter jih pri mer ja jo z na sel bi na mi in živ lje njem lju di da nes;

• skle pa jo na pri hod nje spre mem be in jih ovred no ti jo.

102

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

Nivo skup nih vsto pov (sku pi ne po ve za nih pred me tov) – she ma:

Skup ni vsto pi

Pred me ti A, B in C

Pred me ta C in D

(Pričako va ni skup ni re zul tat)

(Do ka zi la / evi den ce)

(Skup ni ci lji)

Skup ne de jav no sti za pouk

Pri ča ko va ni skup ni re zul tat in evi den ce ter ci lji so tu za pi sa ni v ok le pa ju, ker jih za

skup ne vsto pe ne opre de lju je mo nuj no po se bej, če je ja sno raz vid no, ka te re skup ne

de jav no sti so po treb ne kot pris pe vek h konč ne mu skup ne mu ci lju oz. re zul ta tu.

Pri mer za nivo skup nih vsto pov:

Skup ni vsto pi

pri mer 2 skup nih

Zgo do vi na, umet nost, slo venš či na

Slo venš či na, IKT

vsto pov (2 sku pin

pred me tov)

Skup ne (ma kro-45

• na te re nu fo to gra fi ra jo dele me sta, do-

Pri pra vi jo bese di lo (za

oz. iz ved be ne)

ri še jo spre mem be in iz ve de joan ke to med

ka te re ga so vse bi no

de jav no sti za pouk

pre bi val ci

pri pra vi li s skup nim

• ob li ku je jo za pi sa no be se di lo, iz ka te re ga

ra zi sko va njem pri več

sta raz vid na opis slik in nji ho va in ter pre-

pred me tih) za ča so pi-

ta ci ja (in ter dis ci pli nar no – z vi di ka vseh

sni list, ki ga ure di jo

treh pred me tov sku paj)

lek tor sko in z vi di ka

• iz ve de jo okro glo mizo, na ka te ri pred-

ure ja nja be se dil.

sta vi jo za ključ ke in ute me lji jo svo ja

sta liš ča gle de na či na ohra nja nja kul tur ne

de diš či ne mesta

• iz de la jo us tvar jal no na lo go (pe sem,

pla kat, va bi lo, og las za pri re di tev …), ki

na go var ja k ohra nja nju kul tur ne de diš či ne

• ob li ku je jo ra dij sko od da jo, raz sta vo,

de lov ni list za so šol ce in pris pe vek za

ča so pi sni list, kjer pov za me jo sklep ne

ugo to vi tve in pred lo ge

Če je po ve za va lo gi stič no in ča sov no zah tev na, lah ko v pri pra vi na njo po ve za ve med

po sa mez ni mi pred me ti in skup ni mi vsto pi po ka že mo tudi v ča sov nem za po red ju,

tako kot je na ka za no v naslednji she mi:

45 Pri skup nih dejav no stih gre po go sto za iz ved be ne, t. i. »ma kro de jav no sti«. Te pra vi lo ma vklju ču je jo

tudi »mi kro de jav no sti« (ki so raz vid ne so iz skup nih de lov nih li stov ali kon kret nih na vo dil za iz ved bo

te ren ske ga dela, okro gle mize, iz da je ča so pi sa …). Na tem me stu za ra di več je pre gled no sti na va ja mo

samo skup ne de jav no sti »ma kro ni vo ja«.

103

She ma ti čen pri mer za pri kaz ča sov nih za po re dij za vse vsto pe hkra ti (po sa mez ne in

skup ne):

Ča sov na za po red ja

Pred met A

Pred met B

Pred met C

Pred met D

de jav no sti za pouk

2 uri pri vsa kem od

3 pred me tov

Opis de jav no-

Opis de jav no-

Opis de jav no-

(lah ko v 1 -pro jekt nem

sti pred me ta A

sti pred me ta B

sti pred me ta C

dne vu ali v dveh oz.

več dne vih obi čaj ne ga

pou ka)

1 ura pri preo sta lem

Opis de jav no-

pred me tu

sti pred me ta D

4 ure pri A, B in C

Pred met A, B in C sku paj:

sku paj

opis skup nih de jav no sti pred me tov A,B in C

2 uri pri C in D sku paj

Pred me ta C in D sku paj

opis skup nih de jav no sti

C in D

3 ure vsi sku paj

Pred me ti A, B, C in D sku paj:

opis skup nih de jav no sti

104

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

Kon kre ten pri mer za pri kaz ča sov nih za po re dij za vse vsto pe hkra ti:

Ča sov na za po-

red ja de jav no-

Zgo do vi na

Umet nost

Slo venš či na

In for ma ti ka

sti za pouk

2 uri pri

Iz vi rov raz be re jo

Ob sli kah izra zi jo

Raz čle nju je jo

vsa kem od 3

po dat ke o …,

ob čut ke.

be se di la vi rov,

pred me tov46

umeš ča jo v zgo-

Sli ke opi še jo,

pri pra vi jo se na

(lah ko v 1

do vin sko ob dob je

raz čle ni jo in

pi sa nje oz. na

-pro jekt nem

…, pri mer ja jo …,

pri mer ja jo

go vor ni na stop.

dne vu ali v več

po ja sni jo vzro ke.

ob li kov no,

dne vih obi čaj-

gle de na mo tiv,

ne ga pou ka)

vse bi no in snov.

1 ura pri

Se uri jo v

preo sta lem

ob de la vi

pred me tu

po dat kov ter

pred stav lja nju

in for ma cij

4 ure pri

Pri pra va okro gle mize: pred stav lja nje in ana li za ugo to vi tev,

zgo do vi ni,

pri dob lje nih pri po sa mez nih pred me tih, pri pra va skup nih

umet no sti in

za ključ kov in iz de la va pred lo gov, po ve za va vse bi ne

slo venš či ni

s struk tu ro go vor ne ga na sto pa.

sku paj

2 uri pri

Pri pra va in po sta vi tev be se dil

slo venš či ni in

za ob ja vo v ča so pi su.

in for ma ti ki

3 ure vsi

Iz ved ba okro gle mize (upo šte va je pra vi la go vor ne ga na sto pa nja)

sku paj

s pred sta vi tvi jo za ključkov in pred lo gov z IKT-pod po ro.

Do miš lje no na čr to va nje ča sov ne ga »sce na ri ja« (za po re dij in skup nih vsto pov raz-

lič nih sku pin pred me tov) je po mem bno za ra di us kla je ne ga de lo va nja tako pri na-

čr to va nju kot pri iz va ja nju pou ka. V po glav ju, na me nje nem pred sta vitvi pri me rov

iz šol, so po se bej pre gledno opi sa na ča sov na raz mer ja med raz lič nimi pred me ti in

sku pi na mi pred me tov npr. pri pri me ru upo ra be fil ma za okolj sko oza veš ča nje, pri

obrav na vi so dob ne umet no sti 20. sto let ja, pri obrav na vi gi ba nja … in pri pri me ru

vklju če va nja na trg de lov ne sile.

Pri pri me ru na čr to vanja kom plek sne po ve za ve, na me nje ne obrav nav ni ener gi je, pa

ni pred stav lje no le na čr to vanje kon kret nih ak tiv no sti pri pou ku, am pak je vklju čen

tudi ce lo let ni ro kov nik vseh ak tiv no sti, ki so bile na šo li po treb ne, da je po ve za va

ne mo te no te kla vse šol sko leto. To vrst no na čr to va nje za de va t.i . »ma kro ra ven« šo le

(za raz li ko od »mi kro rav ni« iz va ja nja pou ka).

46 V »re snič nem« pri me ru, ki je slu žil kot eden od vi rov za to she ma tič no pred sta vi tev, je vstop, ki

je tu pri ka zan kot po pred me tih lo če no iz ve den, iz ve den pri vseh treh pred me tih sku paj ob skup nih

de lov nih li stih in de jav no stih, pod prt s tim sko iz ved bo pou ka.

105

7 USKLA JE NOST MED ZA PI SOM

PRI ČA KO VA NIH RE ZUL TA TOV,

EVI DENC OZ. DO KA ZIL IN DE JAV NO STI

Eden naj več jih iz zi vov pri na čr to va nju pou ka je do se či uje ma nje med vse mi struk-

tur ni mi ele men ti na čr to va nja. Z dru gi mi be se da mi: z za stav lje ni mi ci lji se mo ra jo

uje ma ti re zul ta ti in de jav no sti. Re zul ta ti pa mo ra jo biti za pi sa ni tako, da lah ko med

na po ve da ni mi de jav nost mi re kon strui ra mo ti ste, ki pri ve de jo do teh re zul ta tov.

Ci lji mo ra jo biti ka ži pot ni tudi bral cu, ki ni vklju čen v ta pri mer, in mo ra jo ja sno

na ka za ti, kako pris pe va jo k re zul ta tu. Za po red je de jav no sti pa naj bi na ka zo va lo pot

za do se ga nje ci ljev oz. poti k pri čako va ne mu re zul ta tu.

To us kla je nost lah ko te sti ra mo tako, da po gle da mo, ali so vsi ele men ti med se boj

smi sel no po ve za ni oz. ali se uje ma jo v vseh mož nih sme reh:

• ali ima jo re zul ta ti vzpo red ni ce v ci ljih in obrat no;

• ali je za vse na po ve da ne re zul ta te ja sna pot, po ka te ri bodo do se že ni, t.j. za po red-

je de jav no sti;

• ali so na po ve da ne tak šne de jav no sti, ki ja sno in ned voum no pe lje jo k na po ve da-

nim ci ljem in re zul ta tom – ali je za vsa ko de jav nost moč naj ti re zul tat, h ka te re-

mu pris pe va i.p.d47

Vpra ša nja v po moč:

• Ali je ja sno raz vid no, kako bo di jak po ka zal, da je do se gel pri ča ko va ni re zul tat?

• Ali so po sa mez ni do sež ki oz. re zul ta ti del skup ne ga pri ča ko va ne ga re zul ta ta?

• Ali se za pi sa ni ci lji uje ma jo z re zul ta ti – ali smi sel no pris pe va jo k pri ča ko va ne-

mu re zul ta tu?

• Ali de jav no sti iz ha ja jo iz ci ljev in vo di jo k pri ča ko va nim re zul ta tom?

• Ali so na po ve da ne kak šne de jav no sti, ki ni ma jo ja sne zve ze z na po ve da ni mi

ci lji in re zul ta ti?

Us kla je nost te sti ra mo tako v pri me ru, ko gre samo za izo li ra ne pred met ne pris pev-

ke, kot ta krat, ko gre za skup ne vsto pe pred me tov in skup no opre de lje ni (skup ni)

pri ča ko va ni do se žek.

Pri po ve za vah pa je tre ba upo šte va ti še en vi dik us kla je no sti, in si cer:

Ali so pris pev ki vseh so de lu jo čih pred me tov smi sel no po ve za ni med se boj in s skup-

nim pri čakova nim re zul ta tom?

47 V pri me rih, ki jih pred stav lja mo v na da lje va nju – pri pri me rih iz prak se - je naj ti še pre cej ne kon-

si stent no sti med struk tur ni mi ele men ti na čr to va nja. V ne ka te rih pri me rih so med se boj ne zve ze med

struk tur ni mi ele men ti bolj ja sne, v dru gih pa se vča sih rde ča nit ne ko li ko iz gu bi. Zelo ja sna zve za med

ci lji in de jav nost mi (pri po sa mez nih pred me tih) je npr. pred stav lje na pri pri me ru vklju če va nja na trg

de lov ne sile, pri pri me ru upo ra be fil ma za okolj sko oza veš ča nje pa je ta zve za vzpo stav lje na tudi na

rav ni skup nih vsto pov.

106

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

Naj prej si og lej mo pri mer, pri ka te rem ta us kla je nost ni ja sno raz vid na.

Eko no mi ja:

Pri ča ko va ni re zul tat: Kri tič na pre so ja eko nom skih od lo či tev eko nom skih oseb kov v trž-

nem gos po dars tvu

Ci lji: di ja ki spoz na jo te melj ne eko nom ske to ko ve, ki po ve zu je jo eko nom ske oseb ke v

gos po dars tvu, zna jo raz čle ni ti gos po dar ski pro ces na po sa mez ne faze.

De jav no sti: di ja ki so raz de lje ni v 3 sku pi ne – 1. iz de la pla kat o gos po dars tvu dr ža ve, ki

se jo obrav na va v knji žev nem delu, ki je po ve zo val ni ele ment po ve za ve; 2. iz de la pla kat

o po ve za vi teme, obrav na va ne v knji žev nem delu z gos po dar skim krož nim to kom in 3.

pri pra vi sce na rij za gle da liš ko pred sta vo.

V tej si cer atrak tiv ni po ve za vi niti ci lji niti de jav no sti ne na ka zu je jo, kako bodo

pris pe va li k re zul ta tu, saj manj ka jo ti sti ci lji in de jav no sti za nji ho vo do se ga nje, ki

pris pe va jo h kri tič ni pre so ji eko nom skih od lo či tev, ki je iz po stav lje na kot ključ ni

pri ča ko va ni do se žek.

Zdaj pa si po glej mo še pri mer, ki na ka zu je uje ma nje vseh ele men tov:

Ke mi ja:48

Pri ča kovani re zul tat: zmož nost na čr to va nja in iz ved be var ne ga eks pe ri men tal ne ga dela

(upo šte va nje var ne ga dela v la bo ra to ri ju, pra vil ne upo ra be lab. opre me ter teh nik) ob

upo šte va nju zna nih tok si ko loš kih po dat kov.

Ci lji:

1. di ja ki se sez na ni jo s tok si ko loš ki mi poj mi,

2. raz vi ja jo od go vo ren od nos do upo ra be sno vi,

3. raz vi ja jo spret no sti dela z različ ni mi viri,

4. raz vi ja jo zmož nost dela z la bo ra to rij ski mi teh ni ka mi ter zmož nost var ne ga

eks pe ri men tal ne ga dela (na čr to va nja in iz ved be).

De jav no sti:

Ad 1. in 3.cilj: Di ja ki zbi ra jo in prei sku je jo gra di vo raz lič nih vi rov (is ka nje in-

for ma cij o te mah: stru pi ne koč in da nes, iz po stav lja nje ne var-

nim sno vem …); v li te ra tu ri poiš če jo po dat ke o se sta vi ek strak-

tov, dob lje nih iz ne ka te rih rast lin (npr. ka mi li ca, klinč ki …).

Ad 1. in 2.

Na pod la gi po dat kov pri mer ja jo se sta vo ek strak tov, ugo tav lja jo

in skle pa jo, iz ka te re dane rast li ne lah ko ek stra hi ra jo naj več

na rav ne učin ko vi ne.

Ad 3.

Po dat ke ovred no ti jo, nato pa

Ad 4.

na čr tu je jo in iz ve de jo eks pe ri ment ek strak ci je na rav ne učinkovi-

ne rast lin ob upo šte va nju vseh na vo dil var ne ga eks pe ri men tal-

ne ga dela. Dob lje ne re zul ta te be le ži jo in pred sta vi jo.

Vi di mo, da ima vsa ka kom po nen ta pri ča ko va ne ga re zul ta ta svo jo vzpo red ni co

v ci ljih in v de jav no stih: pri ča ko va ni re zul tat – zmož nost na čr to va nja in iz ved be

48 Pri mer je ne ko li ko pri re jen po pri me ru Gim na zi je Bre ži ce.

107

var ne ga eks pe ri men tal ne ga dela – iz ha ja iz ci lja raz vi ja nja spret no sti na čr to va nja in

iz ved be var ne ga eks pe ri men tal ne ga dela, pod pi ra jo pa ga vse de jav no sti: de jav no sti

za pri do bi va nje vse bin skih znanj (o stru pe nih sno veh in v zve zi z ek strak ti) iz vi rov

in de jav no sti za pri do bi va nje pro ce du ral nih znanj (o tem, kako ek stra hi ra ti na rav ne

učin ko vi ne).

Si stem ošte vil čenja re zul ta tov oz. evi denc in is ka nje vzpo red nic v de jav no stih, ki

vo di jo do njih, lah ko upo ra bi mo ne le za te sti ra nje kon si stent no sti oz. tega, ali smo

z de jav nost mi res po kri li na po ve da ne re zul tat oz. re zul ta te, am pak že v os no vi sa-

me ga na čr to va nja: za vsak do se žek oz. nje go vo evi den co se vpra ša mo, kaj vse bodo

mo ra li di ja ki na re di ti, da pri de jo do nje ga, pa se nam ne kon si stentnost za go to vo ne

more pri pe ti ti!

8 FAZE UČ NE GA PRO CE SA

Pri med pred met nih in ku ri ku lar nih po ve za vah se po go sto – še po se bej ko gre za

pro jekt ni na čin iz ved be – lah ko raz gu bi pre gled nad tem, če mu slu ži jo po sa mez ne

de jav no sti in ce lot na po ve za va. Zato nam mora biti po vsem ja sno (tako za sa mo-

stoj ni vlo žek pred me ta kot za skup ne vsto pe), na ka te ro od faz pou ka (ali pa več od

njih) se ci lji in de jav no sti na na ša jo:

1. ali bodo di ja ki us vo ji li neko novo zna nje ali kom pe ten co,

2. ali bodo utr di li in upo ra bi li že prej pri dob lje no zna nje,

3. ali bodo že prej pri dob lje no zna nje iz ka za li v raz lič nih obli kah pred sta vi tev

in iz del kov,

4. ali pa vse sku paj, a v ja snem za po red ju.

To nam bo olaj ša lo tudi od lo či tev o tem, ali v na čr to va ni ku ri ku lar ni po ve za vi kaj

pre ver ja ti ali celo oce nje va ti, in če da: kaj na tanč no (več o tem v be se dilu o pre ver-

ja nju in oce nje va nju).

Po nov no bomo za ilu stra ci jo upo ra bi li že prej na ve de ni pri mer ke mi je. Pri tem pri-

me ru je raz vid no (tako iz ci ljev kot iz de jav no sti), da se bo naj prej pri do bi va lo in

utr je va lo po treb no »vse bin sko« zna nje. To se bo do go di lo pred vsem sko zi delo z

viri. Nato bo to vse bin sko zna nje »vsto pi lo« v pro ce du ral no fazo, t j. v na čr to va nje

in iz ved bo eks pe ri men tal ne ga dela. Le-to na neki na čin pred stav lja upo ra bo prej us-

vo je ne ga vse bin ske ga zna nja, hkra ti pa tudi novo us va ja nje eks pe ri men tal nih veš čin

(na čr to va nja in iz ved be). Do tega, da bodo sami zmož ni na čr to va ti eks pe ri men tal-

no delo, bodo di ja ki priš li tako, da bodo ra zi ska li tako vse bin ski vi dik (stru pe) kot

pro ce du ralnega (kako se lo ti ti ek strak ci je).

V pri me ru po ve za ve z na slo vom Ne pri jet na re sni ca (prim. na prej v po glav ju s pri me-

ri iz šol) pa skup ne de jav no sti:

• ob og le du fil ma Ne pri jet na re sni ca di ja ki ana li zi ra jo vpliv člo ve ka na glo bal no

se gre va nje,

• v sku pi nah ugotav lja jo vpliv glo bal ne ga se gre va nja na člo ve ka, ži va li in rast li ne,

108

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

• ob pi snih iz toč ni cah de ba ti ra jo o mož nih re šitvah na še ga oko lja in

• pi še jo raz prav ljal ni esej na dano temo

• ka že jo na spoz nav no pot, ki vklju ču je vse faze uč ne ga pro ce sa, vključ no s

predstavi tvi jo: novo uče nje (z od kri va njem prek fil ma, be se dil, vi dea), upo ra bo

(pred lo gi re ši tev) ter pred sta vi tev pri dob lje ne ga zna nja (esej).

9 NAME STO ZA KLJUČ KA: RDE ČA NIT IN

DO DA NA VRED NOST KU RI KU LAR NIH

PO

VE

ZAV

Če se od lo či mo za in ter dis ci pli nar ni tip ku ri ku lar ne po ve za ve, mora biti naj več ji

pou da rek na na čr to va nju skup nih – in ter dis ci pli nar nih vsto pov z ja sno opre de lje-

nim skup nim – in ter dis ci pli nar nim re zul ta tom kot pre sež kom, ki ga po poti po sa-

mez nih pred me tov ne bi mo gli do se či na ena ko ka ko vo sten na čin kot s po ve za vo.

Opre de li oz. na čr tu je se to rej skup ne re zul ta te, pa tudi ci lje in de jav no sti, če mur

rav no slu ži skup na pri pra va (tako sam pro ces kot do ku ment pri pra ve). Prav to je

de jav nik, ki omo go či do da no vred nost oz. pre se žek nad me ha nič nim zla ga njem

izo li ra nih pris pev kov po sa mez nih izo li ra nih pred me tov. Zato je to li ko bolj po mem-

bno, da vemo, kaj je skup ni cilj oz. kak šen re zul tat ho če mo, saj nas to us mer ja pri

na čr to va nju.

Po go sto po ve za ve ne ko li ko na silo vključuje jo ne ka te re pred me te in jim zato zmanj-

ka pre prič lji vo sti, av ten tič ne note in kon si stent no sti.

Kljub he te ro ge no sti po sa mez nih, v po ve za vi so de lu jo čih pred me tov oz. prav za ra di

nje je zato tre ba po seb no po zor nost pos ve ti ti temu, da je v po ve za vi ja sna rde ča nit:

da vodi k otip lji ve mu pri ča ko va ne mu re zul ta tu in da smi sel no in av ten tič no vklju-

ču je so de lu jo če pred me te in s tem upra vi či od lo či tev za in ter dis ci pli nar ni pri stop.

Viri in li te ra tu ra

Brans ford, J. D., Brown, A. L., Coc king, R. R. (2000). How Peo ple Learn, Was hing ton

D.C.: Na tio nal Aca demy Press.

Brown, A. L., Pa linc sar, A. S. (1989). Gui ded, Coo pe ra ti ve Lear ning and In di vi dual

Know led ge Ac qui si tion. V: Re snick L. (ur.) (1989). Kno wing, Lear ning and In struc tion.

Es says in Ho nor of Ro bert Gla ser. Hills da le, New Jer sey: LEA, str. 393–453.

Ga ber, S. (ur.) (2006). Za kaj Fin ci le ti jo dlje? Edu ca. Nova Go ri ca.

Kin nu nen, E., Hal me vuo, T. (2005). Stu dent as ses sment gui de for vo ca tio nal edu ca tion

and trai ning. Hel si ni ki: Fin nish Na tio nal Board of Edu ca tion.

Mar za no, R. J., Pic ke ring, D. J., Mc Tig he, J. (1993). As ses sing Stu dent Out co mes. Ale xan-

dria: ASCD.

Mar za no, R. J., Pic ke ring, D. J. (1997). Di men sions of Lear ning. Ale xan dria: ASCD.

Mi lek šič, V. (2008). Upo ra ba opi snih kri te ri jev pri oce nje va nju znanj, spret no sti in veš čin

v stro kov nem in po klic nem izo bra že va nju. Vzgo ja in izo bra že va nje št. 1, str. 49–58.

Re snick, L. B., Re snick, D. P. (1992). As ses sing the Thin king Cur ri cu lum: New Tools for

Edu ca tio nal Re form. V: B. R. Gif ford, M. C. O'Con nor (ur.). Chan ging as ses sments. Al-

ter na ti ve views of Ap ti tu de, Ac hie ve ment and In struc tion. Bo ston: Clu wer Aca de mic

Pub lis hers, str. 137–177.

109

Ru tar Ilc, Z. (2003). Pri sto pi k pou če va nju, pre ver ja nju in oce nje va nju. Ljub lja na, Za vod

RS za šols tvo.

Ru tar Ilc, Z. (2008). Opi sni kri te ri ji in opi sni ki – iz ho diš če za povrat no in for ma ci jo o kva-

li ta tiv nih vi di kih zna nja. So dob na pe da go gi ka.

Wig gins, G. (1998). Edu ca ti ve As ses sment. San Fran cis co: Jos sey-Bass.

Wig gins, G., Mc Tig he, J. (1998, 2005). Un der stan ding by de sign. Ale xan dria: ASCD.

Wig gins, G., Mc Tig he, J. (1999). The un der stan ding by de sign hand book. Ale xan dria:

ASCD.

110

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

PRILOGA:

Predloga za načrt kurikularne povezave

in učno pripravo

Zora Rutar Ilc, Katja Pavlič Škerjanc

V pomoč pri načrtovanju kurikularne priprave in pri zapisu skupne učne pripra-

ve nam je lahko naslednja predloga, združena iz obeh prej predstavljenih predlog

(Katje Pavlič Škerjanc, delovni list št. 10, in Zore Rutar Ilc, besedilo z naslovom

Medpredmetne in kurikularne povezave v kontekstu učnociljnega in procesnega na-

črtovanja in izvajanja pouka v 6.2 Zapis dejavnosti v pripravah: posamezni in skupni

vstopi).

Načrt kurikularne povezave z učno pripravo



I.

Načrt priprave s priporočili/kriteriji kakovosti

Št.

ELEMENT

PRIPOROČILA

Cilji (skupni in predmetni) so skrbno izbrani in zagotavljajo dodano

vrednost, zaradi katere MP-KP izvajamo (tj. »Nekaj, česar vsak predmet

ali učitelj sam ne bi dosegel tako dobro.«).

V načrt MP-KP zapišemo samo tiste cilje, ki jih nameravamo doseči z

Skupni cilj(i): …………………………





1.


MP-KP, in za te cilje predvidimo tudi pričakovane učne rezultate dijakov.

Načrtovanje začnemo z določitvijo skupnega cilja MP-KP, ki je pravi-

loma oz. največkrat za dijaka relevantno problemsko oz. raziskovalno

vprašanje in ga zapišemo na začetek načrta. Ostale cilje zapišemo v

pripravo.

V načrtu MP-KP za pričakovane učne rezultate dijakov konkretiziramo

(Skupni) učni rezultati (predmetne

, kako jih dijaki izkazujejo oz. jih učitelji ugotavljajo (t. i. dokazila oz.





2.


zapišemo v pripravo): ………………………

evidence). Pomembno je, da so opredeljeni zares »rezultatno«. Če so

že rezultati dovolj konkretizirani, ni treba iskati dokazil oz. evidenc.

V pripravi (glej spodaj) opredelimo za vse prič. skupne in

predmetne rezultate ustrezne dejavnosti – poti do rezultatov;





3.


(Dejavnosti – zapišemo v pripravo)

njihovo zaporedje naj nakazuje spoznavno pot dijakov, njihove

miselne procese - pomagamo si z glagoli (priloga glagoli).

Pri načrtovanju MP-KP upoštevamo morfologijo KP (glej naslednjo





4.


Vrsta povezave: ………………………

tabelo spodaj).

Povezovalni element: …………………

Vsebina / koncept/ veščina / didaktični postopek / oblika ali





5.


metoda dela / dejavnost / miselni proces / kompetence

V načrtu opredelimo vlogo vsakega predmeta (in/oz. učitelja) v MP-KP





6.


Vloge predmetov


(nosilno, poudarjeno, podporno).

V načrtu opredelimo način izvedbe (katere cilje bomo dosegali

multidisciplinarno in katere interdisciplinarno, za katere cilje bo izveden





7.


Način izvedbe: …………………………

interaktivni timski pouk, kje pa le sodelovalno poučevanje, npr. skupna

priprava gradiv ipd. ).

Načrt MP-KP ima natančno določene časovne komponente (kako dolgo

Časovne dimenzije:

bo MP-KP trajala, kdaj se bo začela in kdaj končala, kolikšen bo obseg





8.


dodamo posebno tabelo


sodelovanja vsakega predmeta oz. učitelja, kdaj vstopajo posamezni

predmeti itd.).

111

ENOPREDMETNE

VEČPREDMETNE

monodisciplinarne

pluridisciplinarne

INTRAdisciplinarne

MULTIdisciplinarne

INTERdisciplinarne

znotrajpredmetne

mnogo-, raznopredmetne

medpredmetne

navpične

vodoravne

navpične

vodoravne

navpične

vodoravne

celovite,

celovite,

celovite,

celovite,

celovite,

celovite,

delne

delne

delne

delne

delne

delne

prečne

prečne

prečne

prečne

prečne

prečne



II.

Časovni razpored / časovni načrt

(»Makro«)

Ura / dan

Predmet

Cilji / rezultati

dejavnosti



III.

»Mikro« učna priprava na kurikularno povezavo

Skupni cilj(i):

Skupni rezultat(i):

Nivo posameznih vstopov – posameznih predmetov:

Pos. vstopi

Predmet A

Predmet B

Predmet C …

Prič. rezultat(i)

/ dosežki

Dokazi(la) / evidence

Cilji

»Mikro«

dejavnosti za pouk

Nivo skupnih vstopov (skupine povezanih predmetov):

Skupni vstopi

Predmet A, B in C

Predmet C in D

(Pričakovani skupni rezultat

skupine povezanih predmetov)

(Dokazila / evidence)

(Skupni cilji skupine

povezanih predmetov)

Skupne dejavnosti (skupin

povezanih predmetov) za pouk

112

Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve v kon tek stu uč no cilj ne ga in pro ce sne ga na čr to va nja in iz va ja nja pou ka Zora Rutar Ilc

Pričakovani skupni rezultat in evidence ter cilji so tu zapisani v oklepaju, ker jih za

skupne vstope ne opredeljujemo nujno posebej, če je jasno razvidno, katere skupne

dejavnosti so potrebne kot prispevek h končnemu skupnemu cilju oz. rezultatu.

Shematičen primer za prikaz časovnih zaporedij za vse vstope hkrati (posamezne in

skupne):



Časovna zaporedja

Predmet A

B

C

D

(makroizvedbenih)

dejavnosti za pouk

2 uri pri vsakem od 3

Opis dejavnosti Opis dejavnosti Opis dejavnosti

predmetov (»kolobarje-

predmeta A

predmeta B

predmeta C

nje« ali zaporednost)

1 ura pri preostalem

Opis dejavnosti

predmetu (npr. pri IKT ali TJ)

predmeta D

(npr. zbiranje

in urejanje

podatkov)

4 ure pri A, B in C skupaj

Predmet

A, B in C skupaj (timsko):

opis skupnih dejavnosti predmeta A,B,C

(npr. terensko delo: opazovanje, zbiranje, ure-

janje podatkov, sklepanje …)

2 uri pri C in D skupaj

Predmet C in D skupaj

opis skupnih dejavnosti

C in D

(npr. priprava poročila)

3 ure vsi skupaj (npr.

Predmeti

zaključna predstavitev)

A, B, C in D skupaj:

opis skupnih dejavnosti

(npr. zaključna predstavitev)

113

Zora Rutar Ilc

Ugo tav lja nje in pre so ja nje

do sež kov v ku ri ku lar nih

po ve za vah

Sprem lja nje, pre ver ja nje in oce nje va nje zna nja

1 UVOD

Ku ri ku lar ne po ve za ve pra vi lo ma na čr tu je mo za ra di do da ne vred no sti, ki jo pri na ša-

jo – za ra di »žlaht nih« in ter dis ci pli nar nih in av ten tič nih do sež kov oz. re zul ta tov, ki

jih ne bi bilo mož no do se či brez po ve za ve. Tak šni do sež ki so – kot smo v be se di lu

o na čr to va nju ute me lje va li v pod po glav ju o pri ča ko va nih re zul ta tih in do sež kih, pa

tudi v pod po glav ju od de jav no stih – zelo kom plek sni: na na ša jo se na ključ ne kon-

cep te dis ci plin, po ve za ne med se boj v nov, »dia lek tični« pre plet, po go sto a pli ci ran

na real ne živ ljenj ske prob lem ske si tua ci je, vklju ču je jo pa raz no te re mi sel ne pro ce se

oz. na či ne »pro ce si ra nja« obrav na va nih vse bin. Po go sto vklju ču je jo tudi kom pe tenč-

ne ali od no sne vi di ke znanja.

Pre ver ja nje in oce nje va nje zna nja je pri uči te ljih pri poz na no kot eno naj zah tev nej-

ših in naj bolj ob čut lji vih po dro čij pou ka. Ugo tav lja nje kom plek snih in terds ci pli nar-

nih do sež kov, ki na sta ja jo v ku ri ku lar nih po ve za vah, pa je še to li ko zah tev nej še.

Stop nja kom plek sno sti pre ver ja nja in oce nje va nja v ku ri ku lar nih po ve za vah je od vi-

sna od stop nje kom plek sno sti pre ver ja ne ga ali oce nje va ne ga do sež ka.

115

2 KU RI KU LAR NA PO VE ZA VA – PRI LOŽ NOST ZA

UGO TAV LJA NJE DO SEŽ KOV PO SA MEZ NIH

PRED

ME

TOV

Če se pri vsa kem pred me tu ali pri ne ka te rih od pred me tov, vklju če nih v ku ri ku lar-

no po ve za vo, od lo či mo le za pre ver ja nje in oce nje va nje pred met no opre de lje nih

do sež kov (tj. pri ča ko vanih re zul ta tov oz. do sež kov po sa mez nih pred me tov), po tem

gre za si tua ci jo, po dob no obi čaj ne mu »pred met ne mu« pre ver ja nju in oce nje va nju.

Med pri me ri, pri ka za ni mi v pri ču jo čem pri roč ni ku, naj de mo naj več tak šnih raz li-

čic. Mor da je te ža va kveč je mu v tem, da je del teh »pred met nih« do sež kov vča sih

tre ba pre stre či v si tua ci ji, kjer so de lu je več pred me tov sku paj oz. jih je tre ba raz bra ti

iz sple ta do sež kov oz. re zul ta tov več pred me tov hkra ti.

Ko gre za mul ti dis ci pli nar ne ku ri ku lar ne po ve za ve, se do sež ki oz. re zul ta ti si cer ne

pre ple ta jo tako zelo kot pri in ter dis ci pli narnih ku ri ku lar nih po ve za vah. Do sež ki tu

na sta ja jo drug ob dru gem, lah ko v ča sov nih so sled jih, lah ko pa si cer soča sno, na isti

lo ka ci ji in celo ob isti iz ved be ni de jav no sti, a ja sno (pred met no) lo če ni. V ta kem pri-

me ru pri po sa mez nih pred me tih pre ver ja mo ali pa oce nju je mo ti sto, kar na re ku je jo

oz. do puš ča jo uč ni na čr ti teh pred me tov.

Vča sih si cer ku ri ku lar na po ve za va omo go ča ugo tav lja nje tudi ti stih pred met nih do-

sež kov oz. re zul ta tov, ki bi jih v kla sič ni si tua ci ji pou če va nja izo li ra nih pred me tov

tež ko do se gli in še te že ugo tav lja li (po na va di gre za kom plek snej še vi di ke zna nja,

zla sti pro ce sne na ra ve, ki so v uč nih na čr tih za je ti pod splo šni mi ci lji ali kom pe ten-

ca mi), iz ve de ni v ku ri ku lar ni po ve za vi pa po sta ne jo do seg lji vi in ne ka te ri od njih

tudi ugo tov lji vi. Lo če ne do sež ke po sa mez nih pred me tov lah ko tudi v tem pri me ru

oce nju je mo (če le ima jo os no vo v uč nih na čr tih), tako kot bi jih v pri me ru pou ka

izo li ra nih pred me tov.

Na tak na čin lah ko v ku ri ku lar ni po ve za vi oce nju je mo (vzpo red ne) do sež ke pri več

so de lu jo čih pred me tih (vseh, ki s svo ji mi pris pev ki po kri je jo zao kro žen sklop pred-

met nih ci ljev, ki bi lah ko bili pred met oce nje va nja tudi si cer). Se ve da oce nje va nje

pris pev kov oz. do sež kov več so de lu jo čih pred me tov ne pri de v po štev v pri me ru

»ko lo bar je nja«, ko je ena sku pi na di ja kov več dela (ali vse delo) opra vi la pri enem

pred me tu, dru ga pa pri dru gem in so ugo to vi tve iz me nja li. Ta krat je vsak di jak oz.

sku pi na di ja kov lah ko oce njen/-a le za ti sti pred met oz. pred me te, pri ka te rih je

bil/-a (in ten ziv ne je) vklju čen/-a.

Pri in ter dis ci pli nar nih ku ri ku lar nih po ve za vah pa so skup ni do sež ki oz. re zul ta ti

pra vi lo ma že opre de lje ni kot skup ni in kot neka nova, in ter dis ci pli nar na do da na

vred nost, ki ni več le se šte vek po sa mez nih pred met nih re zul ta tov. Zato je tu iz skup-

ne ga do sež ka že te že iz lo či ti oz. re kon strui ra ti po sa mez ne pred met ne pris pev ke (še

zla sti, ko gre za pred me te z no sil no ali pou dar je no vlo go). Ven dar le pa ve lja, da če je

in ter dis ci pli nar ni do se žek na stal kot re zul tat us pe šnih pred met nih »vlož kov«, je tudi

iz skup ne ga, inter dis ci pli nar ne ga do sež ka moč – po sred no – skle pa ti na pris pev ke

po sa mez nih pred me tov. Če je več pred me tov po mem bno pris pe va lo in se nji hov

pris pe vek odra ža v skup nem re zul ta tu in če je s temi pris pev ki po krit po mem ben

de lež nji ho vih pred met nih ci ljev, po tem je mož no pri eni ku ri ku lar ni po ve za vi – tudi

če je in ter dis ci pli nar na – oce ni ti pris pev ke oz. do sež ke več po sa mez nih pred me tov.

Ver jet no pa je v pri me ru, ko gre za ku ri ku lar no po ve za vo in skup ni re zul tat, prav

ugo tav lja nje do se ga nja le-tega ti sto, ki nas naj bolj za ni ma, saj smo za ra di tega skup-

ne ga re zul ta ta sploh za sno va li po ve za vo.

116

Ugo tav lja nje in pre so ja nje do sež kov v ku ri ku lar nih po ve za vah

Zora Rutar Ilc

3 KU RI KU LAR NA PO VE ZA VA – PRI LOŽ NOST ZA

UGO TAV LJA NJE IN TER DIS CI PLI NAR NE GA

DO

SEŽ

KA

In prav ugo tav lja nje tega in ter dis ci pli nar ne ga pre sež ka je ti sto po droč je pre verjanja

in oce nje va nja, ki je naj zah tev nej še.

Naj prej se za sta vi vpra ša nje, kaj v zve zi z in ter dis ci pli nar nim do sež kom pre ver ja ti

in kaj oce nje va ti.

Na čelni od go vor je pre prost: pre ver ja mo lah ko kar koli, kar se nam zdi vred no in

v zve zi s čimer me ni mo, da bi di ja kom oz. učen cem ko ri sti la po vrat na in for ma ci ja;

oce nje va ti pa sme mo le ti sta zna nja, ki so pred pi sa na z uč ni mi na čr ti (oz. ka ta lo gi)!

Prav pri ku ri ku lar ni po ve za vi pa gre – vsaj v konč nem re zul ta tu – po na va di za

»novo kom po ni ra na zna nja«, ki »na prvi po gled« pre se ga jo za pi se v uč nih na čr-

tih. »Na prvi po gled« po me ni pred vsem z vi di ka ope ra tiv nih ci ljev ali pri ča ko va nih

re zul ta tov gle da no, med tem ko na tanč nej ši raz mi slek lah ko po ka že, da se v in ter-

dis ci pli nar nih do sež kih po go sto zr ca li jo splo šni ci lji pred me tov (npr. ra zi sko val ne

spret no sti, spo ra zu me val na zmož nost, med kul tur na zmož nost, kri tič no miš lje nje in

vred no te nje, raz vi ja nje od no sa do oko lja, dr žav ljan ske veš či ne in kom pe ten ce ipd.).

Tak šne, »žlaht ne« ci lje je si cer te že ugo tav lja ti, kaj še le meriti, ni pa po vsem ne mo-

go če. Se ve da se mo ra mo pri tem za ve da ti, da v pri me ru, ko smo kot skup ni pri ča ko-

va ni re zul tat oz. do se žek na čr to va li ne kaj, kar je za ra di do da ne in ter dis ci pli nar ne

vred no sti pre se glo ci lje uč nih na čr tov in kar ne mo re mo ute me lji ti niti v ope ra tiv nih

niti v splo šnih ci ljih, ne sme mo tega oce nje va ti. Lahko pa to ugo tav lja mo, pre ver ja-

mo in da je mo o tem po vrat no in for ma ci jo. To je še po se bej po mem bno zato, ker so

rav no tak šni do sež ki po go sto ti sti, ki jih uč ni na čr ti za ra di mo no dis ci pli narne struk-

tu re sploh ne mo re jo pred vi de ti, so pa lah ko zelo dra go ce ni tako z dis ci pli nar ne ga

kot se ve da in ter dis ci pli nar ne ga vi di ka in za ra di njih sploh za snu je mo ku ri ku lar no

po ve za vo!

Se ve da pa se pri res pre prič lji vih in ter dis ci pli nar nih do sež kih po ro di jo na sled nje

di le me:

• Ka te ri pred me ti so za in ter dis ci pli nar ne re zul ta te oz. do sež ke za služ ni v to lik-

šni meri, da si lah ko »la sti jo« oce no za nje?

• Ali si lah ko oce no za en in ter dis ci pli nar ni do se žek deli več pred me tov?

• Ali je po tem ta kem do pust no za en do se žek po da ti dve ali celo več ocen?

Na ta vpra ša nja ni enoz nač ne ga od go vo ra, am pak je od go vor od vi sen od vsa ko krat-

ne ga spe ci fič ne ga kon tek sta oz. od na ra ve vsa ke kon kret ne ku ri ku lar ne po ve za ve.

Če je do se žek pre prič ljiv re zul tat ena ko vred ne ga vlož ka dveh ali več pred me tov in je

vlo žek oz. pris pe vek teh pred me tov sle dljiv in do kaz ljiv ter ute me ljen v ci ljih uč nih

na čr tov, po tem na če lo ma ne bi sme lo biti ovi re, da se oce no za in ter dis ci pli nar ni

do se žek po de li pri vseh pred me tih, ki so ena ko vred no in pre prič lji vo pris pe va li k

temu do sež ku – se ve da pod po go jem, da so di ja ki oz. učen ci so de lo va li pri vseh teh

pred me tih. V pri me ru da so iz bra li pred me te, s ka te ri mi bodo so de lo va li v po ve za vi,

pa to ve lja za iz bra ne pred me te, to rej za ti ste, pri ka te rih so di ja ki sodelo va li.

117

Po seb no te ža vo pred stav lja jo ne ka te ri naj bolj »žlaht ni« do sež ki oz. re zul ta ti, kot so

npr. raz vit je ne ke ga od no sa, sta liš ča, vred no te in rav na nja. Če tu di bi jih na če lo ma

»zna li« zme ri ti, pa jih ne ka že »oce nje va ti«.

Ute me lji mo to na na sled njem pri me ru s po droč ja okolj ske vzgo je. Če bi ho te li oce-

nje va ti oza veš čen od nos do oko lja, bi na če lo ma ime li na sled nje mož no sti:

• lah ko bi oce ni li vse bin ske vi di ke zna nja o tem področ ju, ki ga ni tež ko oce ni ti, ni

pa za do sten po goj za iz ka zo va nje oza veš če ne ga od nosa do oko lja;

• lah ko bi oce ni li sta liš ča, ki pa so za seb na od lo či tev (ali pa celo samo priu če na

flo sku la, ki jo di jak oz. uče nec po nu di, ker ve, da je za že le na) in zato ne bi sme la

biti pred met oce nje va nja;

• lah ko bi oce ni li ka ko vost in vse bi no ar gu men ti ra nja oz. ute me lje va nja sta lišč in

rav nanj, kar si cer pred po stav lja tako pro ce sne kot vse bin ske vi di ke zna nja: veš či-

no ute me lje va nja in vse bin e, ki vsto pajo v ar gu men ti ra nje; na če lo ma je mo go če

oce nje va ti tako ka ko vost ar gu men ti ra nja kot vse bin ski vidik zna nja, ven dar lah ko

ar gu men ti ra nje oce nju je mo le, če je kot cilj za pi sa no v uč nem na čr tu (ali pa če

je kot cilj v uč nem na čr tu za pi sa no raz vi ja nje kri tič ne ga miš lje nja in učin ko vi te ga

spo ra zu me va nja, saj je ar gu men ti ra nje po goj za obo je); ven dar pa tudi ar gu menti-

ra nje še ne iz čr pa v ce lo ti od no sa;

• lah ko bi oce ni li rav na nja, ki bi pris pe va la še zad njo po treb no kom po nen to od no-

sa, jih pa prav tako kot sta lišča ne sme mo oce nje va ti, ker so za seb na od lo či tev;

lah ko pa jih sprem lja mo, npr. prek tega, da di ja ki npr. v okvi ru pro jek ta za do-

ma če delo be le ži jo svo ja rav na nja v temu na me njen dnev nik ali v port fo lio; na

ta na čin bi lah ko sprem lja li in kva li ta tiv no (samo)ovred no ti li la sten na pre dek

oz. mo re bit ne spre mem be v svo jih rav na njih; to bi si cer na ka zo va lo od nos, o

tem bi se tudi lah ko po go var ja li in soo ča li mne nja, ni ka kor pa to ne bi sme lo biti

oce nje no.

Pri ugo tav lja nju do sež kov v ku ri ku lar nih po ve za vah bi mo ra li biti po se bej po zor ni

še na en vi dik: na to, za ka te ro fazo oz. faze uč ne ga pro ce sa gre pri dani po ve za vi.

Pra vi lo ma na mreč v fazi pri do bi va nja zna nja sprem lja mo pro ces pri do bi va nja zna-

nja, da spro ti opo zar ja mo na to, kaj je mož no iz bolj ša ti (go vo ri mo o t. i. for ma tiv-

no sti pre ver ja nja); pre ver ja mo pa etap ne ali konč ne do sež ke zao kro že ne ga uč ne ga

sklo pa. Po konča nem pre ver ja nju – ko ima jo di ja ki v skla du s po vrat no in for ma ci jo,

dob lje no s pre ver ja njem, mož nost iz bolj ša ti svoj do se žek – pa pri sto pi mo še k oce-

nje va nju konč nih do sež kov.

Kdaj v ku ri ku lar ni po ve za vi sprem lja mo, kdaj pa pre ver ja mo ali celo oce nju je mo, je

to rej od vi sno tudi od tega, ka te re faze uč ne ga pro cesa ku ri ku lar na po ve za va po kri va.

Ku ri ku lar na po ve za va je na mreč lah ko v ce lo ti na me nje na pri do bi va nju no ve ga

zna nja (npr. kot pro jekt no uče nje, uče nje z od kri va njem in de lom po postajah, ra-

zi sko val no uče nje …) ali pa je na me nje na utr je va nju že prej pri dob lje ne ga zna nja.

V tem pri me ru je umest no pred vsem sprem lja nje z da ja njem sprot ne po vrat ne in-

for ma ci je, ki us mer ja delo di ja kov z mož nost jo iz bolj še va nja pro ce sov in do sež kov

(t. i. for ma tiv no pre ver ja nje). Na kon cu je mož no konč no pre ver ja nje s ku ri ku lar no

po ve za vo pri dob lje ne ga zna nja, ki ima prav tako for ma tiv no raz sež nost – slu ži po-

vrat ni in for ma ci ji; oce nje va nje pa je do pust no le, če je bilo prej za go tov lje no konč no

pre ver ja nje.

Če pa je ku ri ku lar na po ve za va na me nje na upo ra bi ali pred sta vi tvi prej pri dob lje ne-

ga in utr je ne ga zna nja, po tem lah ko iz ka zo va nje upo ra be tega zna nja oz. nje go vo

iz ka zo va nje že vi di mo kot vi dik pre ver ja nja. Če di ja kom oz. učen cem pri tem »pre-

ver ja nju« damo po vrat no in for ma cijo, na os no vi ka te re se ima jo mož nost iz bolj ša ti

118

Ugo tav lja nje in pre so ja nje do sež kov v ku ri ku lar nih po ve za vah

Zora Rutar Ilc

oz. svoj do se žek po pra vi ti, po tem lah ko v ku ri ku lar no po ve za vo vpe lje mo tudi

oce nje va nje.

Vča sih je ku ri ku lar na po ve za va iz vseh faz uč ne ga pro ce sa: naj prej di ja ki zna nje

pri do bi va jo (ne gle de na to, ali je ta faza iz ve de na še lo če no po po sa mez nih pred-

me tih ali že v mo re bit nih tim skih iz ved bah, npr. kot uče nje z od kri va njem na skup ni

uč ni poti na ek skur zi ji ali kot in ter dis ci pli nar no ra zi sko va nje vi rov), nato to zna nje

ana li zi ra jo in po ve že jo, mor da celo upora bi jo na no vih prob lem skih si tua ci jah ali pa

za ključ ke pred sta vi jo. V tem pri me ru je – če že li mo v ok vi ru ku ri ku lar ne po ve za ve

po de li ti oce ne – smi sel no pre ver ja nje in oce nje va nje lo gič no ume sti ti: v ti sti fazi

ku ri ku lar ne po ve za ve, ki slu ži iz ka zo va nju pri dob lje ne ga zna nja, naj bo di ja kom

omo go če no, da ima jo – še pre den so oce nje ni – mož nost, da se pre ve ri jo in pri-

do bi jo po vrat no in for ma ci jo. Nato pa so oce nje va nju iz po stav lje ni z iz ka zo va njem

do sež kov, ki so na sta li po tem, ko so jih po po vrat ni in for ma ci ji že ime li mož nost

iz bolj ša ti.

Ker so ku ri ku lar ne po ve za ve di ja kom (kot ka že jo na še sprem lja ve v ok vi ru pro jek ta)

po go sto zelo za ni mi ve in v njih za ra di ob čut ka smi sel no sti in av ten tič no sti uč ne si-

tua ci je zav ze to so de lu je jo, so pra vi lo ma do sež ki zelo do bri oz. bolj ši od ti stih, ki jih

iz ka zu je jo v kla sič nih uč nih si tua ci jah. To ne po me ni, da pri po ro ča mo oce nje va nje

zno traj ku ri ku lar nih po ve zav samo zato, da ima jo di ja ki oz. učen ci mož nost pri do-

bi ti bolj šo oce no, am pak pred vsem zato, ker ima jo v tak šnih situa ci jah pri lož nost,

iz ka zati se v naj bolj ši mož ni lu či in z naj šir šim re per toar jem svo jih zmož no sti. Prav

v tak šnih si tua ci jah ima jo mož nost, da po ka že jo svo ja moč na po droč ja in da pri

do se ga nju ci ljev in iz ka zo va nju do sež kov vklju či jo ti sta zna nja, vključno z veš či na-

mi, ki jih v obi čaj nih šol skih si tua ci jah ne mo re jo upo ra bi ti, so pa po go sto del t. i.

vse živ ljenj skih znanj.

Če pa se ne od lo či mo oce nje va ti do sež kov, iz ka za nih v ku ri ku lar nih po ve za vah,

po tem mor da ka že do pu sti ti mož nost, da za oce no (pri enem ali več pred me tih –

od vi sno od na ra ve po ve za ve, kot smo ar gu men ti ra li zgo raj) kan di di ra jo samo ti sti

di ja ki oz. učen ci, s ka te ri mi se tako do go vo ri mo (po dob no kot se do go vo ri mo za na-

po ve da no ust no spra še va nje ali na po ve mo pi sni preiz kus), ker pred po stavlja mo, da

bo ta oce na zao kro ži la nji ho vo skup no oce no do lo če ne ga pred me ta oz. jim omo go-

či la, da oce no pred me ta iz bolj ša jo s tem, da po ka že jo svo je moč ne pla ti (po ve za ne

z vse živ ljenj skim zna njem in kom plek sni mi mi sel ni mi pro ce si, ki jih obi čaj ne šol ske

situa ci je pre po go sto »spre gle du je jo« oz. za po stav lja jo).

Če to rej pov za me mo:

• smi sel no je ugo tav lja ti do se ga nje vseh na čr to va nih re zul ta tov (ter sprem lja ti pro-

ces nji ho ve ga do se ga nja) – tj. do se ga nje re zul ta tov pri po sa mez nih pred me tih

in do se ga nje skup nih re zul ta tov – in po da ti po vrat no in for ma ci jo o tem; če na-

mreč vsaj na neki na čin ne ugo tav lja mo do se že ne ga, ne ho te da je mo spo ro či lo,

da nas re zul ta ti ne za ni ma jo, s tem pa tudi, da niso po mem bni; hkra ti z opuš ča-

njem po vrat ne in for ma ci je za mu ja mo pri lož no sti za iz bolj še va nje do sež kov oz.

re zul ta tov;

• tudi oce nje va nju se v ku ri ku lar nih po ve za vah ne ka že vna prej ogi ba ti, še po se bej

zato, ker gre pri ku ri ku lar nih po ve za vah za zelo po mem bne vi di ke zna nja, ki

si cer tež ko pri de jo do izra za in ker so ku ri ku lar ne po ve zave pri lož nost za di ja ke

oz. učen ce, da se iz ka že jo v vsej kom plek sno sti svo jih zmož no sti oz. da po ka že jo

svo ja moč na po droč ja;

• ni ka kor pa ne ka že vseh do sež kov oz. re zul ta tov oce nje va ti; ne oce nju je mo ti ste-

ga, kar ne z ope ra tiv ni mi ne s splo šni mi ci lji ni pred vi de no v uč nih na čr tih, ne

119

oce nju je mo pa tudi ne ka te rih naj bolj ob čut lji vih do sež kov oz. re zul ta tov, ve za nih

na od nos, sta liš ča, vred no te in rav na nja (kar pa ne po me ni, da jih ne zaz na va mo

oz. sprem lja mo in ugo tav lja mo in se o njih po go var ja mo);

• v pri meru da se od lo či mo za oce nje va nje, pa ima mo več raz lič nih mož no sti:1

– pri mul ti dis ci pli nar nih ku ri ku lar nih po ve za vah:

• oce no lah ko po de li mo za pred met ni vi dik pri ti stih pred me tih, ki so v tej ku ri-

ku lar ni po ve za vi vsak zase do se ga li (sle dlji ve) ci lje, pred pisane v svo jih uč nih

na čr tih,

• oce no lah ko po de li mo za pred met ni vi dik pri ti stih pred me tih, ki so v tej ku ri-

ku lar ni po ve za vi do se ga li ci lje, pred pi sa ne v svo jih uč nih na čr tih, ki jih je moč

re kon strui ra ti iz skup ne ga do sež ka;

– pri in ter dis ci pli nar nih ku ri ku lar nih po ve za vah:

• oce no po de li mo za in ter dis ci pli nar ni do se žek in jo vpi še mo pri pred me tu, ki

je naj več pris pe val k skup ne mu do sež ku, se ve da ob pred po stav ki, da so ci lji, ki

so po kri ti z do sež kom, za je ti v uč nem na čr tu tega pred me ta (vsaj pri splo šnih

ci ljih),

• oce no za in ter dis ci pli nar ni do se žek lah ko po de li mo samo za ene ga od vklju če-

nih pred me tov – če prav npr. več pred me tov ena ko vred no pris pe va k njej – npr.

ti ste ga, za ka te re ga se di jak(i) od lo či(jo) ali na za čet ku ali pa po tem, ko vi di jo,

kje so se naj bolj iz ka za li; oce na za en pred met se lah ko po de li tudi ta krat, ko

»ko lo ba ri mo« (ko se di ja ki raz de li jo in ko npr. po sku pi nah ali pri do ma čem

delu bolj so de lu je jo pri enem od pred me tov); po goj za to, da je mo go če po-

de lje va ti oce no pri do lo če nem pred me tu pa je, da je pris pe vek tega pred me ta

ja sen in po ve zan s ci lji tega pred me ta,

• oce no za in ter dis ci pli nar ni do se žek pa lah ko po de li mo pri več pred me tih

naen krat, če gre za izra zi to in ter dis ci pli nar no na ra vo tega do sež ka, in si cer

pri vseh ti stih pred me tih, pri ka te rih je iz in ter dis ci pli nar ne ga do sež ka oz. re-

zul ta ta ja sno raz vi den mo čan in ena ko vre den pris pe vek teh pred me tov – in-

ter dis ci pli nar ni do se žek ne bi bil tako ka ko vo sten ali pa sploh ne bi bil mo žen

brez so de lo va nja tega pred me ta/pred me tov; vlo že no je toliko tru da in iz ka za-

no to li ko ci ljev, kot če bi de la li pri vsa kem pred me tu po se bej –, se ve da spet ob

pred po stav ki, da so ti pred me ti k in ter dis ci pli nar ne mu do sež ku pris pe va li na

te me lju ci ljev, pred pi sa nih v uč nih na čr tih teh pred me tov.

1 Naj po se bej opo zo ri mo, da so mož no sti, o ka te rih raz glab lja mo na tem me stu, le raz mi slek, ki smo

ga v tre nut ni fazi pro jek ta, na me nje ne ga uva ja nju ku ri ku lar nih po ve zav, na re di li v sku pi ni pred met nih

sve to val cev Za vo da RS za šolstvo in uči te ljev, vklju če nih v pro jekt In te gra tiv ni ku ri kul, na te me lju

do se da njih iz ku šenj. Dokonč ne re ši tve bodo po tre bo va le šir šo stro kov no raz pra vo in si ste ma tič no

preiz ku ša nje, mor da pa tudi us trez no pod po ro v pra vil ni ku. Kot je vi de ti iz pred stav lje nih pri me rov

šol, ve či na šol zaen krat os ta ja pri naj bolj preiz ku še nih va rian tah – če sploh oce nju je jo, oce nju je jo

le pris pe vek ene ga ali dveh pred me tov, ki sta smi sel no po ve za na, a ima ta hkra ti do volj ja sno lo če ne

prispev ke in »sle dlji ve« re zul ta te, ute me lje ne v svo jih »pred met nih« ci ljih.

120

Ugo tav lja nje in pre so ja nje do sež kov v ku ri ku lar nih po ve za vah

Zora Rutar Ilc

4 RAZ LIČ NI VI DI KI ZNANJA KOT

OS NO VA ZA SNO VA NJE (OPI SNIH)

KRI TE RI JEV ZA UGO TAV LJA NJE DO SEŽ KOV

Če smo tako opre de li li raz lič ne »lo gi stič ne« mož no sti ugo tav lja nja do sež kov pri ku-

ri ku lar nih po ve za vah, nas zdaj ča ka še raz mi slek, kaj na tanč no je moč ugo tav lja ti

pri kom plek snem interdis ci pli nar nem do sež ku. Kot smo ute me lje va li zgo raj, je – v

naj bolj gro bem prib liž ku – ob jekt ugo tav lja nja do se ga nje pri ča kova nih re zul ta tov, to-

rej do sež ki – bo di si pri po sa mez nih pred me tih bo di si pri in ter dis ci pli nar ni po ve za vi

kot ce lo ti (skup ni re zul tat oz. do se žek).

To pa po me ni, da je prin cip ugo tav lja nja na če lo ma isti kot na pred met ni rav ni:

oce nju je mo do se ga nje pri ča ko va nih re zul ta tov, tj. pred pi sa nih znanj tako v nji ho vi

vse bin ski kot v pro ce sni raz sež no sti. Res pa je, da se pa le ta in kom plek snost znanj,

ki se jih iz ka zu je pri ku ri ku lar nih po ve za vah, pra vi lo ma po ve ča (še po se bej pri in ter-

dis ci pli nar nih skup nih do sež kih) in zah te va po drob nej šo os vet li tev.

Og lej mo si naj prej os nov ni prin cip ugo tav lja nja kom plek snih do sež kov nas ploh (ne

gle de na to, ali gre za pred met ni ali za in ter dis ci pli nar ni vi dik znanj).

Pre vla du jo či na či ni ugo tav lja nja do sež kov pri »kla sič nem« pou ku so ve za ni na raz-

lič ne ob li ke ugo tav lja nja. Pi sno je po na va di toč ko va no (toč ku je se gle de na šte vi lo

pra vil nih od go vo rov, kom plek snost zna nja je všte ta v raz lič no zah tev nih vpra ša njih;

di ja ki so sez na nje ni z me ja mi za oce ne, na preiz ku sih pa so po da ni toč kov ni ki).

Ustno pa je obi čaj no iz ve de no na te me lju kri te ri jev, ki so di ja kom pred stav lje ni

na za čet ku leta in so jim to rej zna ni (v slab šem pri me ru so ti krite ri ji zna ni samo

uči te lju in so bolj ali manj in tui tiv ni, ne pa ana li tič no raz gra je ni). V skla du s ta ki mi

kri te ri ji po tem učitelj di ja ku ute me lji vsa ko krat no ust no oce no. Če uči telj do sled no

iz va ja pre ver ja nje pred oce nje va njem in če pri tem upo rab lja ana li tič no raz gra je ne

kri te ri je, lah ko pri pre ver ja nju poda kva li ta tiv no po vrat no in for ma ci jo o moč nih in

šib kih po droč jih, na pod la gi ka te re di jak lah ko iz bolj ša do se žek, ki bo nato oce njen.

Ti kri te ri ji za pre ver ja nje in oce nje va nje so po na va di ute me lje ni v ci ljih oz. v pri ča-

ko va nih do sežkih pred me tov in se na na ša jo na ob vla do va nje do lo če nih vse bin in na

na či ne tega ob vla do va nja, tj. na »pro ce si ra nje« vse bin, ka kr šno se pred po stav lja za

do lo če no oce no.

Obi čaj no je vi ši na oce ne odraz ko li či ne in pra vil no sti ob nov lje ne »sno vi«, vča sih se

upo šte va tudi to, ko li ko po mo či po tre bu je di jak, po go sto pa je vi ši na oce ne odraz

tak so nom ske stop nje zna nja. Npr.: za za dost no oce no po go sto za doš ča ob no va naj-

nuj nej še ga zna nja oz. iz ka zo va nje mi ni mal nih stan dar dov, za od lič no pa je po treb-

no iz ka zo va nje viš jih tak so nom skih rav ni in upo ra ba raz no te rih mi sel nih pro ce sov.

Od go vo re na to, na ka te rih tak so nom skih stop njah in s ka te ri mi mi sel ni mi pro ce si

naj di jak po ka že obvla do va nje vse bin skih znanj, iš če učitelj na pa le ti ci ljev in pri ča-

ko va nih do sežkov, pri če mer mu si driš če (za po zi tiv no oce no) pred stav lja jo mi ni-

mal ni stan dar di.

Več si ste ma tič ne po zor no sti in pre miš lje ne »teh no lo gi je« kri te ri jev je kom plek snim

zna njem (s spret nost mi in veš či nami vred) pri oce nje va nju na me nje no pri dru gih

na či nih pre ver ja nja in oce nje va nja, npr. pri se mi nar skih in ra zi sko val nih na lo gah,

te ren skem delu in ek skur zi jah, ese jih, go vor nih na sto pih in dru gih ob li kah pred sta-

vi tev. Za te na či ne so – po go sto po ana lo gi ji z ma tu ro in na cio nal ni mi preiz ku si

121

zna nja – pri prav lje ne do miš lje ne zbir ke kri te ri jev in opi sni kov, ki nu di jo do ber ana-

li ti čen vpo gled tudi v bolj kom plek sne vi di ke zna nja ter v ob vla do va nje spret no sti in

veš čin ter celo ne ka te rih vi di kov kom pe tenc.

Po glej mo zdaj po drob ne je ne kaj mož no sti, ki jih pri na ša opre de li tev pri ča ko va nih

re zul ta tov oz. do sež kov s po moč jo pre miš lje no na čr to va nih kri te ri jev in opi sni kov.

Ko re če mo »pre miš lje no na čr to va nih«, s tem me ri mo pred vsem na to, da kri te ri ji

odra ža jo raz lič ne kva li ta tiv ne vi di ke pri ča ko va nih znanj (več o tem prim. v Ru tar

Ilc, 2003). Zato ve lja naj prej raz mi sli ti, na kak šne raz lič ne vi di ke znanj ka že biti

po zo ren.

Kot smo ome ni li že v po glav ju o na čr to va nju (prim. na zaj) v zve zi s pri ča ko va-

nimi re zul ta ti oz. do sež ki, lah ko v gro bem raz li ku je mo vse bin ske in pro ce sne vi di ke

zna nja (prim. Mar za no, Pic ke ring in Mc Tig he2, 1993, več o tem v Ru tar, 2003).3

Šte vil ni av tor ji iz po stav lja jo še pro ce du ral no zna nje, tj. ob vla do va nje do lo če nih po-

stop kov (npr. mi kro sko pi ra nja, mer je nja, orien ta ci je s kom pa som …). Naj no vej še

kla si fi ka ci je znanj(a) pa vklju ču je jo še vi dik kom pe tenc. 4

Ne ka te ri av tor ji na me sto o pro ce snih vi di kih zna nja go vo ri jo o spret no stih in veš či-

nah v naj šir šem po me nu be se de (npr. Ma ren tič - Po žar nik o »pre nos lji vih« spretnos-

tih, Mi lek šič o »mi sel nih« spret no stih, Ža gar in Ru tar pa pov ze ma ta spi sek spret no-

sti raz lič nih av tor jev, med ka te ri mi naj de mo: uč ne, spret no sti re še va nja prob le mov,

ko mu ni ka cij ske, or ga ni za cij ske, so cial ne, us tvar jal ne … v Vzgo ja in izo bra že va nje,

l. 2002, št. 2, str. 13–18).

Iz ho diš če za sno va nje kri te ri jev so tako vsi ti sti vi di ki znanj – vse bin ski, pro ce sni,

pro ce du ral ni …, ki »se stav lja jo« pri ča ko va ne re zul ta te oz. do sež ke. Prav zato je tako

po mem bno pre miš lje no sno va nje pri ča ko va nih re zul ta tov oz. do sež kov z evi den-

ca mi oz. do ka zi li vred. Pre miš ljen re zul tat je iz ho diš če za sno va nje kri te ri jev (kot

po tr ju je jo tudi pri me ri, po da ni ob kon cu tega po glav ja).

2 Ti av tor ji si cer go vo ri jo tudi o splo šno uve ljav lje ni de li tvi na de kla ra tiv no in pro ce du ral no zna nje,

hkra ti pa raz li ku je jo več di men zij uče nja, po ve za nih s pri do bi va njem tega zna nja: pri do bi va nje in in te-

gri ra nje, raz šir ja nje in iz po pol nje va nje ter upo ra ba. Di men zi je uče nja so po sre do va ne s kom pek sni mi

mi sel ni mi procesi. V zve zi s stan dar di zato av tor ji go vo ri jo o vse bin skih in »vse živ ljenj skih« stan dar dih

(ki vklju ču je jo kom plek sne mi sel ne pro ce se in so to rej »pro ce sni«). Po ana lo gi ji s tem v na da lje va nju –

ko ho če mo po se bej raz li ko va ti med zna njem, ki se na na ša na vse bi no in na mi sel ne pro ce se, s ka te ri mi

se rav na s to vse bi no – upo rab lja mo ter mi na »vse bin ski« in »pro ce sni« ci lji. Ter min »pro ce sni« cilj se

uteg ne zde ti ne smi seln, saj je cilj ti sto, do če sar pri ve de pot oz. pro ces; ven dar pa na tem me stu, kot

re če no, upo rab lja mo sin tag mo »pro ce sni ci lji« za oz na če va nje mi sel nih pro ce sov oz. spret no sti, ki jih

že li mo raz vi ti in so zato cilj same po sebi.

3 V na šem po klic nem šols tvu pa je v upo ra bi tudi po dob na de li tev na in for ma tiv na in for ma tiv na

zna nja, ki jo vpelju je jo Iz ho diš ča za pri pra vo izo bra že val nih pro gra mov niž je ga in sred nje ga po klic ne-

ga … ter … stro kov ne ga izo bra že va nja.

4 Poj mo va nja in kla si fi ka ci je kom pe tenc (in nji ho va od nos z dru gi mi vr sta mi zna nja) niso po vsem

enoz načni. To je ra zum lji vo, saj so kom pe ten ce – kot pov ze ma raz lič ne evrop ske do ku men te o kom-

pe ten cah Mi ku lec (in ter no de lov no gra di vo CPI, 2010) – »več di men zio na len kon cept, ki kom bi ni ra

raz lič ne ob li ke zna nja in spret no sti ter so cial nih in oseb nost nih last no sti« in po me ni jo »do ka za no

zmož nost upo rab lja ti zna nja, spret no sti in oseb ne, so cial ne in/ali me to do loš ke zmož no sti v de lov nem

ali štu dij skem oko lju ter v stro kov nem in oseb nem raz vo ju«. Po dob no De Se Cova opre de li tev iz 2002

kom pe ten ce poj mu je kot kom bi na ci jo kog ni tiv nih in prak tič nih spret no sti, zna nja, mo ti va ci je in vred-

nost ne orien ta ci je, ki lah ko mo bi li zi ra jo za učin ko vi to rav na nje …Vklju ču je jo pa (Iz ho diš ča, 2001,

pov ze to po Gra šič, prav tam): kog ni tiv ni vi dik (teo re tič no, kon cep tual no, ab strakt no zna nje), funk-

cio nal ni vi dik (spret no sti in pro ce du ral no zna nje) ter av to nom no, od go vor no in etič no dr žo v od no su

do soč lo ve ka, skup no sti in oko lja (vzgoj no-so cia li za cijski vi dik, ki ga ne ka te ri av tor ji ime nu je jo tudi

od no sni vi dik ali pa – ne ko li ko poe no stav lje no re če no – sta liš ča). Raz likuje mo ključ ne oz. ge ne rič ne

kom pe ten ce (nuj ne za vse in pre nos lji ve med raz lič ni mi po droč ji) in po klic no spe ci fič ne kom pe ten ce.

122

Ugo tav lja nje in pre so ja nje do sež kov v ku ri ku lar nih po ve za vah

Zora Rutar Ilc

5 SNO VA NJE OPI SNIH KRI TE RI JEV

IN OPI SNI KOV

Na tem me stu bomo naj prej os vet li li, kako sno va nje kri teri jev za kom plek sne do sež-

ke (pa naj gre za re zul ta te oz. do sež ke po sa mez nih pred me tov ali pa za skup ne re-

zul ta te oz. do sež ke) na re ku je »več di men zio nal nost« zna nja, zla sti nje go va hkrat na

vse bin ska in pro ce sna na ra va. Po ka za li bomo, kdaj je smi sel no ugo tav lja ti vse bin ski

in pro ce sni vi dik zna nja lo če no, kdaj pa ju ka že po ve za ti in ugo tav lja ti njun pre plet.

V skle pu pa bomo pred sta vi li kon kret ne pri me re, preiz ku še ne v na ši prak si.

Za za če tek si po glej mo, kaj so lah ko kri te ri ji za iz ka zo va nje vse bin ske ga vi dika zna-

nja. Tako Mar za no kot Med veš5 po ve zu je ta vse bin ski vi dik zna nja s poz na va njem in

ra zu me va njem. Zato Mar za no za vse bin ske vi di ke zna nja (oz. vse bin ske stan dar de)

pred po stav lja kri te rij »glo bi ne ra zu me va nja«6 in ga raz de la v na sled nje šti ri opi sni-

ke, v ka te rih se ka ko vost oz. glo bi na ra zu me va nja stop nju je od naj več je glo bi ne k

od sot no sti ra zu me va nja. Tem opi sni kom bi lah ko us tre za le 4 oce ne (tri po zi tiv ne in

ena ne ga tiv na); če pa bi tem opi sni kom pri pi so va li toč ke, po tem bi zna nje, iz ka za no

na ni vo ju zad nje ga opi sni ka, ne bi pri ne slo no be ne točke.

Og lej mo si zdaj opi sni ke za opi sni kri te rij »glo bi na ra zu me va nja« (pri re je no po Mar-

za no, Pic ke ring, Mc Tig he, 1993):

Iz ka zo va nje po glob lje-

Iz ka zo va nje po pol-

Iz ka zo va nje del ne-

Iz ka zo va nje ne po-

ne ga (angl. tho rough)

ne ga in na tanč ne ga

ga ra zu me va nja

pol ne ga ra zu me-

ra zu me va nja pos plo-

ra zu me va nja pos plo-

ne ka te rih pos plo-

va nja pos plo ši tev,

ši tev, kon cep tov in

ši tev, kon cep tov in

šitev, kon cep tov in

kon cep tov in

dej stev, po treb nih za

dej stev, spe ci fič nih za

dej stev spe ci fič nih za

dej stev, spe ci fič nih za

kon kret no opra vi lo ali

opra vi lo ali si tua ci jo

opra vi lo ali si tua ci jo

opra vi lo, ali si tua cij in

si tua ci jo, in nu de nje

iz ka zo va nje opaz nih

no vih vpo gle dov

na pač nih pred stav

v ne ka te re vi di ke

teh in for ma cij

Med pri me ri na ših šol naj de mo upo ra bo po dob ne re ši tve npr. pri pri me ru, pos ve-

če nem na si lju, in pri pri me ru o za po slo va nju na trgu de lov ne sile (prim. v po glav ju

s pri me ri iz šol), kjer je več so de lu jo čih pred me tov sku paj za sta vi lo opi sni ke za

kri te rij »poz na va nja in ra zu me va nja«, ki so ga nato upo ra bi li vsi ti pred me ti – vsak

pri svo ji »vse bi ni« (oz. po dva pred me ta sku paj – če je šlo za skup ni iz de lek dveh

pred me tov; v tem pri me ru je priš lo do t. i. tim ske ga ugo tav lja nja do se že ne ga, ko si

lah ko – po do go vo ru – vpi še ta mo re bit no oce no za skup ni do se žek oba pred me ta):

5 Prim. npr. pred sta vi tev na www.za vod-irc.si/docs.

6 Po dob no se pri nas v po klic nem šols tvu zna nje, ki se na na ša na vse bi ne, opre de lju je kot in for ma-

tiv no in se ga po ve zu je s tak so nom sko rav njo poz na va nja in ra zu me va nja, Mi lek šič pa z vse bin skimi

vi di ki zna nja po ve zu je tak so nom ske rav ni poz na va nja, ra zu me va nja in upo ra be. Mi sel ne pro ce se (ki

jih opre de lju je kot spret no sti) za ja me v po seb ne, do dat ne kri te ri je; prav tako na me ni po seb ne kri te ri je

kom pe ten cam (Mi lek šič, 2009, in ter no de lov no gra di vo za CPI).

123

Opisniki

Opi snik (npr. za

Opi snik

Opi snik

Opi snik

oce no 5 ali za

(za 4)

(za 3)

(za 2)

Opi sni kri te rij

naj več točk)

Poz na va nje in

S svo ji mi

S svo ji mi

Po no vi, raz lo ži

Poz na, pre poz na

ra zu me va nje

be se da mi in

be se da mi opi še,

kar je spoz nal

poj me, po ja ve

obrav na va ne

na last nih

raz lo ži ve či no

ob raz la gi.

ob po mo či,

vse bi ne

pri me rih raz lo ži

po mem bnih

z za stav lja njem

vse poj me,

poj mov, po ja ve.

po mož nih

po ja ve.

vpra šanj.

Kri te rij vse bi ne nato Mar za no in soav tor ji pra vi lo ma mi sli jo sku paj s še naj manj

enim kri te ri jem za pro ce sni vi dik, ki us tre za naj bolj iz po stav lje ne mu oz. pou dar-

je ne mu mi sel ne mu pro ce su, s ka te rim se »pro ce si ra« vse bi no, npr. »pri mer ja nje«,

»skle pa nje« ali pa ka te ri koli dru gi mi sel ni pro ces, vešči no ali spret nost (prim. pri-

lo go z gla go li).

Kako Mar za no in soav tor ji raz gra di jo po opi sni kih mi sel ne pro ce se, si po glej mo na

pri me ru ene ga od naj po go ste je upo rab lje nih mi sel nih pro ce sov, tj. skle pa nja:

Opi sni ki za mi sel ni pro ces skle pa nje (upo šte va nje in for ma cij in iz pe lja va skle pa )7

Skle pa tako, da upo-

Skle pa tako, da

Iz pe lje eno sta ven in

Skle pa ne iz pe lje ali

šte va vse in for ma ci je,

upo šte va ve či no

naj bolj oči ten sklep z

iz pe lje na pa čen sklep.

iz ka te rih lah ko iz pe lje

in for ma cij, iz ka te rih

malo mož ni mi učin ki.

sklep, in tako da iz pe-

lah ko iz pe lje sklep

lje iz teh in for ma cij

in tako da iz pe lje iz

vse mož ne učin ke in

teh in for ma cij ve či no

jih us trez no ute me lji.

mož nih učin kov.

Se ve da pri kri te ri jih, ve za nih na mi sel ne pro ce se, ne gle da mo na izo li ra ni mi sel ni

pro ces, am pak na to, kako se ta pro ces a pli ci ra na kon kret ni vse bi ni – kako di jak

»pro ce si ra« to vse bi no (kako o njej raz miš lja).

Kri te ri je ma za »vse bi no« in za pro ces, s ka te rim se jo »pro ce si ra«, lah ko do da mo še

kri te ri je za dru ge vi di ke pro ce snih in pro ce du ral nih znanj, ki so de lu je jo pri tej vse bi-

ni oz. nje nem »pro ce si ra nju«. V da nem pri me ru npr.: učin ko vi to pred stav lja nje idej

in upo ra ba raz lič nih virov, ki se ju vsa ke ga po se bej po dob no raz gra di na opi sni ke

za več sto penj zna nja.

Po dob no raz gra di opi sni ke za raz lič ne vi di ke (kri te ri je) ra zu me va nja (za raz la go,

in ter pre ta ci jo in ana li zo pers pek tiv) tudi Wig gins (1998, str. 95):

7 Mi lek šič kot kri te rij za mi sel ni pro ces skle pa nja – po dob no kot še za ne ka te re dru ge mi sel ne pro-

ce se oz. spret no sti – pred laga pra vil nost (skle pa nja).

124

Ugo tav lja nje in pre so ja nje do sež kov v ku ri ku lar nih po ve za vah

Zora Rutar Ilc

Opisniki

Opi snik (npr. za

Vme sni opi snik

Vme sni opi snik

Opi snik (npr. za

naj viš jo oce no

naj niž jo oce no

Opi sni

ali za naj več je

ali za naj manj še

kri te rij

šte vi lo točk)

šte vi lo točk)

Ra zu me va nje

Iz vir na, pro dor-

Raz la ga, ki ka že

Us trez na raz-

Do be sed no po-

po me na, raz vid-

na, ilu mi na tiv na,

glob lji vpo gled

la ga, me sto ma

nav lja nje nau če-

no iz raz la ge

ele gant na

in po no tra nje nje

ka že zna ke

ne ga, pou da rek

raz la ga; od kri va

zna nja in ki pre-

sa mo stoj ne ga

je na opi so va nju

manj opaz ne in

se ga do be sed no

raz mi sle ka, a

in ne na ana li zi;

sub til ne po ve za-

po nav lja nje v šo-

pre tež no os ta ja

ni do ka zov

ve in im pli ka ci je.

li po da nih raz lag.

v ok vi ru že

po no tra nje ne ga

prej zna ne ga.

ra zu me va nja.

Učin ko vi tost

Te ko ča, okret na

Ko rekt na

Več ji del

Opi ra nje na že

in pro dor nost

in učin ko vi ta

in ter pre ta ci ja,

ru tin ska,

vi de ne vzor ce.

in ter pre ta ci je

in ter pre ta ci ja

z okret nost jo

če prav us trez na

v raz lič nih

tudi v ne ka te rih

in ter pre ta ci ja, ki

kon tek stih.

no vih kon tek stih

os ta ja v ok vi ru

prej po da ne ga.

Upo šte va nje

Po glob ljen vpo-

Kri ti čen in do bro

Se za ve da

Se ne za ve da

pers pek tiv

gled in kri tič na

raz vit vpo gled z

po tre be po

raz lič nih pers-

di stan ca z vso

us trez ni mi do ka-

upo šte va nju

pek tiv, po nav lja

us trez no pod po-

zi in argumen ti;

raz lič nih vi di kov

mne nja dru gih

ro; upo šte va nje

upo šte va nje

in ka že za čet ke

brez us trez ne

vseh po mem bnih

ne kaj po mem-

raz vi ja nja last ne-

pod po re, raz la ge

raz lič nih pers-

bnih pers pek tiv

ga po gle da z ele-

ali ute me lji tve;

pek tiv in ja sno

men ti kri tič no sti.

frag men ta ren in

iz de la na last na

ome jen po gled.

toč ka gle diš ča.

Wig gins do da ja še sez nam opre de li tev raz lič nih vi di kov dru ge vr ste do sež kov, ki

niso ve za ni le na »pro ce si ra nje«, am pak tudi na dru ge kva li te te iz ka zo va nja zna nja

(pov ze to po Wig gins, 1998, str. 131.), npr. za:

• uči nek: učin ko vi tost od go vo rov, us tvar jal nost dela, no vost re ši tve, pro dor nost

pre so je, ele gant nost ar gu men tov, in for ma tiv nost ugo to vi tev;

• ka ko vost iz del ka: ja snost, pro dor nost (npr. raz pra ve ali ar gu men tov), na čr to va-

nost, iz ve de nost, or ga ni zi ra nost, kohe rent nost, teh nič na do vr še nost, na tanč nost,

iz bru še nost, stil na izra zi tost …

Pri tak šnem, opi snem opre de lje va nju raz lik v ka ko vo sti zna nja pa se lah ko po ja vi

kar ne kaj te žav.

Prva te ža va je v tem, da so opi sniki lah ko vi de ti na tanč ni oz. ana li tič ni, za ra di stop-

nje va nja zbu ja jo celo ob ču tek mer lji vo sti, ven dar pa so v re sni ci lah ko oh lap ni in

neo pri jem lji vi. Za sta vi se nam npr. vpra ša nje, kaj na tanč no po me ni »po glob ljen

vpo gled« in kak šna je raz li ka od »do bro raz vi te ga vpo gle da«, ki pri ne se eno toč ko ali

eno oce no manj. Ali pa, kaj na tanč no po me ni »po glob lje no ra zu me va nje« in kako

125

kon kret no se ta po glob lje nost ka že; pa tudi: kakšna je raz li ka med »po glob lje nim«

ter »na tanč nim in po pol nim« …8

Av tor ji ta kih mo de lov zato uči te ljem pri po ro ča jo, naj us tva ri jo čim ob sež nej še »ban-

ke« pri me rov za vsa ke ga od opi sni kov in kri te ri jev, ki nato slu ži jo za poe no te nje

(tudi s po moč jo mo de ra ci je).

Dru ga te ža va pa je v po go sto umet nem lo če va nju vse binskega in pro ce sne ga vi-

di ka zna nja, ka kr šne ga smo pri ka za li zgo raj v pri me ru lo čeva nja ra zu me va nja in

skle pa nja (ena ko pa ve lja tudi za dru ge mi sel ne pro ce se, kot npr. ute me lje va nje,

raz vrš ča nje …).

Prob lem je lah ko že v tem, da mor da ne pri ča ku je mo skle pa nja (ali pa ka te re ga dru-

ge ga mi sel ne ga pro ce sa) že za naj niž jo po zi tiv no oce no, am pak ga pred po stav lja mo

samo za naj viš jo oce no. To se npr. zgo di v pri me rih, ko skle pa nje samo po sebi ni

pri ča ko va ni dose žek (ali stan dard), am pak je le na čin, kako se iz ka zu je naj bolj še

ob vla do va nje vse bi ne (npr. za prav do bro ali od lič no oce no).

Do da ten prob lem pa je v tem, da je skle pa nje (ali pa ka te ri dru gi mi sel ni pro ces)

tako te sno po ve za no s »pro ce si ra njem« vse bi ne oz. z iz ka zo va njem ra zu me va nja, da

ga ne ka že lo če va ti od nje ga (ra zen, ka dar je pre ver ja nje tega, kako di jak ali uče nec

skle pa, samo sebi na men). V ta kem pri me ru pro ce si ra nje vse bi ne oz. iz ka zo va nje

nje ne ga ra zu me va nja opre de li mo s po moč jo vklju če va nja skle pa nja (ali ka te re ga

dru ge ga mi sel ne ga pro ce sa, za ka te re ga pred po stav lja mo, da je od lo či len za do-

bro iz ka zo va nje vse bi ne). Na ta na čin re ši mo tudi zgo raj ome nje ni prob lem pre več

oh lap ne ga opre de lje va nja več je ga ali manj še ga (oz. bolj ali manj po glob ljenega) ra-

zu me va nja, saj ga kon kre ti zi ra mo – opi še mo, kako kon kret no se ra zu me va nje oz.

nje go va »po glob lje nost« ka že (npr. sko zi skle pa nje).

Po glej mo si zdaj pri mer, v ka te rem je ka ko vost pro ce si ra nja vse bi ne »opi sa na« z

upo ra bo mi sel nih pro ce sov, in to ne le z upo ra bo ene ga sa me ga mi sel ne ga pro ce sa,

npr. prej iz po stav lje ne ga skle pa nja, am pak vseh ti stih, ki pri vse bi ni oz. kon cep tu

pri ka za ne ga pri me ra po mem bno so de lu je jo: uvrš čanja, ute me lje va nja, ana li ze pers-

pek tiv in re še va nja prob le mov. Temu lah ko re če mo tudi »tak so nom ska« opre de li tev.

Pro ce du ral ni ci lji, po ve za ni s »pro ce si ra njem« te vse bi ne (npr. delo z zem lje vi di,

te ren sko delo ipd.), tu niso za je ti in se jih raz gra di po se bej.9

Pred stav lje ni sta dve al ter na ti vi: ena z oce na mi, dru ga s toč ka mi.

8 Mi lek šič (2008 in in ter no de lov no gra di vo CPI, 2009, v na sta ja nju) zato pri prej ome nje nem mo-

de lu ugo tav lja nja do sež kov v po klic nem šols tvu pri po ro ča opre de li tev raz lič nih po dro čij de kla ra tiv ne-

ga zna nja oz. vse bin skih vi di kov zna nja (npr. poj mov, po dat kov, kon cep tov, za ko ni to sti …) do lo če ne ga

učnega sklo pa sko zi tri tak so nom ske stop nje po Bloo mu: poz na va nje, ra zu me va nje in upo ra bo. Z dru-

gi mi be se da mi, kri te rij za vse bin ski vi dik zna nja je zanj stop nja us vo je no sti (poz na va nje, ra zu me va nje,

upo ra ba znanj). Ka te ra od teh je ak tual na za za dev ne vse bi ne, je od vi sno od tega, kako so te vse bi ne

tak so nom sko stop nje va ne v ci ljih oz. stan dar dih. Če se za do lo če no vse bi no pred po stav lja, da jo di ja ki

ra zu me jo, po tem je kri te rij za do se ga nje te vse bi ne »ra zu me va nje«, če se pred po stav lja le poz na va nje,

je kri te rij »poz na va nje«, če pa cilj za je ma tudi upo ra bo te vse bi ne, je kri te rij »upo ra ba«. Na uči te lju pa

je, da zna tak so nom sko struk tu ri ra ti de jav no sti za ugo tav lja nje tega. Ugo tav lja nje mi sel nih pro ce sov

oz. spretnosti pa Mi lek šič – po dob no kot Mar za no – pri po ro ča obrav na va ti oz. za je ti v po se ben kri-

te rij (oz. kri te ri je). Tak kri te rij je po Mi lek ši ču npr.: pra vil nost upo ra be (npr. skle pa nja, ute me lje va nja,

raz vrš ča nja).

9 Po se bej se lah ko raz gra di tudi ne ka te re dru ge pro ce sne vi di ke zna nja – ti sta, ki ne spa da jo h kom-

plek snim mi sel nim pro ce som – kot npr.: delo z viri, pred stav lja nje idej ipd.

126

Ugo tav lja nje in pre so ja nje do sež kov v ku ri ku lar nih po ve za vah

Zora Rutar Ilc

Cilj oz. pri ča ko va ni re zul tat, ki naj bi ga di ja ki v da nem pri me ru do se gli, je:

… zna iz vi rov ugo to vi ti ob li ke se li tev ter vzro ke za nje in nji ho ve po sle di ce … 10

Ob tem pa že li uči telj do dat no pre so di ti še do se ga nje pro ce sne ga vi di ka zna nja (ki

se na na ša na si cer pred pi sa ne, a v kon kret ni prak si pre ma lo krat upo šte va ne splo šne

ci lje), in si cer ana li zi ra nje pers pek tiv in re še va nje prob le mov.

Če pov za me mo, je dani pri ča ko va ni re zul tat moč raz gra di ti na:

• vse bin ski vi dik: ra zu me va nje ob lik se li tev ter nji ho vih vzro kov in po sle dic,

• ki je te sno po ve zan s pro ce snim vi di kom: skle pa ti iz pri me rov v vi rih in ute me lji ti,

za ka te ro ob li ko gre, skle pa ti na vzro ke in na po ve da ti po sle di ce, ana li zi ra ti pers pek-

ti ve in na ka za ti mož ne re ši tve prob le ma v ob li ki pred lo gov.

Na tem pri me ru je moč vi de ti, kako je vse bin ski vi dik zna nja ne loč lji vo po ve zan s

pro ce snim, saj do ra zu me va nja ob lik se li tev ter nji ho vih vzro kov in po sle dic di jak

ne more pri ti dru ga če, kot da o njih skle pa, ute me lju je, na po ve du je … Vse bin ski in

pro ce sni vi dik zna nja sta tu zdru že na in re zul tat pred stav lja dia lek tič ni splet obeh

vi di kov. Mi sel ni pro ce si so v funk ci ji »pro ce si ra nja« vse bi ne, ne pa ne kaj, kar je lo-

če no od nje.

Gor nji re zul tat je hkra ti iz ho diš če za:

• opre de lje va nje de jav no sti, ki so po treb ne, za to, da ga do se že mo (de jav no sti za

pouk),

• opre de lje va nje de jav no sti, s ka te ri mi bomo ugo tav lja li, kako je do se žen,

• za do lo ča nje kri te ri jev in opi sni kov.

De jav no sti za do se ga nje tega re zul ta ta (de jav no sti za pouk) bomo ta hip za ne ma ri li

in se osre do to či li na de javno sti oz. vpra ša nja, s po moč jo ka terih bomo ugo tav lja li

nje go vo do se ga nje, npr.:

»V viru poiš či pri mer se li tve in opre de li, za kak šno se li tev gre gle de na tra ja nje in

gle de na vzrok.« (Ta de jav nost omo go ča ugo tav lja nje ra zu me va nja ob lik se li tev in

vzro kov za nje. )

»Ute me lji, kak šne po sle di ce ima za ti ste, ki so se pre se li li, in za oko lje, v ka te re ga

so se pri se li li? Pre so di, ali bi se bilo tej se li tvi moč og ni ti? Če da, kako?« ( S to de jav-

nost jo ugo tav lja mo na po ve do va nje po sle dic.)

Do se ga nje do dat nih pro ce snih ci ljev pa bomo do se gli s podv pra ša nje ma, ki se bo sta

na na ša li na ana li zo pers pek tiv in pred lo ge re ši tev, npr.:

»Kako na po li ti ko pri se lje va nja gle da jo pri se ljen ci, kako pa do ma či ni?« »Kaj pred la-

gaš za re ši tev konf lik tov med obo ji mi?«

Tak šna vpra ša nja (ki za sto pa jo »mi kro de jav no sti«) so lah ko se sta vi na pre pro ste ga

pi sne ga ali ust ne ga preiz ku sa, lah ko pa so iz ho diš če za raz lič ne dru ge uč ne »ma kro-

de jav no sti«, npr. za raz prav ljal ni esej, ali se mi nar sko na lo go, ali pa za av ten tič no

de jav nost, npr. iz pe lja vo ra dij ske od da je ali sne ma nje spo ta za oza veš čanje o pri se-

ljen ski prob le ma ti ki.

10 Pri mer je iz tr gan iz kon tek sta in pred stav ljen izo li ra no in v re du ci ra ni ob li ki za ra di več je na zor no sti.

127

Kot re če no, je zgo raj za pi sa ni re zul tat iz ho diš če za na čr to va nje de jav no sti (za pouk

in za pre ver ja nje in za oce nje va nje), hkra ti pa slu ži tudi kot iz ho diš če za ob li ko va nje

opisnih kri te ri jev in opi sni kov za pre ver ja nje in za oce nje va nje.

Kri te ri ji se lah ko na na ša jo na vse tri vi di ke oz. di men zi je zna nja: na vse bin sko,

pro ce sno in pro ce du ral no, opi sni ki pa opi su je jo, kak šno zna nje je za vsa ke ga od

kri te ri jev tre ba do se či za do lo če no šte vi lo točk ali za do lo če no oce no. Od lo či ti se je

tre ba tudi, kaj bodo »samo« pre ver ja li, kaj pa tudi oce nje va li.

Opi sni kri te rij z opi sni ki, ki se na na ša na zgo raj opre de lje ni pri mer oz. nje go ve ci lje

in re zul ta te in ki za je ma dia lek tič ni splet vse binskih in pro ce snih vi di kov zna nja, bi

tako lah ko bil (prim. tudi Ru tar, 2003):

1. Al ter na ti va z oce na mi, ki stop nju je tak so nom sko (oz. z vklju če va njem mi sel nih

pro ce sov)

Opisniki

Opi sni

5

4

3

2

kri te rij

Ob last nem, ilu stra-

Ob zna nem pri me ru, Na šte je in

Na šte je in

tiv nem pri me ru, ki

ki ga pra vil no

opi še ob li ke

opi še ob li ke ter

ga pra vil no uvr sti,

uvr sti, ute me lji

ter vzro ke in

vzro ke in po sle-

ute me lji vzro ke

vzro ke in po sle di ce. po sle di ce se-

di ce se li tev.

in po sle di ce v

li tev. Ilu stri ra

vseh raz sež no stih

s pri me ri.

prob le ma. Po ma ga

si tudi z zna njem

RAZUMEVANJE

dru gih pred me tov.

ZAKONITOSTI

SELITEV IN

Pri mer ana li zi ra iz

Se za ve da obeh

NJIHOVIH

obeh pers pek tiv.

pers pek tiv, ven dar

OBLIK

zna do bro ana-

li zi ra ti le eno.

Pred lo gi so iz ve dlji-

Ima pred lo ge, a niso

vi in ino va tiv ni.

v ce lo ti iz ve dlji vi,

ker ne upo šte va jo

vseh raz sež no-

sti prob le ma.

Pro ce sni vi di ki zna nja so v tem kon kret nem pri me ru te sno pre ple te ni z iz ka zo va-

njem vse bin skih vi di kov zna nja, za je te ga v zgor njih vr sti cah opi sni kov. Na tak na čin

pro ce snih ci ljev ne izd va ja mo umet no, hkra ti pa kon kre ti zi ra mo, kako na tanč no

se ka že ra zu me va nje oz. kak šne so raz li ke v »pro ce si ra nju« oz. iz ka zo va nju zna nja.

V sam vse bin ski vi dik zna nja smo tako vne sli kva li ta tiv ne raz li ke s tak so nom skim

stop nje va njem (ki se raz te za od tak so nom sko niž je ga na šte je in opi še prek upo ra be,

ki se ka že v ilu stri ra nju s pri me rom, do naj zah tev nej ših ute me lje va nja in po ve zo va nja).

Mož ne bi bile tudi kak šne dru ge va ria ci je pre ple ta nja vse bi ne z mi sel ni mi pro ce si

oz. tak so nom ski mi stop nja mi, od vi sno od na ra ve pred pi sa nih ci ljev oz. pri ča ko va-

nih do sež kov ali stan dar dov. Pou da rek pri tem mo de lu je to rej na tak so nom skem

in ne na kvan ti ta tiv nem (v smi slu »bolj«/»več«, »manj« ipd.) struk tu ri ra nju oz. stop-

nje va nju zna nja.

128

Ugo tav lja nje in pre so ja nje do sež kov v ku ri ku lar nih po ve za vah

Zora Rutar Ilc

Ker v prak si redkok daj v ok vi ru oce nje va ne ga uč ne ga sklo pa na sto pa samo en cilj

(ali sklop te sno drug na dru ge ga na ve za nih ci ljev), ka te re ga do se ga nje bi pre so ja li

izo li ra no, je teh nič no bolj eno stav na mož nost toč ko va nje, pri ka te rem (tako kot je

opre de ljen spod nji pri mer kri te ri ja z opi sni ki za en cilj) na ni za mo še vse os ta le ci lje

oce nje va ne ga sklo pa oz. za nje opre de lje ne kri te ri je z opi sni ki in nam oce no da se-

šte vek točk po po sa mez nih ci ljih oz. z nji mi po ve za nih kri te ri jih.

2. Al ter na ti va s toč ko va njem

Opisniki

3 toč ke

2 toč ki

1 toč ka

Opi sni

kri te rij

Ob last nem pri me ru,

Na šte je in opi še ob li ke

Na šte je in

ki ga pra vil no uvr sti,

ter vzro ke in po sle di ce

opi še ob li ke ter

ute me lji vzro ke in po sle di ce.

se li tev. Ilu stri ra s pri me ri.

vzro ke in

RAZUMEVANJE

po sle di ce

ZAKONITOSTI

Pri mer ana li zi ra z

Se za ve da pers pek tiv,

se li tev.

SELITEV IN

obeh pers pek tiv.

a ana li zi ra le eno.

NJIHOVIH OBLIK

Pred lo gi so

Na ka že pred log.

iz ve dlji vi in ino va tiv ni.

Če pa nam je ob vse bin skih ci ljih po mem bno, da po se bej os vet li mo še ka te re ga

od pro ce snih ci ljev (npr. ute me lje va nje ali ana li zo pers pek tiv) ali pa pro ce du ral nih

(npr. delo z viri ali pa veš či ne dela na te re nu), po tem po se bej iz po sta vi mo še kri te rij

za tak vi dik zna nja, v spod njem pri me ru npr. za ute me lje va nje (pri re je no po Mar-

za no, 1998).11

Opisniki

3 toč ke

2 toč ki

1 toč ka

Opi sni

kri te rij

Us trez no pre poz na

Us trez no pre poz na

Pre poz na tr di tve,

tr di tve, ki zah te va jo ute-

vse bis tve ne tr di tve, ki

ki zah te va jo

me lji tev tudi tam, kjer to

zah te va jo ute me lji tev.

ute me lji tve,

ni ne po sred no raz vid no.

vklju ču je pa tudi

in for ma ci je, ki

je ne zah te va jo.

Ja sno, us trez no in

Brez na pak upo ra bi vse

Po nu di do ka-

KAKOVOST

iz črp no obrav na va vse

do stop ne do ka ze.

ze, ven dar ne

UTEMELJEVANJA

do stop ne do ka ze.

iz po sta vi vseh

po mem bnih

vi di kov.

Ima pre miš ljen vpo-

Zaz na in opre de li glav ne

Se za ve da ome-

gled v po manj klji vo sti

po manj klji vo sti last-

ji tev last ne ga

last ne ga ute me lje va nja.

ne ga ute me lje va nja

ute me lje va nja,

ven dar jih ne

zmo re izra zi ti.

11 Za vse raz lič ne mi sel ne pro ce se so kri te ri ji in opi sni ki iz črpno pred stav lje ni v Ru tar, 2003.

129

Pri tem naj opo zo ri mo še na to, da ka že – si cer pre nos lji ve, pos ploš lji ve – kri te ri je in

opi sni ke za mi sel ne pro ce se pri vsa ki ku ri ku lar ni po ve za vi ali uč nem sklo pu mi sli ti

po ve za no s kon kret no vse bi no.

Gle de na to, da smo vse do slej ute me lje va li ugo tav lja nje do se ga nja pri ča ko va nih

re zul ta tov oz. do sež kov, ki so opre de lje ni kot vse binski, pro ce sni in pro ce du ral ni

vi di ki zna nja, se po ja vi vpra ša nje, na kak šen na čin pa po tem vsto pa jo v ugo tav lja nje

re zul ta tov oz. do sež kov iz del ki in pred sta vi tve, ki so prav v ku ri ku lar nih po ve za vah

po gost ma te ria li zi ran re zul tat oz. do ka zi lo zanj. Kako to rej vsto pa jo v ugo tav lja nje

re zul ta tov in do sež kov pla ka ti, se mi nar ske in pro jekt ne na lo ge, nji ho ve pred sta vi tve,

go vor ni na sto pi in okro gle mize, igra vlog, te ren sko delo, ek skur zi je in dru gi bolj

ali manj av ten tič ni in zato še to li ko bolj dra go ce ni na či ni iz ka zo va nja zna nja, ki se

naj po go ste je po jav lja jo rav no v ku ri ku lar nih po ve za vah?

Kot smo v ce lot nem po glav ju že več krat iz po sta vi li, je pred met ugo tav lja nja oz.

pre ver ja nja in oce nje va nja do se ga nje pri ča ko va nih re zul ta tov oz. iz ka zo va nje znanj

(vse bin skih, pro ce snih in pro ce du ral nih ter od no snih). To po me ni, da ne bomo npr.

sprem lja li igre vlog ali ek skur zi je kot ob li ke dela, am pak do se ga nje re zul ta tov oz.

ci ljev, ki se ka že jo ob igri vlog ali ek skur zi ji.12

Če bodo di ja ki ob ek skur zi ji zna nje še le pri do bi va li ali pa če ga bodo utr je va li ali

nad gra je va li, bo na ek skur zi ji po te ka lo sprot no pre ver ja nje. Pri pra va na pred sta vi-

tev za ključ kov lah ko predstav lja fazo konč ne ga pre ver ja nja. Za oce nje va nje pa bi se

v zve zi z ek skur zi jo (ali kak šno dru go po dob no ob li ko dela) lah ko od lo či li, če bi

pred stav lja la sa mo stoj no upo ra bo in predstav lja nje zna nja, ki so ga di ja ki pri do bi li

že prej oz. so ga ime li mož nost pre ve ri ti in se – pred oce nje va njem – pri pra vi ti in

iz bolj ša ti. Po dob no ve lja tudi za dru ge »al ter na tiv ne« ob li ke iz ka zo va nja zna nja oz.

do sež kov.

Tako npr. je v že ome nje nem pri me ru vklju če va nja na trg de lov ne sile po mem bno

do ka zi lo oz. evi den ca za do seganje konč ne ga re zul ta ta »pi sa nje proš nje«. Pi sa nje

proš nje pa ni pred met pre ver ja nja ali oce nje va nja sam po sebi, am pak nas za ni ma

za ra di na sled njih vi di kov zna nja, ki naj bi jih di ja ki do se gli in iz ka za li v zve zi s

pi sa njem proš nje in ki iz vi ra jo iz dveh pred me tov, po slov ne ga ko mu ni ci ra nja in

slo venš či ne:

• ra zu me jo po men do bro na pi sa ne proš nje in pri pra ve na po slov ni raz go vor,

• poz na jo pra vi la za pi sa nje proš nje in c/v,

• zna jo raz čle ni ti be se di lo, tj. do lo či ti: oko liš či ne nje go ve ga na stan ka, na men tvor-

ca be se di la, pre vla du jo če po men sko raz mer je, vlo go in po men da nih be sed, ne-

be sed nih sprem lje val cev be se di la,

• zna jo sa mo stoj no na pi sa ti urad no proš njo in ovred no ti ti svoj za pis in za pi se

so šol cev,

• zna jo vred no ti ti be se di lo, svo je mne nje pa ute me lji ti s stro kov ni mi ar gu men ti.

Iz tako opre de lje ne ga re zul ta ta je iz pe ljan kri te rij, ki je zgra jen okrog vse bin skih

vi di kov zna nja (ra zu me va nje po me na proš nje, poz na va nje pra vil za pi sa nje, poz na-

va nje be se dil ne vr ste). Iz ka zu je pa se v upo ra bi (pi sa nje proš nje) in ovred no te nju

be se di la oz. ute me lje va nju ka ko vo sti be se di la.

12 Le v pri me ru, ko je po ve za va na me nje na raz vi ja nju ali do ka zo va nju ob vla do va nja do lo če ne veš či ne

ali spret no sti, ka te re iz ka zo va nje je ve za no na stan dard no iz ved be no obliko (npr. iz ved ba eks pe ri men-

ta, pri pra va ra zi ska ve …) oz. ko je le-ta cilj sam po sebi, je pred met ugo tav lja nja sama ta iz ved be na

ob li ka (oz. nje na iz pe lja va) – tako kot je to tudi na ma tu ri.

130

Ugo tav lja nje in pre so ja nje do sež kov v ku ri ku lar nih po ve za vah

Zora Rutar Ilc

Di jak jezi kov no,

Di jak sa mo stoj no,

Sa mo stoj no in

Di ja ki poz na jo

pra vo pi sno in slo-

kri tič no in us tvar-

vse bin sko do sled-

kom pozicij ske

PI SA NJE

gov no neo po reč-

jal no upo rab lja

no tvo ri be se di lo

zna čil no sti

no tvo ri be se di lo.

pr vi ne dane

z manj ši mi pra vo-

be se dil ne vr ste

IN

be se dil ne vr ste,

pi sni mi, slov nič ni-

in, upo šte va joč

Pre so ja, vred no ti

ki jo tvo ri z manj-

mi in slo gov ni mi

na vo di la ter

ra zum lji vost, zao-

ši mi slo gov ni mi

po manj klji vost mi.

na če la dvo go vor-

VRED NO TE NJE

kro že nost, re snič-

po manj klji vost mi.

ne ga spo ro ča nja,

PROŠ NJE

nost, us trez nost

Raz li ku je med

tvo ri jo be se di lo

in učin ko vi tost

Ute me lji, ka te re

do bro in po manj-

in ga čle ni jo

be se di la, se

proš nje so do bro

klji vo na pi sa ni mi

na od stav ke,

kri tič no opre de-

na pi sa ne, ka te re

proš nja mi.

ven dar vse bin sko

lju je, ko men ti ra

po manj klji vo.

po manj klji vo in

in sa mo stoj no

ne po pol no ter slo-

ana li zi ra.

gov no po vr šno.

V pri me ru, pos ve če nem obrav na vi na si lja, je kot pri ča ko va ni skup ni re zul tat z do-

ka zi li na ve de no:

Di ja ki bodo ra zu me li, da je na si lje nad žen ska mi druž be ni po jav, ki ga mo ra mo oza veš-

ča ti, ga zna ti pre poz na ti v real nem živ lje nju in se nanj us trez no od zva ti, tako v sta liš čih

kot v kon kret nem ve de nju. Svo je ra zu me va nje po ka že jo tako, da:

• iš če jo po ve za vo med spol no nee na kost jo in po ja vom na si lja nad žen ska mi sko zi

po jas nje va nje so cio loš kih, zgo do vin skih in psi ho loš kih za ko ni to sti ter učin kov

me di jev,

• iš če jo re ši tve za zmanj ša nje stop nje nee na ko sti med spo loma in na si lja nad

žen ska mi:

– iz de la jo av ten tič no na lo go (pi smo pred sed ni ku dr ža ve),

– ak tiv no so de lu je jo pri oza veš ča nju prob le ma ti ke na si lja nad žen ska mi z ak ci jo

na šo li (de lje nje be lih pen telj, pri pra va pris pev ka na šol skem ra diu).

Pri lož nost, ob ka te ri je bilo mo go če ugo tav lja ti do se že ni re zul tat, je tudi v tem pri-

me ru av ten tič na na lo ga (pi sa nje pi sma pred sed ni ku dr ža ve). Tudi tu se ne pre ver ja

in ne oce nju je av ten tič ne na lo ge same po sebi, am pak se ob av ten tič ni na lo gi (oz.

iz nje) raz bi ra do se ga nje zgo raj na ve de ne ga pri ča ko va ne ga re zul ta ta: po ve zo va nje

spol ne nee na ko sti s poj mom na si lja, po jas nje va nje in po da ja nje pred lo gov, upo šte-

va je pra vi la pi sa nja pi sma …:

131

Toč ke

Oce ne

Kri te ri ji: ra zu me va nje za ko ni to sti, pred la ga nje re ši tev,

upo šte va nje na vo dil za pi sa nje pi sma

0–8

1

Ni raz vi den stro kov ni uvid v prob lem; na va ja ne kaj ugo to vi tev, dej stev,

in for ma cij, ki niti niso to li ko po mem bni za ana li zo, raz la go in raz pra vo o

prob le mu. Ne pred la ga no be nih pred lo gov za re ši tev prob le ma ti ke. Ne

upo šte va na vo dil za pisanje av ten tič ne na lo ge (pi sma).

9–11

2

Del no opre de li prob lem; na va ja ne kaj dej stev, ugo to vi tev in in for ma cij

ter na nji ho vi os no vi del no že ob li ku je skle pe, po mem bne za ana li zo

prob le ma. Le del no na ve de pred lo ge za re ši tev prob le ma ti ke. Del no

upo šte va navo di la za pi sa nje av ten tič ne na lo ge (pi sma).

12–14

3

Opre de li prob lem; na va ja ugo to vi tve, in for ma ci je; na te me lju na ve de-

nih po dat kov ob li ku je skle pe, po mem bne za ana li zo prob le ma, in jih že

del no ar gu men ti ra. Krat ko na va ja pred lo ge za re ši tev prob le ma ti ke, ki

pa niso to li ko iz vir ni. Ve či no ma upo šte va na vo di la za pi sa nje av ten tič-

ne na lo ge (pi sma).

15–17

4

Ja sno opre de li prob lem; na va ja ugo to vi tve, dejs tva, in for ma ci je; na

nji ho vi os no vi ob li ku je skle pe in jih ar gu men ti ra gle de na poz na va nje

stro kov ne problema ti ke; v ar gu men ta ci jo vklju ču je stro kov no ter mi-

no lo gi jo in navede več us trez nih pred lo gov za re ši tev prob le ma ti ke.

Sko raj v ce lo ti upo šte va na vo di la za pi sa nje av ten tič ne na lo ge (pi sma).

18–20

5

Ja sno opre de li prob lem; na va ja po dat ke, in for ma ci je, dejs tva; te med

se boj po ve zu je, ob li ku je skle pe in jih ce lo vi to ar gu men ti ra; v ar gu men-

ta ci ji iz ka zu je poz na va nje stro kov ne ter mi no lo gi je; ugo to vi tve šir še

po ve zu je; na va ja iz vir ne po gle de in pred lo ge za re ši tev prob le ma ti ke.

V ce lo ti upo šte va na vo di la za pi sanje av ten tič ne na lo ge (pi sma).

Av to ri ca pri me ra: Loti Me so je dec.

V obeh pri me rih gre za skup ni, in ter dis ci pli nar ni do se žek (v pr vem pri me ru pred-

me tov slo venš či na in po slov no ko mu ni ci ra nje, v dru gem pa pred me tov psi ho lo gi ja,

so cio lo gi ja, OIV – me dij ska vzgoja in zgo do vi na), ki ga je mo go če ovred no ti ti z de-

le ži po sa mez nih pred me tov ali pa celo kot skup ni do se žek vseh so de lu jo čih pred me-

tov (z oce no za vsa ke ga od njih, če to lah ko ute me lji mo in če se tako do go vo ri mo).

V obeh pri me rih se pre ple ta jo vse bin ski in pro ce sni vi di ki zna nja oz. do sež ka. V

zad njem pri me ru se npr. vse bin ski na na ša jo na kon cept na si lja s stro kov ne oz. teo re-

tič ne – so cio loš ke, zgo do vin ske in psi ho loš ke pers pek ti ve –, pro ce sni pa na skle pa-

nje, ar gu men ti ra nje in po da ja nje pred lo gov. Pro ce sni vi di ki tudi v tem pri me ru niso

po se bej iz po stav lje ni kot sa mo sto jen kri te rij, am pak so pre ple te ni z vse bin skim pod

enot nim kri te ri jem, jih je pa moč raz bra ti iz le-tega.

Za ra di kom plek sne, in ter dis ci pli nar ne in po go sto tudi av ten tič ne na ra ve re zul ta tov

oz. do sež kov v ku ri ku lar nih po ve za vah se le-ti po go sto ka že jo prav v tak šnih »ak-

tiv nih« iz ved be nih ob li kah, kot so ek skur zi je, okro gle mize, igre vlog, av ten tič ne

na lo ge ipd. Zato je tre ba s to li ko več jo skrb nost jo iz teh iz ved be nih ob lik raz bi ra ti

pri ča kovane re zul ta te oz. do sež ke in v ta na men sno va ti us trez ne kri te ri je.

Naj zah tev nej še in naj bolj ob čut lji vo pa je pri tem ugo tav lja nje od no snih vi di kov

re zul ta tov oz. do sež kov. Če naj npr. ku ri ku lar na po ve za va po stre že z »za vest jo o

132

Ugo tav lja nje in pre so ja nje do sež kov v ku ri ku lar nih po ve za vah

Zora Rutar Ilc

po me nu na rav ne in kul tur ne de diš či ne do ma če ga kra ja«, s »po ve ča no oza veš če nost-

jo za po men skr bi za oko lje« ali pa npr. s »kri tič nim od no som do me dij skih vse bin«,

po tem tako kom plek sno opre de lje ni pri ča ko va ni re zul ta ti oz. do sež ki ter ja jo zelo

pre miš lje no na čr to va nje kri te ri jev, ob vse bin skih nuj no ve za nih tudi na pro ce sne (in

po po tre bi tudi od no sne) vi di ke zna nja.

Če je v ku ri ku lar ni po ve za vi, na me nje ni ohra nja nju na rav ne in kul turne de diš či ne,

pri ča ko va ni re zul tat opre de ljen kot:

di ja ki raz vi je jo po zi ti ven od nos do na rav ne in kulturne de diš či ne in po pu la ri zi ra jo skrb

za njo, kar po ka že jo tako, da z in ter dis ci pli nar ne ga vi di ka (na okro gli mizi, v ra dij ski

od da ji, član ku) ute me lji jo po men skr bi za na rav no in kul tur no de diš či no in z na čr tom

pred sta vi jo za mi sli in pred lo ge za nje no ohra nja nje,

po tem bo raz vi tost po zi tiv ne ga od no sa – tako kot je na čr to va na ta po ve za va – raz-

vid na (ugo tov lji va) na okro gli mizi, iz ra dij ske od da je in član ka iz tega, kako bodo

di ja ki:

1. ute me lji li po men skr bi za na rav no in kul tur no de diš či no, pri če mer bi bil:

• vse bin ski kri te rij: po jas nje va nje raz lič nih vi di kov skr bi za na rav no in kul tur no de-

diš či no s po moč jo kon cep tov, ki so jih spoz na li pri po sa mez nih pred me tih (v ta na-

men bi lah ko upo ra bi li ka te ro od zgo raj pred stav lje nih »ru brik« za ugo tav lja nje

ra zu me va nja),

• pro ce sni kri te rij pa: zmož nost (ali pa spret nost) ute me lje va nja

in iz tega, kako bodo

2. pred sta vi li za mi sli in pred lo ge za ohra nja nje z na čr tom, pri če mer bi lah ko bil(i)

kri te rij(i) za ovred no te nje za mi sli in pred lo gov oz. na čr tov: do mi sel nost, iz ve-

dljivost, okolj ska spre jem lji vost … za mi sli in pred lo gov ali pa ko he rent nost, stra-

teškost in pre prič lji vost na čr ta.

Pri 1. bi lah ko kri te rij pu sti li tudi ce lo vit. Vse bin ske ga in pro ce sne ga vi di ka v tem

pri me ru ne bi lo či li, am pak bi ju pre plet li. V kri te rij » po jas nje va nje raz lič nih vi di kov

skr bi za na rav no in kul tur no de diš či no s po moč jo kon cep tov …« bi vklju či li še » ute me-

lje va nje«: ka ko vost po jas nje va nja bi po leg vse bin ske kom po nen te vklju če va la tudi

ute me lje va nje (za dev ne vse bi ne).

Kaj od tega bo pred met prever ja nja, kaj pa mo re bi ti tudi oce nje va nja, je se ve da stvar

pre mi sle ka in do go vo ra. Po mem bno pa je, da ugo tav lja nje vseh pri ča kova nih re zul-

ta tov po ve za ve iz pe lje mo, saj si cer ne mo re mo ugo to vi ti, ali so do se že ni.

Tako npr. pri po ve za vi, na me nje ni Tru bar je ve mu letu (prim. v po glav ju s pri me ri

šol v na da lje va nju), sve tu je mo, da dva kri te ri ja, ki ju ci lji uč nih na čr tov ne na va ja jo

izrec no (»ob li ka« in »so de lo va nje«), raje ohra ni mo »le« za po da ja nje po vrat ne in for-

ma ci je in ju ne vklju či mo v oce nje va nje. Si cer pa pri tem pri me ru pred stav lje na ru-

bri ka kri te ri jev že na ka zu je »in ter dis ci pli nar no« za sno va nost (ni je moč enoz nač no

pri pi sa ti samo ene mu pred me tu, am pak bi si jo lah ko de li lo več pred me tov, in to za

en sam, skup ni do se žek). Gre za ru bri ko kri te ri jev za oce nje va nje mape o Tru bar-

ju, pri ka te ri so vse bin ski ci lji us trez no za je ti na več tak so nom skih rav neh, ki jih

odra ža jo kri te ri ji Pred sta vi tev …, Po men … in Za klju ček; do da ni pa so še kri te ri ji za

upo šte va nje oz. upo ra bo pra vo pi sa.

133

V ce lot nem pri ču jo čem be se di lu o tem, kak šne kom plek sne do sež ke lah ko »pre-

stre za mo« oz. ugo tav lja mo in kako to na re di mo, smo se pos ve ča li ugo tav ljanju do-

sež kov v ku ri ku lar nih po ve za vah le v zad njih pri me rih: v pri me ru, na me nje nem

vklju če va nju na trg de lov ne sile, v pri me ru oza veš čanja za na si lje nad žen ska mi, v

pri me ru ohra nja nja na rav ne in kul tur ne de diš čine ter v pri me ru ob Tru bar je vem

letu. Os ta li pri me ri in raz la ga so bili bolj splo šne na ra ve. Pri mer se li tev, ki smo

ga iz po sta vi li zgo raj, je – za ra di več je na zor no sti gle de »tehno lo gi je« po stav lja nja

kri te ri jev – celo po vsem »pred met no« za stav ljen. Prin ci pi, ki smo jih iz po sta vi li, na-

mreč ve lja jo tako za ugo tav lja nje do sež kov pri po sa mez nih pred me tih kot za skup ne

do sež ke – do se ga nje skup nih pri ča ko va nih re zul ta tov ku ri ku lar nih pove zav. Res pa

je, da sno va nje kri te ri jev pri ku ri ku lar nih po ve za vah pra vi lo ma že za ra di same in-

ter dis ci pli nar ne na ra ve do sež kov ter ja res po glob ljen raz mi slek in več jo po zor nost

na pro ce sne in pro ce du ral ne, vča sih pa celo od no sne vi di ke znanj (s či mer se že mo

celo na kom pe tenč no ra ven). Si cer pa se prav za ra di teh – žlaht nih, vse živ ljenj skih

znanj – po na va di ku ri ku lar nih po ve zav sploh lo ti mo!

Viri in li te ra tu ra

Mar za no, R. J., Pic ke ring, D. J., Mc Tig he, J. (1993). As ses sing Stu dent Out co mes. Ale xan-

dria: ASCD.

Mar za no, R. J., Pic ke ring, D. J. (1997). Di men sions of Lear ning. Ale xan dria: ASCD.

Mi lek šič, V. (2008). Upo ra ba opi snih kri te ri jev pri oce nje va nju znanj, spret no sti in veš čin

v stro kov nem in po klic nem izo bra že va nju. Vzgo ja in izo bra že va nje št. 1, str. 49–58.

Ru tar Ilc, Z. (2003). So dob ni pri sto pi k pou če va nju, pre ver ja nju in oce nje va nju. Ljub lja na,

Za vod RS za šols tvo.

Ru tar Ilc, Z. in Ža gar D. (2002). Poj mo va nja zna nja. V: Vzgo ja in izo bra že va nje, l. 2002,

št. 2, str. 13–18.

Wig gins, G. (1998). Edu ca ti ve As ses sment. San Fran cis co: Jos sey-Bass.

Wig gins, G., Mc Tig he, J. (1998). Un der stan ding by de sign, ASCD.

Wig gins, G., Mc Tig he, J. (1999). The un der stan ding by de sign hand book, ASCD.

134

Zora Rutar Ilc

Glagoli v podporo

opredeljevanju

pričakovanih rezultatov

oz. dosežkov in

načrtovanju dejavnosti

za njihovo doseganje

Preglednica s tipičnimi glagoli za REZULTATE / DOSEŽKE Z EVIDENCAMI

/ DOKAZILI TER DEJAVNOSTI (za mikronivo, tj. miselne procese oz.

spoznavne dejavnosti) predstavlja podporo za načrtovanje pouka oz. kuriku-

larnih povezav. Seznam glagolov sicer ne more nadomestiti razmisleka o tem, ka-

kšen naj bo rezultat in kako naj se kaže, še manj lahko nadomesti razmislek o tem,

kakšne dejavnosti so potrebne za njegovo doseganje. Samo mehanično vstavljanje

glagolov brez premisleka o naravi rezultatov in miselnih procesov ter spoznavnih

postopkov, ki jih naj spodbujajo dejavnosti, ne zadošča. Lahko pa pomaga pri raz-

mišljanju o tem in pri strukturiranju zapisov.

135

DOSEŽKI/REZULTATI

Z DOKAZI:

DEJAVNOSTI:

SPOZNA/SE SEZNANI

in to pokaže, tako da:

Poda definicijo, opredeli, prepozna,

Dejavnosti, ki vodijo do (s)poznavanja, so lahko vse, ki

prikliče: ponovi ali obnovi, našteje,

sledijo spodaj. Najmanj, kar zadošča za nivo poznavanja, pa

opiše …

je poslušanje učitelja ali branje vira z namenom zapomnitve.



RAZUME in to pokaže, tako da:

izlušči/ugotovi bistvene značilnosti1

Opazuje/raziskuje/preiskuje2 (poišče že znano, zazna novosti,

nejasnosti, negotovosti in protislovja), primerja, abstrahira:

poišče/ugotovi ključne informacije, upo-

rabne za luščenje bistvenega,

prepozna/poišče splošni vzorec,

in ga posploši (na nove situacije).

izpelje definicijo na temelju

Opazuje/raziskuje/preiskuje, primerja, abstrahira, poveže

ugotovljenih značilnosti

ali posploši.

primerja po podobnostih in razlikah

Izbere primerne elemente za primerjanje, izbere primer-

ne značilnosti za primerjavo in ugotavlja podobnosti

in razlike med elementi po izbranih značilnostih.



razvrsti/razporedi/ustvari zaporedje

Opiše oz. zasnuje časovno črto, kontinuum, krog ali bese-

ali uvrsti v zaporedje

dno zaporedje: ugotovi elemente za razporejanje, izbere

ključ za razporejanje, ustrezno razporeja po njih.

razvrsti/ustvari klasifikacijo

Opazuje/raziskuje/preiskuje, ugotavlja značilnosti, primerja,

grupira: izbere ključne elemente za razvrščanje, izbere ključe

oz. pravila za članstvo v kategoriji, ustrezno uvršča po njih.

uvrsti nov(e) primer(e)

Ugotavlja značilnosti, primerja, sklepa iz splošnega na

konkretno (dedukcija), uvrsti.

izlušči/ugotovi bistvo sporočila

Preiskuje, abstrahira: ugotovi ključne informacije,

uporabne za luščenje bistvenega, sklepa na reprezenta-

tivnost splošnega vzorca, posploši na nove situacije.

1 Glagoli, ki kažejo razumevanje, v nadaljevanju pa npr. tudi uporabo, so največkrat povzeti in prirejeni po Wiggins in McTighe,





1998.


2 Zaporedja dejavnosti na tem mestu in v nadaljevanju so največkrat prirejena po Marzano, Pickering in McTighe, 1993.

136

Glagoli v podporo opredeljevanju pričakovanih rezultatov oz. dosežkov in načrtovanju dejavnosti za njihovo doseganje

Zora Rutar Ilc

povzame bistvo sporočila

Preiskuje, abstrahira, posploši.

loči bistveno od nebistvenega

Isto

utemelji, zakaj je nekaj bistv(en)o

Isto

poda razlago/pojasni /razloži

(s svojimi besedami)

razloži: pokaže, izpelje, opiše,

Opomba: V razlago in v postopke, na temelju katerih je

pojasni, izrazi, sklepa iz/na,

izpeljana, so lahko vključene vse kategorije iz leve kolone in

utemelji, napove, dokaže, pokaže,

dejavnosti oz. vsi procesi, opisani v desni. Razlaga je splošen

poveže z …, pouči, predstavi …

termin, ki mu kaže najti konkreten izraz in je v razmerju do

večine ostalih kategorij nadpomenka. Več o tem prim. spodaj.

in pri tem odgovori na vprašanja,

kot so:

Zakaj je temu tako? Kaj pojasnjuje

dane dogodke/situacijo … Kaj je

med seboj povezano? Na kakšen

način? Zakaj? Kako to deluje?

prevede v drugo simbolno

Izlušči bistvene značilnosti, prevede.

obliko/predstavi v drugi simbolni

obliki

poda/poišče/navede svoj(e) primer(e)

Sklepa iz splošnega (pojem, princip, zakonitost)

na konkretno.

ilustrira s primerom

Preiskuje, ugotavlja značilnosti, primerja, sklepa.

poda razlago/pojasni ob novem

Sklepa iz splošnega na konkretno, to ubesedi.

primeru

iz primerov sklepa …

Opazuje, ugotavlja značilnosti/sklepa iz kon-

kretnega na splošno (indukcija).

izpelje sklep iz podatkov …

Preiskuje, primerja, sklepa.

razbere odnose med elementi v

Opazuje/preiskuje, lušči značilnosti, primerja, sklepa.

sporočilu (na katere je mogoče

sklepati iz danih podatkov)

napove posledice, trende, izide,

Opazuje/preiskuje, primerja, sklepa.

učinke, vplive … na osnovi danih

podatkov

ugotovi dvoumnosti in

Opazuje/preiskuje, primerja, sklepa.

nekonsistentnosti med podatki …

137

UPORABI (PRIDOBLJENO ZNANJE),

kar dokaže tako, da (oz. za):

Odgovori na vprašanja: Kje lahko

uporabim to znanje, veščino ali

proces in kako? Na kakšne načine

se to znanje uporablja v realnem

življenju? Kako naj svoje razmišljanje

in delovanje spremenim tako,

da bom rešil konkretni problem?

Glagoli, ki so povezani z uporabo

oz. predvsem s tem, kako se kaže,

so med drugim:

prilagodi, naredi, izgradi, ustvari,

se odloči, izpelje, izumi, odkrije,

si zamisli, proizvede, reši, preveri,

uporabi, demonstrira, pokaže, opiše,

ilustrira, izrazi, pripravi, proizvede,

razstavi, predstavi, sproži, spodbudi,

pouči, dokaže, upraviči, prepriča,

reši, testira …

in vsi spodaj navedeni (ki označujejo

bolj vidik miselnega procesa

kot izvedbe):

sklepa (natančneje opisano

Ugotovi elemente, iz katerih je mogoče izpeljati sklepe,

v spodnjih dveh kategorijah)

interpretira informacije, iz katerih bodo izpeljani sklepi,

naredi sklep.

presodi, kateri princip/zakonitost …

Preiskuje, prikliče principe/zakonitosti, primerja, sklepa –

pojasnjuje problemsko situacijo

opiše proces presojanja s pomočjo teh principov/zakonitosti.

pojasni dano problemsko situacijo s

Preiskuje, prikliče principe/zakonitosti, primerja, sklepa –

poznanim principom/zakonitostjo …

opiše proces presojanja s pomočjo teh principov/zakonitosti.

utemelji (poda razloge za svo-

Najprej izpelje sklep (glej zgoraj), nato:

je zaključke, ideje in poglede,

prepozna ali izbere trditve, ki potrebujejo utemeljitev, poda

aktivnosti, odločitve …)

dokazila (evidence) in jih podpre, naredi vpogled v omejitve

lastnega utemeljevanja.

interpretira, tj.:

Opomba: Podobno kot že zgoraj omenjeno razumevanje,

dokumentira, osvetli, vzporeja po

tudi interpretiranje pomeni kombiniranje različnih ka-

analogiji, kritično osvetli, ovrednoti,

tegorij iz leve kolone in iz njih izhajajočih dejavnosti.

ilustrira, presodi, osmisli, poišče

pomen, bere med vrsticami, razvije …

138

Glagoli v podporo opredeljevanju pričakovanih rezultatov oz. dosežkov in načrtovanju dejavnosti za njihovo doseganje

Zora Rutar Ilc

in pri tem odgovarja na vprašanja:

Kaj to pomeni? Zakaj je to pomembno?

Kako to prispeva k našemu razumeva-

nju? Kako je to povezano z menoj?

sintetizira – kombinira in združu-

Zbere vse elemente oz. ideje v koherentno celoto, vključuje

je ideje tako, da tvorijo celoto

nove ideje in elemente in jih usklajuje ter povezuje s celoto.

prepozna in utemelji izjeme pri

Isto

principih in posplošitvah

na temelju principov in zakonitosti

Isto

napoveduje izide, učinke, posle-

dice … za konkretne problemske

situacije/postavi hipoteze

izvede eksperiment

Pojasni opazovane pojave ob upošteva-

nju vseh dejstev in konceptov,

logično napove hipoteze, izvede eksperiment za pre-

izkušanje hipotez(e), zbere in obdela podatke,

ovrednoti izid in ga interpretira.

je zmožen načrtovati preizkus

Sklepa iz splošnega na konkretno, primerja, si zamišlja …

hipoteze

je zmožen načrtovati eksperiment

Isto

je zmožen načrtovati raziskavo

Isto

je zmožen reševati nove, kompleksne

Kombinacija gornjega in: identificira primerne postopke

probleme

in strategije za reševanje problemov in utemelji njihov

izbor po kriterijih, opiše postopke in strategije za reševa-

nje problemov, načrtuje korake, jih izvede in evalvira.

je zmožen premagovati ovire

Ugotovi ovire in naravo ovir, poišče alternative za njiho-

vo premagovanje, izbere rešitev, jo aplicira in testira.

je zmožen razstaviti celoto v dele

Opazuje/preiskuje, ugotavlja elemente, primerja elemente

in ugotoviti odnose in vzorce

med seboj in s celoto, sklepa.

je zmožen analizirati elemente

Isto

sporočila (npr. predpostavke,

vrednote, poglede …)

je zmožen analizirati odnose med

Isto

elementi oz. deli sporočila

(hipoteze-dokazi, predpostavke-

argumenti, vzroki-posledice, logične

in nujne zveze med elementi in deli …)

prepozna stereotipe, predsodke in

Isto

druge miselne poenostavitve in napake

139

najde napake in jih analizira

Ugotovi ključne napake, predvidi učinke napak, poda

priporočila za popravljanje napak.

razvije in oblikuje lastna sporočila,

ideje …

načrtuje idejne rešitve

zamisli si novosti/invencija

Ugotavlja, kje je potreben razvoj novega ali izboljšanje

obstoječega,

presodi, kateri so kriteriji kakovosti,

na osnovi vpogleda predlaga izboljšave ali poda nove

rešitve.

sprejme odločitev/se odloči za …

Poišče alternative, ki jih kaže upoštevati, prepozna

kriterije, po katerih je mogoče izpeljati odločanje,

se odloči glede na kriterije in začetni problem.

utemeljuje svoje odločitve in izbire

Ponudi evidence oz. kriterije za to, da odločitev zadošča

kriterijem in jo s tem podpre.

izpelje posplošitev, princip, zakonitost

Opazuje/preiskuje, abstrahira, sklepa iz konkretnega

na posamezno.

izpelje model, sistem, teorijo

Isto

prepozna in opredeljuje nove probleme.

V nadaljevanju predstavljamo še nabor tipičnih formulacij za dosežke oz. rezulta-

te in evidence za najkompleksnejše in »najžlahtnejše«, a tudi najbolj zahtevno in

občutljivo področje kritičnega mišljenja (ki je kot kroskurikularna kompetenca po-

drobneje predstavljeno v samostojnem poglavju avtorice Rupnik Vec) v povezavi

s t. i. razvijanjem odnosa3. Na kratko pa se dotaknemo še področja dela z viri in

predstavljanja idej. Ta področja predstavljamo samo v eni koloni, saj gre za komple-

ksne izraze prepletanja številnih prej podrobneje opredeljenih dejavnosti (v smislu

spoznavnih postopkov oz. miselnih dejavnosti) in za različne kombinacije njihovih

zaporedij. Tako v tej, zadnji tabeli, predvsem evidentiramo različne dimenzije teh

področij. Pogosto je že sama formulacija dimenzije dovolj zgovorna, da predstavlja

dejavnost, potrebno za to, da se ta rezultat zgodi (formulacija rezultata je pogosto

že kar dejavnost sama). V primeru, ko pa rezultat terja vrsto različnih dejavnosti,

lahko izbor dejavnosti in načrtovanje njihovih zaporedij izpeljemo tako, da izhaja-

mo iz vprašalne oblike, v katero lahko postavimo dimenzijo, in nato sklepamo na

pot, ki je potrebna, da se pri dijakih oz. učencih pojavi takšen rezultat.

3 Tu se navezujemo predvsem na koncept miselnih navad Marzana in Pickeringove (1997).

140

Glagoli v podporo opredeljevanju pričakovanih rezultatov oz. dosežkov in načrtovanju dejavnosti za njihovo doseganje

Zora Rutar Ilc

KRITIČNO OVREDNOTI/PRESODI …

Vprašanja, s katerimi to lahko spodbujamo in preverjamo:

Na kakšne načine je mogoče pogledati na dano? Kako lahko na dano pogledamo dru-

gače? Kako bi na zadevo gledali moji kritiki? Kaj vse naddoloča nek koncept, idejo,

rešitev … Kako bi bilo, če bi/če ne bi…

Pogosto uporabljeni glagoli za izkazovanje kritičnega vrednotenja so:

analizira, zagovarja, utemeljuje, vzporeja, primerja, kontrastira, pritrjuje,

(u)brani, nasprotuje, problematizira, ugotovi, prepozna, razkrije, osvetli, iz-

boljša, predpostavlja, refl ektira …

in spodnji:

• predstavi vpogled v ozadje idej in v njihovo nastajanje (zgodovino, socialno

politične, psihološke in druge dejavnike);

• predvidi in prepozna, kdaj in kako (pod kakšnimi okoliščinami oz. pogoji)

je lahko določena ideja ali teorija prehitro narobe razumljena;

• opozori na predpostavke, ki so za določenimi koncepti in idejami;

• presodi/oceni meje idej in njihovo pojasnjevalno moč;

• ovrednoti kakovost argumentov, glede na to, ali so prepričljivi ali ideološki;

• ovrednoti in pojasni vrednost idej, idejnih rešitev, načrtov oz. predlogov,

postopkov, modelov, teorij, sistemov, izdelkov, odločitev, aktivnosti ...;

• opazi, kar drugi spregledajo;

• postavlja pod vprašaj samoumevnosti;

• svoje ideje in izpeljave predstavi ob upoštevanju kriterijev jasnosti in

natančnosti;

• opozori na omejitve, tveganja in presežene napake lastne presoje;

• izpostavi različne perspektive obravnavanega problema oz. objekta preso-

je in jih razišče: razišče njihovo prodornost in pomanjkljivosti ter

njihova

ozadja;

• upošteva različne kriterije za presojo oz. ocenitev.

141

RAZVIJE ODNOS DO X in to pokaže tako, da:

se sprašuje: Kako bodo to razumeli drugi? Kako to vidijo/razumejo drugi? Ali vidijo kaj,

česar jaz nisem opazil? Zakaj?

• opazi probleme;

• utemelji svoje poglede in razlage;

• upošteva alternativne poglede in razlage;

• predpostavi vlogo/se vživi v vlogo/perspektivo drugih;

• nakaže rešitve, ponudi predloge.

JE AVTOREGULATIVEN IN AVTOREFLEKSIVEN in to pokaže tako, da:

• se zaveda svojega stila in načina delovanja;

• prepozna svoje lastne predpostavke in morebitne predsodke;

• presega egocentrizem, etnocentrizem, retrospektivistične iluzije, nostalgijo in pate-

tičnost …;

• loči verjetje od argumentov;

• ponudi argumente in dokaze;

• se samopreverja in reflektira;

• konstruktivno brani svoje poglede, ko ima argumente za to, in se pusti prepričati,

ko so argumenti drugih močnejši.

Vprašanja, s katerimi lahko spodbujamo in preverjamo samospoznavanje, so:

Kako moje osebnostne značilnosti in prepričanja vplivajo na moje poglede? Kje so meje

mojega razumevanja? Kje bi utegnile biti moje slepe pege? Kaj utegnem spregledati

zaradi lastnih predpostavk, predsodkov, navad ali stila?

142

Glagoli v podporo opredeljevanju pričakovanih rezultatov oz. dosežkov in načrtovanju dejavnosti za njihovo doseganje

Zora Rutar Ilc

ZNA UPORABLJATI VIRE4 in to pokaže tako, da:

• zna poiskati vire/najde dostope do virov:

Kje so viri za moj problem? Koga vprašati ali kateri vir poiskati?

• zna najti različne vire:

Kateri viri obstajajo za moj namen? Kateri so na razpolago oz. dosegljivi?

• zna presoditi uporabnost virov in podatkov:

Kateri viri so (najbolj) uporabni?

• zna presoditi verodostojnost virov in podatkov:

Kateri viri / podatki v njih so najbolj verodostojni? Kaj so kriteriji verodostojnosti?

• zna izluščiti pomembne podatke:

Kaj je pomembno? Kateri vir lahko brez škode izpustim?

• zmore presoditi, kje in kako učinkovito uporabiti podatke:

Kje lahko (učinkovito) uporabim podatke?

• zna interpretirati podatke:

Kaj lahko naredim s podatki? V kakšne namene jih lahko uporabim? Kako jih lahko

pojasnim?

• zna predstaviti podatke:

Kako na najbolj učinkovit način predstaviti podatke za različno publiko?

ZNA PREDSTAVITI PODATKE, UGOTOVITVE, IDEJE, TAKO DA

JIH IDENTIFICIRA, POROČA O NJIH, JIH OPISUJE, IZPELJUJE,

POJASNJUJE, ARGUMENTIRA … in to pokaže tako, da:

• se zna jasno izražati;

• zna učinkovito komunicirati z različnim občinstvom in na različne načine;

• zna ustvariti kakovostne izdelke.

Komentar:

Iste miselne dejavnosti se ponavljajo pri različnih evidencah dosežkov oz. rezulta-

tov, saj je elementarnih miselnih procesov, ki omogočajo kompleksno mišljenje,

omejeno število. Ti procesi oz. dejavnosti, ki te procese spodbujajo, niso vsi na isti

4 Pri uporabi virov in predstavljanju … smo izhajali iz miselnih procesov po Marzanu in soavtorjih

(1993, 1997).

143

ravni (nekateri so bolj splošni in kompleksni in v določenem razmerju vključujejo

druge, bolj enostavne – razmerja njihove prepletenosti niso aditivna in enoznačna).

Zato tudi vrstni red njihovega zapisa ni vedno znak enostavnega zaporedja. Gre bolj

za kompleksno strukturo prepletenosti miselnih procesov.

Zato se lahko zgodi, da se tudi nekatere evidence pojavijo kot miselna dejavnost –

element druge, bolj kompleksne evidence (npr. ugotavljanje značilnosti je preprosta

evidenca, hkrati pa element nekaterih drugih, bolj kompleksnih; podobno je s skle-

pom, ki je lahko evidenca ali pa vmesni člen oz. element kompleksnih evidenc kot

npr. izpeljave zakonitosti ali miselnih modelov in sistemov).

Nekaterim evidencam je težko pripisati enoznačno pripadajočo pot (algoritem in

kompozicijo miselnih dejavnosti), saj lahko do njih vodijo različne poti. Še posebej

je to značilno za aktivnost, poimenovano »RAZLOŽI«. Do tega, da poda razlago,

lahko namreč dijak pride na različne načine, in sicer tako da:

• preiskuje neki pojav, ugotavlja značilnosti, sklepa in nato poda razlago,

• posluša ali prebere razlago tega pojava nekoga drugega; torej se seznani s potjo,

opisano pod 1., ki jo je opravil nekdo drug; če jo miselno predela oz. simulira

spoznavno pot, ki je pripeljala do nje, lahko dojame razlago oz. relacije v njej –

vzpostavi lastno strukturo,

• lahko pa do tega ne pride in si razlago le zapomni.

V naši gornji razpredelnici smo na to poskušali opozoriti s tem, da smo opisali dve

stopnji razumevanja.

Zato ta glagol sicer lahko obeta razumevanje, vendar pa ga ne zagotavlja. Če ho-

čemo preveriti, ali nekdo dejansko razume ali se je le naučil razlago, je treba za

evidenco še kaj več kot le obnovo razlage.

Miselne dejavnosti, navedene v desnem stolpcu, so tiste, ki jih je praviloma treba

opraviti, da bi učenci z lastno aktivnostjo (z učenjem z odkrivanjem) prišli do do-

sežkov, navedenih v srednjem stolpcu in izraženih z evidencami. Tak seznam oz.

ponudba nam lahko pomaga, da si laže zamislimo spoznavno pot oz. proces, ki ga

mora učenec opraviti, da pride do pričakovanega dosežka. Preden namreč izberemo

dejavnosti za pouk, moramo predpostaviti, kaj se mora zgoditi v dijakovem razmi-

šljanju – kakšno spoznavno pot oz. miselni proces mora opraviti, da bo prišel do

določenega spoznanja, torej: kakšne MISELNE dejavnosti (miselni procese) mora

opraviti.

Z razmislekom o miselnih dejavnostih se nam pogosto ponudi scenarij za učenje z

odkrivanjem, oz. bolj banalno rečeno: porodijo se nam ideje za posamezne korake

oz. navodila v učnih oz. delovnih listih (npr.: preišči …, ugotovi značilnosti …, skle-

paj o …).

Šele ko nam je jasna spoznavna pot oz. miselne dejavnosti (miselni procesi), je

smiselno razmisliti, kakšne konkretne dejavnosti te miselne procese sprožajo in v

kontekstu katerih oblik in metod dela jih kaže izvesti. Npr.: za zgoraj navedeno pot

»preišči – ugotovi – sklepaj o …« lahko izberemo zelo različne konkretne dejavnosti

(npr.: delo z viri, intervju, anketa, ogled filma …) in jih vpnemo v različne oblike

dela (npr. sodelovalno učenje, projektni pristop) oz. povežemo z različnimi meto-

dami in tehnikami.

144

Glagoli v podporo opredeljevanju pričakovanih rezultatov oz. dosežkov in načrtovanju dejavnosti za njihovo doseganje

Zora Rutar Ilc

Ad ugotavljanje, preverjanje in

ocenjevanje kompleksnih dosežkov



Ker je praviloma predmet ugotavljanja, preverjanja in ocenjevanja DOSEGANJE

PRIČAKOVANIH REZULTATOV, torej DOSEŽKI, nam kot izhodišče za ugota-

vljanje služijo njihove evidence, dokazi za njihovo izkazovanje. Zato je tako pomemb-

no, da jih čim bolj natančno opredelimo, in to že na samem začetku načrtovanja.

Ker pa je večina dosežkov, kakršni so predstavljeni zgoraj, opredeljenih v procesni

perspektivi (to ne pomeni, da ne vključujejo vsebine, ampak nasprotno: jo vključuje-

jo in presegajo, ker povedo, kako se to vsebino »procesira«, kaj naj se naredi z njo),

za ugotavljanje doseženega ne zadošča več le evidentiranje pravilnosti in obsega

ter količine prav reproduciranega znanja (obnavljanja vsebine), ampak so potrebni

kvalitativni kriteriji (ki povedo tudi nekaj o tem, na kakšen način se to vsebino »pro-

cesira«). Več o tem je napisano v podpoglavju Ugotavljanje kompleksnih dosežkov

poglavja o strukturnih elementih priprave z naslovom Kako narediti pripravo za

kurikularno povezavo.

Op. p.: Pričujoče besedilo je nastalo kot predelava in priredba izpeljav avtorjev Wigginsa,

McTigha, Marzana in Pickeringove iz naslednjih njihovih del:

Marzano, R. J., Pickering, D. J., McTighe, J. (1993). Assessing Student Outcomes.

Alexandria: ASCD.

Marzano, R. J., Pickering, D. J. (1997). Dimensions of Learning. Alexandria: ASCD.

Wiggins, G. (1998). Educative Assessment. San Francisco: Jossey-Bass.

Wiggins, G., McTighe, J. (1998). Understanding by design, ASCD.

Wiggins, G., Mc Tighe, J. (1999). The understanding by design handbook, ASCD.

145

3. del

izzivi za naprej

Ta nja

Rup nik

Vec

Kri tič no

miš lje nje kot

kro sku ri ku lar ni cilj

1 UVOD

Ni dvo ma o tem, da je uči ti učen ce kri tič no mi sli ti nad vse po mem ben vzgoj no-izo-

bra že val ni cilj.1 Če o tej tezi na na cio nal ni rav ni so gla ša mo, kar je raz vid no iz krov-

nih do ku men tov, ki us merjajo uč ni pro ces (smer ni ce po so dab lja nja uč nih na čr tov,

uč ni na čr ti raz lič nih pred me tov, de lov na gra di va, ki us mer ja jo raz no vrst ne šol ske

pro jek te, so dob no za sno va ni uč be ni ki, ki vse bu je jo ka ko vost na prob lem ska iz ho-

diš ča itd), pa vses plo šne ga so glas ja o tem, kaj na tan ko kri tič no miš lje nje je, še ni.

Prav za prav – tak šno vses plo šno so glas je niti ni mo go če, obe nem pa niti ni po treb-

no. Tudi v zna no stih, ki se uk var ja jo z miš lje njem, na mreč vla da ve li ka raz no li kost

po gle dov na to, kaj kri tič no miš lje nje je, in prav tak šna pe strost mnenj o tem, kako

kri tič no miš lje nje kar naj bolj učin ko vi to pou če va ti.

Po mem bno in po treb no pa je ne kaj dru ge ga. Na mreč, da vsak uči telj, či gar na me-

ra je pou če va ti kri tič no raz miš lja nje o vse bi nah svo je ga pred me ta, izob li ku je ja sen

koncept 'kri tič no miš lje nje' , ki je čim bolj us kla jen s ka te rim od znanstve nih po gle-

dov, ali še bo lje, da ra zu me raz lič ne teo re tič ne pers pek ti ve in ek lek tič no ali sin tez no

upo rab lja pri sto pe, ki iz ha ja jo iz njih.2 Paul (2005) iz po stav lja na sled nje im pli ka ci je

ja sne ga kon cep ta kri tič no miš lje nje:

• Kon cept lah ko uči telj ube se di in ra zum lji vo po sre du je tudi učen cem.

1 Kri tič ni mi slec se ve da dvo mi. Dvo mi tudi o tem, da je »mi sli ti kri tič no« po mem ben vzgoj no-izo bra-

že val ni cilj? V tem pris pev ku zav ze ma mo sta liš če: ka ko vost no mi sli ti in uči ti mla de lju di učin ko vi to,

kri tič no mi sli ti, je po mem bno, je ena te melj nih (vzgoj no-izo bra že val nih) vred not!

2 Ene ga tak šnih mož nih pre seč nih po gle dov na kog ni tiv no pro ce sne se sta vi ne kri tič ne ga miš lje nja

po da ja mo tudi v na da lje va nju, v dru gem po glav ju.

381

izzivi za naprej

• Upo ra bi ga, da bi os mi slil last no pou če va nje in uče nje učen cev ter v te pro ce se

vpe ljal red.

• Upo rab lja ga kot osred nji or ga ni za tor na čr to va nja pou če vanja.

• Ra zu me ce lo vi tost od no sa med miš lje njem in vse bi no miš lje nja.

• Pou ču je vse bi no, med tem ko spod bu ja miš lje nje in pou ču je miš lje nje kot ključ ni

ele ment do ra zu me va nja vse bi ne.

• Je vir mo del ne ga uče nja učen cev: sam upo rab lja veš či ne kri tič ne ga miš lje nja,

kaže učen cem, kaj mo ra jo po če ti, da bi us vo ji li vse bi no.

• Ra zu me učen ce kot mi sle ce, ki mo ra jo ak tiv no mi sli ti, da bi snov po no tra nji li.

• Priz na va in pou ču je in te lek tual ne last no sti – dis po zi ci je, ki so bis tve ne za učin-

ko vi to miš lje nje – zno traj dis ci pli ne (npr. in te lek tual na od pr tost, in te lek tual na

po šte nost, is ka nje re sni ce, in te lek tual na vztraj nost itd.).

Na da lje je po mem bna tudi re la tiv na kon cep tual na us kla je nost uči te ljev, ki pou ču je jo

isto sku pi no oz. sku pi ne učen cev, še po se bej, če so se od lo či li, da bodo kri tič no

miš lje nje pou če va li eks pli cit no3 oz. da bodo na po droč ju kri tič ne ga miš lje nja spod-

bu ja li učen če vo av to re gu la tiv nost (spo sob nost sa mou smer ja nja: od ob li ko va nja ja-

snih uč nih ci ljev pre ko na čr to va nja de jav no sti za do se go le-teh, sa mos prem lja nja in

vred no te nja ter na črt ne ga sa mos pre mi nja nja). V tej si tua ci ji bi raz lič na teo ret ska

iz ho diš ča uči te ljev za učen ce pred stav lja la neob vla dlji vi po lo žaj, saj bi od go vor na

vpra ša nje o tem, kaj kri tič no miš lje nje je, us kla je va li z vsa kim uči te ljem po se bej. To

pa bi bil po poln ab surd.

V tem pris pev ku naj prej po da mo kra tek vpo gled v ne ka te ra znans tve na poj mo va nja

kri tičnega miš lje nja, nato pa ne ko li ko ob šir nej ši od go vor, kako ne ka te re te melj ne

veš či ne, ki so po mno gih tre nut no uve ljav lje nih av tor jih v sr ži kri tič ne mi sli, pou če-

va ti. V zad njem delu be se di la pa iz po sta vi mo dve na če li, ki ju je smi sel no upo šte va-

ti, ka dar ar ti ku li ra mo kri tič no miš lje nje kot kro sku ri ku lar ni cilj.

2 KAJ JE KRI TIČ NO

MIŠ LJE NJE

Stro kov na li te ra tu ra po nu ja raz no vrst ne od go vo re na vpra ša nje, kaj kri tič no miš lje-

nje je in ka te re so te melj ne veš či ne kri tič ne ga miš lje nja. So glas ja o pr vem vpra ša nju

v stro ki oz. stro kah, ki obrav na va jo kri tič no miš lje nje, ni, je le vr sta raz no li kih po-

gle dov in poj mo vanj. Kljub raz lič nim pou dar kom pa med teo re ti ki ob sta ja jo tudi

po dob no sti. Ena osred njih opre de lju jo čih last no sti poj ma kri tič no miš lje nje, ki jo

je moč za sle di ti v de lih ve či ne av tor jev, je veš či na ana li ze, eval va ci je in ob li ko va nja

ar gu men tov. Kri tič no miš lje nje kot spo sob nost ar gu men ta ci je po stav lja jo v os pred je

pred vsem fi lo zo fi, ki ne raz miš lja jo nuj no v kon tek stu vzgo je in izo bra že va nja (npr.

Fo ge lin, 1987; Šu ster, 1998; Fis her, 2004). Av tor ji, de lu jo či na po droč ju vzgo je in

izo bra že va nja, pa po leg te iz po stav lja jo še dru ge veš či ne, npr. veš či no in na rav na nost

na ana li zo pers pek tiv (npr. Paul in El der, 2003; Brook field, 1993), zmož nost pre so je

raz lič nih al ter na tiv nih re ši tev prob le ma (npr. Hal pern, 1996; Stern berg 2004), pre so-

ja nje v skla du s kri te ri ji (npr. Lip man, 1988 in 1991; Paul in El der, 2003), ana li zo

3 Eks pli cit no pou če va nje kri tič ne ga miš lje nja (pou če va nje z in fu zi jo) po me ni, da je uči ti se kri tič no

mi sli ti raz vi den in ved no zno va ube se den cilj tudi za učen ce. Uče nec to rej ve, da se po leg vse bi ne uči

tudi mi sli ti, ima ja sno pred sta vo o tem, kaj kri tič no miš lje nje je, ci lju na pre do va nja na tem po droč ju

za vest no in na črt no sle di, sprem lja last ni na pre dek in si za vest no pri za de va, da bi pre se gel šib ko sti.

382

Kritično mišljenje kot kroskurikularni cilj

Tanja Rupnik Vec

pred po stavk (npr. En nis, 1985; Paul in El der, 2003; Brook field, 1993), na rav na nost

na sa mo ref lek si jo in me ta kog ni ci jo (npr. Paul, 2005; Lip man, 1991; Kuhn and Dean,

2004) idr. Pred vsem pa – ne gle de na svo je kla si fi ka tor ne teo ri je, v ka te rih v tak šno

ali dru gačno hie rar hič no zgrad bo raz po re di jo raz no vrst no ple ja do kog ni tiv nih veš-

čin – ti av tor ji pou dar ja jo, da pou če va nje za kri tič no miš lje nje ni le izo li ran tre ning

(»dril«) po sa mez nih veš čin, pač pa vzga ja nje mla de ga člo ve ka v ce lo ti.

Spod bu ja ti raz voj kri tič ne ga miš lje nja učen cev in dija kov po me ni hkra ti tudi vzga ja ti

za de jav no, (samo)ref lek siv no, kon struk tiv no par ti ci pa ci jo v de mo kra tič nem dialo-

gu v mul ti kul tur ni druž bi. Po me ni spod bu ja ti pro ces (samo)ref lek si je, v ka te rem se

mlad člo vek uči strp no sti do dru gač nih, tu jih po gle dov, do puš ča nja več po men sko sti

in ne do re če no sti, em pa tič no sti, odre ka nja ego cen triz mu, pred vsem pa vztraj ne ga

pri za de va nja za re sni co, ki sku paj z ra zu mom po sta ne ena nje go vih te melj nih vred-

not. Zato se vzga ja nje za kri tič nost lah ko do ga ja pred vsem v av ten tič nih uč nih in

vzgoj nih kon tek stih, tj. ob raz miš lja nju in raz prav lja nju o prob le mih, ki so real ni,

kom plek sni, naj več krat in ter dis ci pli nar ni ter za mla de ga člo ve ka re le vant ni. Kri tič-

nost pa lah ko spod bu ja samo uči telj, ki je sam vešč kri tič ni mi slec in ki sam šte je

in te lek tual no po šte nost, in te lek tual no skrom nost in izo gi ba nje (preu ra nje ni) sod bi

za te melj ne in te lek tual ne vr li ne in vred no te.

Ka dar spod bu ja mo raz voj kri tič ne ga miš lje nja učen cev in jih obe nem vzga ja mo v

kri tič ne mi sle ce, po leg kog ni tiv nih veš čin spod bu ja mo nekate re so cial no-mo ti va cij-

ske dis po zi ci je za kri tič no miš lje nje. Fa cio ne in sod. (1990) npr. na va ja jo na sled nje:

na rav na nost na ra zi sko va nje v ši ro kem spek tru tem in vpra šanj, pri za de va nje, da bi

po stal in ostal do bro splo šno in for mi ran ter bu den za pri lož no sti upo ra be kri tič ne ga

miš lje nja, zau pa nje v pro ces ra zum ne ga ra zi sko va nja itd. Hal per no va (1996, 1998)

na va ja na rav na nost na za stav lja nje vpra šanj, vztra ja nje pri na lo gi, urav na va nje mi sel ne-

ga pro ce sa, od pr tost duha in so de lo va nje z dru gi mi in jih ime nu je sta lišč ne kom po nen te

kri tič ne ga miš lje nja. Paul (2005) pa iz po stav lja na sled nje oseb nost ne dis po zi ci je za

kri tično miš lje nje, ki jih v zgod nej ših de lih ime nu je čus tve no-mo ti va cij ske (af fec ti-

ve) stra te gi je, ka sne je pa vr li ne kri tič ne ga mi sle ca:

• Neod vi sno miš lje nje (av to nom no miš lje nje, na rav na no na ra zi sko va nje last nih ob-

sto je čih naiv nih pre pri čanj o po ja vih stvar no sti).

• Vpo gled v ego cen trič nost oz. so cio cen trič nost (ja sno raz me je va nje last ne per cep ci je

od real no sti, za vest o sub jek tiv no sti zaz nav).

• In te lek tual na po šte nost (za vest o soob sta ja nju raz lič nih gle dišč in na či nov

raz miš lja nja).

• Ra zi sko va nje mi sli, ki so v te me lju ču stev, in čus tva, ki so v te me lju mi sli (ra zu me va-

nje te sne po ve za ve med miš lje njem in čus tvo va njem).

• In te lek tual na skrom nost in izo gi ba nja sod bi (priz na va nje in pre poz na va nje meja

svo je ga zna nja).

• In te lek tual ni po gum (ko rekt na obrav na va ne pri ljub lje nih idej, pre pri čanj in

sta lišč).

• In te lek tual na in te gri te ta ali zau pa nja (priz na va nje nuj no sti upo ra be in te lek tual nih

stan dar dov in rav na nje v skla du z nji mi).

• In te lek tual na vztraj nost (pri za de va nje za in te lek tual ni vpo gled in re sni co ne gle de

na te žav nost oko liš čin).

• Zau pa nje v ra zum (pre poz na va nje mo či ra zu ma in vred no sti si ste ma tič ne ga miš-

ljenja v skla du z ra cio nal ni mi stan dar di).

Ve či na teo re ti kov pa, kljub pou dar ja nju po me na so cial no-emo cio nal nih dis po zi cij

za kri tič no miš lje nje, v svo jih de lih ven dar le bolj po drob no raz čle ni raz no vrst ne

kla si fi ka ci je kog ni tiv nih veš čin. Po En ni su, ki kri tično miš lje nje opre de lju je kot

383

izzivi za naprej

»ref lek siv no in ra cio nal no miš lje nje, us mer je no v od lo či tev o tem, kaj sto ri ti ali

v kaj ver je ti« (1985, str. 45), so v os no vi to vrst ne ga miš lje nja, po leg dis po zi cij za

kri tič no miš ljenje (npr. od pr tost, ra zi sko va nje al ter na tiv, na tanč nost itd.), raz lič ne

sku pi ne spo sob no sti (abi lity) npr.: osre do to či ti se na vpra ša nje, ana li zi ra ti in vred-

no ti ti ar gu men te, po stav lja ti in od go var ja ti na vpra ša nja raz jas nje va nja in iz zi va,

pre so ja ti ve ro do stoj nost vira in for ma cij, opa zo va ti in preso ja ti po ro či la opa zo vanj,

iz va ja ti de duk tiv ne skle pe in jih pre so ja ti, in duk tiv no skle pa ti in pre so ja ti to vrst no

skle pa nje, ob li ko va ti in pre so ja ti vred nost ne sod be, opre de lje va ti poj me in pre so ja ti

opre de li tve, iden ti fi ci ra ti pred po stav ke, od lo ča ti se za ak ci jo ter vsto pa ti z dru gi mi v

in te rak ci jo (En nis, po Mar za no, 1988). Vse ome nje ne ka te go ri je spo sob no sti v svo ji

teo ri ji na da lje raz gra di.

Fa cio ne s so de lav ci (1990) v delf skem po ro či lu po da ja kon sen zual no opre de li tev

kri tič ne ga miš lje nja šti ri de se tih stro kov nja kov, ki gla si: »Kri tič no miš lje nje poj mu-

je mo kot na men sko, sa mo re gu la tor no pre so jo, ka te re re zul ta ti so in ter pre ta ci ja,

ana li za, eval va ci ja in skle pa nje ka kor tudi raz la ga dejs tve nih, kon cep tual nih, me-

to do loš kih pre mi sle kov, na ka te rih pre so ja teme lji.« Po leg dis po zi cij (ki smo jih

na ved li že zgo raj) po da ja delf sko po ro či lo po drob no kla si fi ka ci jo kog ni tiv nih veš čin

in pod veš čin (Fa cio ne in sod., 1990, str. 6–11):4

• in ter pre ta ci ja (raz vrš ča nje, de ko di ra nje po me na, raz jas nje va nje po me na),

• ana li za (ra zi sko va nje idej, iden ti fi ka ci ja ar gu men tov, ana li za ar gu men tov),

• eval va ci ja (vred no te nje tr di tev, vred no te nje ar gu men tov),

• skle pa nje (ter ja ti do ka ze, na va ja ti al ter na ti ve, iz va ja ti skle pe),

• raz la ga (na va ja ti re zul ta te, za go var ja ti po stop ke, pred sta vi ti ar gu men te),

• sa mo re gu la ci ja (sa mo ra zi sko va nje in sa mos pre mi nja nje).

Paul in Scrie ven (2003) kri tič no miš lje nje poj mu je ta kot »in te lek tual no ure jen pro-

ces ak tiv ne in veš če kon cep tua li za ci je, upo ra be, ana li ze, sin te ze in/ali eval va ci je

in for ma cij, pri dob lje ne ali ob li ko va ne na te me lju opa zo va nja, iz ku šenj, pre miš lje-

va nja, skle pa nja ali ko mu ni ka ci je, ki pred stav lja te melj pre pri ča njem in rav na nju.

Je vzor ne ob li ke in te me lji na uni ver zal nih in te lek tual nih vred no tah, ki pre se ga jo

vse bin ske raz li ke: ja snost, na tanč nost, toč nost, kon si stent nost, re le vant nost, do kaz-

lji vost, ute me lje nost, glo bi na, ši ri na in po šte nost. Ob se ga ra zi sko va nje ti stih struk tur

oz. ele men tov miš lje nja, ki so vse bo va ni v vsa kem raz miš lja nju: na men, prob lem ali

vpra ša nje, pred po stav ke, kon cep ti, em pi rič ni te me lji, mi sel ni pro ces, ki vodi do skle-

pov, im pli ka cij in kon sek venc, pre misleki iz raz lič nih zor nih ko tov in re fe renč nih

ok vi rov.« Uči telj, ki v svo jem pou če va nju sle di tako poj mo va ne mu kri tič ne mu miš-

lje nju, v raz re du us tvar ja si tua ci je, v ka te rih učen ce us mer ja v ra zi sko va nje last ne ga

in tu je ga miš lje nja sko zi se ri jo vpra šanj na di men zi jah:

• ja snost (npr. Ali lah ko to po veš še na drug na čin? Kaj bi bil pri mer tega?),

• na tanč nost (npr. Ka te re po drob no sti je smi sel no iz po sta vi ti? Kaj na tan ko mi sliš

s tem?),

• toč nost (npr. Ali je to de jan sko re snič no? Kako bi lah ko pre ve ril re snič nost tr di-

tve? Na ve di do kaz za to!),

• re le vant nost (npr. Kako je to dejs tvo po ve za no s temo? Kako se to vpra ša nje na-

ve zu je na temo, ki jo obrav na va mo?),

• glo bi na (npr. Kako v od go vo ru upo šte vaš kom plek snost prob le ma? Ali so de jan-

sko upo šte va ni vsi de jav ni ki, ki vpli va jo na si tua ci jo?),

• ši ri na (npr. Ali ob sta ja jo še dru ga mož na vi de nja te si tua ci je? Kako bi na to vpra-

ša nje od go vo ril iz pers pek ti ve X?),

• lo gi ka (npr. Ali so ti ele men ti med se boj no po ve za ni? Ali X re snič no sle di iz Y?),

4 Še bolj po drob no je Fa cio ne je va teo ri ja pred stav lje na v Rup nik Vec in sod. (2009).

384

Kritično mišljenje kot kroskurikularni cilj

Tanja Rupnik Vec

• po mem bnost (npr. Ka te ro teh vpra šanj (de jav ni kov) je naj po mem bnej še? Kak-

šen je po men tega dejs tva v tej si tua ci ji?),

• po šte nost (npr. Ali je gle de na ob sto je če do ka ze moje raz miš lja nje upra vi če no?

So moje pred po stav ke upra vi če ne? Ali rav nam po šte no gle de na im pli ka ci je?).

Obe nem pa uči telj, ki de lu je v tem teo ret skem ok vi ru, učen ce čim po go ste je us mer ja

v ana li zo in te lektual ne de jav no sti in pro duk ta tudi z vi di ka te melj nih struk tur nih

ele men tov miš lje nja: na me na, s ka te rim pi sec oz. go vo rec raz vi ja neko ide jo, vpra-

šanj(a), na ka te ra v tem pro ce su od go var ja, pred po stavk, iz ka te rih iz ha ja, skle pov, ki

jih iz njih iz va ja, kon cep tov, ki jih v be se di lu upo rab lja, pers pek ti ve, ki jo zav za me, ter

im pli ka cij, ki jih ima nje gov pris pe vek v ne po sred ni si tua ci ji ali v šir šem druž be nem

kon tek stu.5

Po mem bne im pli ka ci je ima tudi teza ome njenih av tor jev, da kri tič no miš lje nje ni

uni ver zal no, pač pa nje go vo ka ko vost so do lo ča ši ri na zna nja in glo bi na iz kuš nje na

po sa mez nem po droč ju, kar po me ni, da je kri tič no miš lje nje vse živ ljenj ski pro ces.

V tem krat kem pre gle du smo – ne prav v glo bi no – pred sta vi li le tri vo dil ne av tor je.

Če prav so kla si fi ka ci je kog ni tiv nih veš čin ali pod veš čin (Fa cio ne), vča sih ime no va-

nih kog ni tiv ne stra te gi je (Paul) ali spo sob no sti (En nis), na vi dez no pre cej raz no li ke,

pa na dalj nja ana li za ome nje nih in še dru gih kla si fi ka tornih teo rij po ka že, da se – ne

gle de na ra ven, na ka te ri je veš či na ome nje na (kot te melj na veš či na ali kot pod ka te-

go ri ja) – v de lih av tor jev sko raj do sled no po jav lja jo na sled nje (Rup nik Vec, 2009,

mo dif.):6

1. Ob li ko va nje vpra šanj in od kri va nje (ra zi sko va nje).

2. Na tanč na in ja sna raba je zi ka.

3. Pre so ja nje in vred no te nje.

4. Skle pa nje in in ter pre ti ra nje.

5. Ana li za in vred no te nje ter ob li ko va nje ar gu men tov.

6. Re še va nje prob le mov in od lo ča nje.

7. Raz miš lja nje o last nem raz miš lja nju in sa mou rav na va nje.7

5 Več o tem tudi v Rup nik Vec in Kom pa re, 2006, str. 113–114.

6 Ti ele men ti niso po vsem iz klju ču jo če se ka te go ri je, saj npr. re še va nje prob le mov in od lo ča nje

ob se ga tudi po stav lja nje vpra šanj, obe nem pa veš či no ob li ko va nja vpra šanj spod bu ja mo tudi zu naj

kontek sta ce lo vi te ga pro ce sa re še va nja prob le ma. Prav tako je pre so ja in vred no te nje je del pro ce sa

ar gu men ta ci je, a se obe nem po jav lja tudi zu naj ok vi rov le-tega itd.

7 Z dru gi mi be se da mi: me ta kog ni ci ja in sa mo re gu la ci ja.

385

izzivi za naprej

Metakognicija in samoregulacija

Reševanje problemov in odločanje

Spraševanje in odkrivanje

Kritično mišljenje

Argumentiranje

Natančna in jasna raba jezika

Interpretiranje in sklepanje

Presojanje in vrednotenje

Vešči ne kri tič ne ga miš lje nja

V na sled njem po glav ju vsa ko iz med veš čin po drob ne je pred sta vi mo, nato pa po da-

mo ne kaj kon kret nih idej o tem, s kak šni mi teh ni ka mi in prob lem ski mi si tua ci ja mi,

jo lah ko iz zo ve mo.

3 KAKO POU ČE VA TI

KRI TIČ NO MIŠ LJE NJE

Pou če va nje kri tič ne ga miš lje nja je naj prej od vi sno od tega, kako kri tič no miš lje nje

ra zu me mo. Ker smo v zgor njem delu pris pev ka pri ka za li veš či ne kri tič ne ga miš-

lje nja, ki so v poj mo va njih vid nej ših teo re ti kov s tega po droč ja pre seč ni, bomo v

tem delu na ka za li ne kaj mož nosti, kako, s kak šni mi vr sta mi prob lem skih si tua cij te

veš či ne iz zva ti. Če prav gre za uni ver zal ne teh ni ke do bre ga raz miš lja nja, so ne ka te re

med nji mi v več ji meri upo rab ne pri ne ka te rih, dru ge pa pri dru gih pred me tih.

Kaj to rej poč ne jo učen ci v kri tič no raz miš lju jo čih raz re dih? Uči telj, ki učen cem

daje pri lož nost, da mi sli jo, jih spod bu ja in jim omo go ča, da:

1. SPRAŠUJEJO in ODKRIVAJO (RAZISKUJEJO):

a) Po go sto spra šu je jo (v raz lič nih fa zah uč ne ga pro ce sa).

b) Pre so ja jo ka ko vost last nih in tu jih vpra šanj.8

c) Sa mo stoj no iš če jo od go vo re na ta vpra ša nja (od kri va jo in ra zi sku je jo).9

8 Te melj na pred po stav ka pri tem je, da učen ci vedo, kaj je ka ko vost no vpra ša nje. Več o tem v Rup nik

Vec in Kom pa re (2006), str. 93–127, ali v Ma ren tič Po žar nik in Plut Pre gelj (2009).

9 Pri tem je ra zi sko va nje miš lje no v naj šir šem smi slu in im pli ci ra tako teo re tič no ra zi sko va nje (delo

z viri) kot em pi rič no (npr. eks pe ri men ti ra nje). V tej toč ki glej tudi Re še va nje prob le mov in od lo ča nje,

v na da lje va nju.

386

Kritično mišljenje kot kroskurikularni cilj

Tanja Rupnik Vec

Kako učen ce spod bu ja ti k spra še va nju?

1. Spra še va nje na za čet ku obrav na ve uč ne sno vi ali v fazi ob li ko va nja prob le ma, ki bo pred met med pred-

met ne ga po ve zo va nja:

»Po sta vi te čim več vpra šanj o X. Naj bodo tak šna, da bodo spod bu ja la ka ko vost no miš lje nje. Pri tem

si po ma gaj te s pre gled ni co ka ko vost nih vpra šanj.«

Pre gled ni ca ka ko vost nih vpra šanj:10

Ka te re so pred no sti in po manj klji vo sti …?

Kak šna je raz li ka med … in …?

Raz lo ži, za kaj … (kako)….

Kaj bi se zgo di lo, če bi …?

Kak šna je na ra va …?

Kak šen je drug pri mer za …?

Kako bi lah ko … upo ra bil za …?

Kako … vpli va na …?

Kako je … po ve za no s tem, kar že vemo?

Kaj po me ni …?

Za kaj je po mem bno …?

Kako bi lah ko še dru ga če ra zu me li, po ja sni li …?

Kaj do ka zu je …?

Kaj so nas prot ni do ka zi za …?

Kaj skle paš iz …?

Itd.

2. Hi po te tič na vpra ša nja

»O tej vse bi ni ob li kuj te vpra ša nja tipa 'Kaj če bi …?'«

3. Vpra ša nja o X iz raz lič nih vlog/perspek tiv:

»Vži vi se v Y in se vpra šaj o X.«

4. Uči telj spod bu ja raz voj veš či ne spra še va nja tudi s po moč jo upo ra be in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no-

lo gi je (IKT) oz., na tanč ne je, ne ka te rih mož no sti, ki jih daje sve tov ni splet, ka dar za nje ob li ku je na sled-

nja oz. tem po dob na prob lem ska iz ho diš ča:

a) »Na ka te rem od jav nih fo ru mov poiš či te raz pra vo o X (uč na vse bi na, ki je pred met obrav na ve pri

ne kem pred me tu ali je pred met med pred met ne obrav na ve).

– Ne kaj ča sa sle di te raz pra vi in ana li zi raj te vpra ša nja, ki jih za stav lja jo so de lu jo či. Ka te ri tip vpra-

šanj pre vla du je? So to re le vant na vpra ša nja? V kak šnem kon tek stu ta vpra ša nja so in v kak šnem

mor da niso re le vant na? Ka te ri tip vpra šanj po gre ša te? Za kaj?

– Vklju či te se v ta fo rum in so de luj te tako, da po stav lja te ka ko vostna in za te ma ti ko re le vant na

vpra ša nja. Kako se na va ša vpra ša nja od zi va jo dru gi ude le žen ci? Kaj ste na te me lju teh vpra šanj

iz ve de li o obrav na va ni vse bi ni? So ti od go vo ri za nes lji vi?«

10 King, 1995

387

izzivi za naprej

b) »Na sple tiš ču poiš či te stra ni, na ka te rih je mo go če vzpo sta vi ti stik s stro kov nja kom. Za sta vi te mu

kak šno ka ko vost no vpra ša nje o obrav na va ni uč ni vse bi ni. Kaj ste iz ve de li?«

c) »Za ni ma te, kako o X (obrav na va na uč na vse bi na) raz miš lja jo raz lič ne sku pi ne lju di. Se sta vi kraj ši

vpra šal nik ter ga prek ka te re od splet nih mož no sti raz poš lji cilj ni pub li ki. Ana li zi raj, in ter pre ti raj

in kri tič no ovred no ti dob lje ne re zul ta te.«

2. so po zor ni na NATANČNO in JASNO RABO JEZIKA:

a) Učen ci opre de lju je jo poj me.

b) Učen ci pre ver ja jo ra zu me va nje sli ša ne ga ali pre bra ne ga.

Kako uči ti učen ce na tanč ne in ja sne rabe je zi ka?11

1. Uči telj je po zo ren na ne ja sno sti in dvoum no sti v spo ro či lih učen cev. Z us trez ni mi in ter ven ci ja mi jih spod-

bu ja k opre de lje va nju upo rab lje nih izra zov, pa ra fra zi ra nju idej itd. Spod bu ja upo ra bo slo var jev.

»Ob obrav na vi te uč ne vse bi ne se bomo v na sled nji uč ni uri sez na ni li z na sled nji mi no vi mi poj mi: A,

B, C. Na pi ši te opre de li tev teh poj mov (kaj po va šem mne nju po me ni jo), nato pa do pi ši te še opre de-

li tev, ki jo naj de te v slo var ju.«

2. Uči telj učen ce us mer ja v na sled nji raz mi slek:

»Poi graj mo se z na sled nji mi poj mi: a, b, c. Poiš či te so po men ko! Na ve di te 5 pred me tov (po ja vov), ki

so ti pič ni pred stav nik tega poj ma. Kaj so nji ho ve skup ne po te ze oz. te melj ne di men zi je vse bi ne tega

poj ma? Se daj pa na ve di te še 5 ne-pri me rov tega poj ma! Poiščite tudi, kako se je po jem spre mi njal

sko zi zgo do vi no.«

3. Uči telj spod bu ja k pa ra fra zi ra nju:

»Raz po re di te se v dvo ji ce. Ose ba A pre be re ta se sta vek in ga ob no vi s svo ji mi be se da mi tako, da ohra ni

bis tve no. Ose ba B pa po pred sta vi tvi z ni zom vpra šanj pre ve ri pra vil nost ra zu me va nja po ve da ne ga.«

3. PRESOJAJO in VREDNOTIJO na te me lju ja snih in

re le vant nih kri te ri jev:

a) Učen ci sa mo stoj no opre de lju je jo kri te ri je pre so je v dani si tua ci ji.

b) Učen ci pre so ja jo ja snost in re le vant nost kri te ri jev v dani si tua ci ji.

c) Učen ci pre so ja jo raz no vrst ne ide je, po ja ve, do god ke in si tua ci je na te me lju ja-

snih in re le vant nih kri te ri jev.

11 Več o načinih (tehnikah) spodbujanja natančne rabe jezika preberite v Rupnik Vec in Kompare,

2006, str. 129 – 158. Tam jena primerih pojasnjen tudi uporaben meta-model jezika ter strategije, kako

ga lahko uporablja v dialogu z učenci učitelj oz. kako v uporabo tega modela usmeri učence.

388

Kritično mišljenje kot kroskurikularni cilj

Tanja Rupnik Vec

Kako učen ce spod bu di ti k pre so ja nju?

1. Teh ni ka UVD (Upo šte vaj mo vse de jav ni ke):12

»Kaj vse bi mo ra li v tej si tua ci ji, pri tej od lo či tvi upo šte va ti?«

Dejav nost omo go ča sa mo stoj no opre de lje va nje kri te ri jev. Smi sel no jo je nad gra di ti s še dve ma ko ra-

ko ma: »Raz vr sti te de jav ni ke po po mem bno sti« ter »Ana li zi raj te si tua ci jo gle de na tako opredel je ne in

raz vrš če ne de jav ni ke«.

2. Teh ni ka PMI (Plus, mi nus, in te re sant no):

»Kaj v tej ide ji/pred lo gu/si tua ci ji/po ja vu je po zi tiv no, kaj je ne ga tiv no in kaj bi bilo za ni mi vo ra zi ska ti?«

Ta de jav nost spod bu ja pre so jo po zi tiv nih in ne ga tiv nih vi di kov obrav na va ne ga po ja va ter ob li ko va nje

no vih vpra šanj, iden ti fi ka ci jo nez na ne ga, dvoum ne ga …

3. Uči telj spod bu ja raz voj veš či ne spra še va nja tudi s po moč jo ne ka te rih mož no sti IKT, ka dar za nje ob li ku je

na sled nja oz. tem po dob na prob lem ska iz ho diš ča:

»Na sple

tu poiš

či be

se

di

lo, ki obrav

na

va X (uč

na vse

bi

na, ki je pred

met obrav

na

ve pri ne

kem

pred me tu).

– Raz mi sli o tem, po ka te rih kri te ri jih bi lah ko pre so jal ka ko vost tega be se di la (npr. ja snost, ra zum lji-

vost, na va ja nje pri me rov …). Ka te ri teh kri te ri jev so naj po mem bnej ši?

– Upo ra bi iz bra ne kri te ri je za pre so jo tega be se di la.«13

»Na ka te rem od splet nih forumov (ali kle pe tal ni ci) sle di raz pra vi o X (obrav na va na uč na snov).

– Iz be ri 'naj raz prav ljav ca'. Po ka te rih kri te ri jih ga boš iz bral? Za kaj prav po teh?

– Ka sne je se vklju či v raz pra vo in bodi sami 'naj raz prav lja vec' (v raz pra vi ude ja nji na če la, po ka te rih

si pre so jal ka ko vost raz prav lja nja dru gih). Kak šna je tvo ja iz kuš nja?«

»Pre so di za nes lji vost in for ma cij, ki si jih pri do bil s sple ta. Po ka te rih kri te ri jih jih boš pre so jal? Ka te re

in for ma ci je ti za smi sel no pre so jo mor da manj ka jo?«14

4. SKLEPAJO in INTERPRETIRAJO:

a) Učen ci raz li ku je jo dejs tva od in ter pre ta cij.

b) Učen ci in ter pre ti ra jo po ja ve (jih os miš lja jo, jim pri pi su je jo po me ne).

12 Tehnika UVD in PMI sta DeBonovi tehniki učinkovitega mišljenja (DeBono, 2009)

13 Bolj enostavno je, če učitelj učencem kriterije poda vnaprej, učenci pa jih uporabijo za vrednotenje

pisnega ali ustnega besedila ali izdelka. Miselno zahtevnejše opravilo pa je, da učenci samostojno

opredeljujejo kriterije in ga velja spodbujati, saj ne predstavlja prav pogoste prakse.

14 Nekaj kriterijev za presojo zanesljivosti vira informacij glejte v Rupnik Vec in Kompare, 2006, str.

214 – 220 in str. 335.

389

izzivi za naprej

c) Učen ci ra zi sku je jo raz lič ne mož ne in ter pre ta ci je do god kov, idej, po ja vov oz. v

od no su do ob jek ta pre miš lje va nja zav ze ma jo raz lič ne perspek ti ve.

č) Učen ci ana li zi ra jo pred po stav ke, ki so v te me lju in ter pre ta cij oz. ana li zi ra jo in

pre so ja jo pre mi se, iz ka te rih iz pe lju je jo skle pe.

Kako spod bu ja ti učen ce in jim omo go či ti, da skle pa jo in in ter pre ti ra jo?

1. Sa mo stoj no ra zi sko va nje učen cev:

Uče nec si ste ma tič no ali ne si ste ma tič no pri do bi po dat ke o X: »Os mi sli, po ja sni! Kaj ti pri po ve du je jo

ti po dat ki? Kako jih raz la gaš? Za kaj so prav tak šni, kot so? Kaj je ti sto, kar jih po ten cial no po go ju je?«

2. In ter pre ta tiv ne na lo ge, npr:

a) »Kaj se do ga ja (na sliki, v si tua ci ji, v zgod bi)? Poiš či te več mož nih na či nov raz la ge X (npr.

gra fič ne ga pri ka za po dat kov, rav na nja ose be v zgod bi itd)!; O čem pri po ve du je zgod ba? Kaj je

po mem bno (zate, za dru ge)? Kaj je te melj no spo ro či lo? …«

b) Po se bej po mem bne so in ter pre ta tiv ne na lo ge v kon tek stu sa mo stoj ne ga od kri va nja in ra zi sko va-

nja (npr. »In ter pre ti raj po dat ke, ki si jih do bil z an ke to: kaj ti po ve do, kaj lah ko skle paš iz njih?«)

3. Teh ni ka SDL (sta liš ča dru gih lju di):15

»V tej si tua ci ji je vple te nih več lju di, to rej na re di mo SDL. Raz mi sli mo o tem:

a) Kdo vse je vple ten?

b) Na kak šen na čin ga x za de va?

c) Kakšna so sta liš ča vseh vple te nih?«

4. Teh ni ka AV (ana li za vred not):

»Na ka te re vred no te lah ko skle pa mo iz raz miš lja nja, do živ lja nja ali rav na nja X-a v tej si tua ci ji (zgod bi,

ra dij ski od da ji, in terv ju ju, pi smu, us tvar jal nem iz del ku …)?«

5. Teh ni ka P in N (po sle di ce in na da lje va nje):

»Kaj so im pli ka ci je in kaj po sle di ce tega sta liš ča, si tua ci je, do godka ali niza do god kov, spo ro či la oz.

ob ja ve, de ja nja, vred not nih na rav nano sti, zav zet ja pers pek ti ve …?«

6. Raz no vrst ne teh ni ke raz miš lju jo če ga bra nja, npr.:

a) An ti ci pa ci ja do ga ja nja16 v zgod bi:

Uče nec pre bi ra be se di lo po de lih. Po vsa kem delu pred vi di oz. skle pa o tem, kaj bo pre bral v na da lje-

va nju. Npr. če bere zgod bo:

15 SDL, AV in P in N so DeBonove tehnike učinkovitega razmišljanja (DeBono, 2009).

16 Crawford, A., Saul, E. W., Mathews, S. in Makinster, J., 2005.

390

Kritično mišljenje kot kroskurikularni cilj

Tanja Rupnik Vec

Kaj me niš, da

se bo zgo di lo?

Za kaj me niš tako?

Kaj se je zgo di lo?

Po tem, ko

pre be reš na slov.

Po bra nju

1. (2. …) dela.

Po kon cu bra nja.

b) An ti ci pa ci ja vse bi ne be se di la, ki ni zgod ba:

Iz na še pers pek ti ve je teh ni ka upo rab na tudi z na me nom bra nja stro kov nih besedil, ko men tar jev, ra-

zi sko val nih po ro čil itd. V tem pri me ru pred la ga mo na sled nja us mer je val na vpra ša nja, npr. ko uče nec

pre be re na slov, lah ko skle pa:

»O čem bo pi sal av tor v be se di lu?

Kaj vse bo vklju čil?

Ka te re in for ma ci je bo upo ra bil?

Ka te ro sta liš če bo zav zel?

Za kaj si mne nja, da bo tako?

Kaj ti me niš, da bi v tem be se di lu mo ra lo biti pou dar je no?

Kako bi ti ob li ko val svo je spo ro či lo pod tem na slo vom? Itd.«

V na sled nji fazi uče nec pri mer ja svo jo na po ved z de jan sko vse bi no dela be se di la, nato na osnovi no vih

in for ma cij po nov no an ti ci pi ra vse bi no. Po sto pek lah ko po no vi dva krat, tri krat, od vi sno od dol ži ne ali

kom plek sno sti be se di la.

c) LTD (Lear ning through dis cus sion):17

»Pre be ri te be se di lo ter ga ana li zi raj te v skla du s spod nji mi smer ni ca mi.«

Be se dišče

Ka te re nez na ne, za ni mi ve, ne ja sne, be se de in poj me upo rab lja av tor? Na ve di te jih in jih

opre de li te.

Vo dil na mi sel

Kaj je vo dil na ide ja obrav na va ne ga be se di la? Te melj no spo ro či lo? Iz pi ši te.

Glav ne in stran ske teme

Do lo či te glav ne in stran ske teme in krat ko pov ze mi te nji ho vo spo ro či lo.

A pli ka ci ja – dru ge si tua ci je

Po ve ži te ide je av tor ja z ide ja mi dru gih av tor jev oz. s svo jim predz na njem. Kako be se di-

lo po tr ju je to, kar že ve ste? Kaj je za vas no ve ga oz. ka te re ide je so v nas prot ju z va šim

predz na njem?

17 Hill, po Rabow in sod. 1994. Bolj natančno predstavitev tehnike glejte v Rupnik Vec in Kompare,

2006, str. 340 – 342, uporabo na primeru pa v Rupnik Vec, 1997.

391

izzivi za naprej

A pli ka ci ja – last na iz kuš nja

Kako bi lah ko ide je av tor ja upo ra bi li v svo jem vsak da njem živ lje nju in pri svo jem bo do-

čem delu? Ka te re ide je? V ka te rih oko liš či nah?

Vred no te nje – be se di lo

Ovred no ti te be se di lo po raz lič nih kri te ri jih, ki jih sa mo stoj no opre de li te vna prej: na ve di-

te kri te ri je in ovred no ti te be se di lo na po sa mez nem teh kri te ri jev.

Vred no te nje – sku pi na in po sa mez nik

Ovred no ti te učin ko vi tost sku pi ne pri tej vaji ter last ni pris pe vek: na ve di te kri te ri je učin-

ko vi to sti ter ovred no ti te pris pe vek po sa mez ni ka.

7. Uči telj spod bu ja raz voj veš či ne skle pa nja in in ter pre ti ra nja tudi ob pod po ri ne ka te rih mož no sti, ki jih

nudi so dob na in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ska teh no lo gi ja (npr. sve tov ni splet), ka dar za nje ob li ku je na-

sled nja oz. tem po dob na prob lem ska iz ho diš ča:

a) »Na sple tu poiš či te be se di lo, ki obrav na va X (uč na vse bi na, ki je pred met obrav na ve). Na ti sni te si

to be se di lo (lah ko tudi po go vor).

• V tem be se di lu (po go vo ru) z raz lič ni ma bar va ma oz na či te, kdaj av tor (go vo rec) na va ja dejs tva

in kdaj svo je skle pe oz. in ter pre ta ci je.

• Pre so di te ve ljav nost (de duk tiv nih) skle pov.18

• Na ve di te al ter na tiv ne in ter pre ta ci je po ja va, o ka te rem raz prav lja av tor be se di la (go vo rec).«

b) »Na sple tu poiš či te re zul ta te mo re bit nih an ket, ra zi skav o X (obrav na va na uč na vse bi na). Ovred-

no ti te kako vost pri dob lje nih po dat kov, jih ana li zi raj te, raz prav ljaj te o po nu je nih in ter pre ta ci jah, ter

raz miš ljaj te o al ter na tiv nih in ter pre ta ci jah. Ar ti ku li raj te nova prob lem ska vpra ša nja, ki so v da nem

kon tek stu re le vant na, ven dar so v dani an ke ti oz. ra zi ska vi spre gle da ni.«

5. ARGUMENTIRAJO:

a) Učen ci ana li zi ra jo in vred no ti jo ar gu men te, last ne in tuje.

b) Učen ci ob li ku je jo ar gu men te.

Kako uči ti učen ce ar gu men ta ci je?19

Uče nje ar gu men ta ci je ob se ga uče nje iden ti fi ka ci je ar gu men tov, ana li ze ar gu men tov, vred no te nja ar gu-

men tov in ob li ko va nja ar gu men tov.

18 Napotki učencem so pri nekaterih dejavnostih preprosti in lahko razumljivi, pri drugih pa kompleksni

in vsebujejo veliko strokovnih pojmov. Učitelj prilagodi navodila za delo starosti, sposobnostim in

predznanju učencev (v tem primeru npr. prilagodi učitelj navodilo temu, ali učenci poznajo pojem

deduktivni sklep).

19 Več o argumentaciji in o tem, kako jo poučevati, glejte v Markič, 2000, Šuster, 1998, Rupnik Vec

in Kompare, 2006.

392

Kritično mišljenje kot kroskurikularni cilj

Tanja Rupnik Vec

V pr vem ko ra ku se uče nec nau či ar gu ment pre poz na ti oz. se uči raz li ko va ti be se di lo, ki je ar gu ment,

od be se di la, ki to ni. V na sled njih ko ra kih se uči ar gu men te ana li zi ra ti (do lo či ti eks pli cit ne in im-

pli cit ne pre mi se in skle pe) in jih vred no ti ti (ugo to vi ti, ali so raz lo gi, ki pod pi ra jo sklep, spre jem lji vi,

re le vant ni in za dost ni).

Uče nje ana li ze in vred no te nja ar gu men tov je naj bolj smi sel no v av ten tič nem kon tek stu, to rej na av-

ten tič nih be se di lih (stro kov na ali znans tve na be se di la, po ljud ni član ki, in terv ju ji, po snet ki raz prav,

og la sna spo ro či la itd.). Po mem bno je, da je na va ja nje na bra nje av ten tič nih be se dil po stop no. Mo del

po stop ne ga na va ja nja na kri tič no bra nje av ten tič nih be se dil ob se ga:20

1. ko rak: vzpo stav lja nje di stan ce do trdi tev v be se di lu prek iden ti fi ka ci je te melj nih spo ro čil

(tr di tev, skle pov) in oce ne ka ko vo sti do ka zov,

2. ko rak: si ste ma tič no uče nje veš čin ana li ze in vred no te nja ar gu men tov.

V pr vem ko ra ku uče nec oza veš ča po men iden ti fi ka ci je te melj nih tr di tev v be se di lu ter nji ho ve ana-

li ze in vred no te nja na te me lju pre so je ka ko vo sti po nu je nih do ka zov. V dru gem ko ra ku pa to zna nje

nad gra ju je s si ste ma tič nim uče njem raz no vrst nih veš čin ana li ze in vred no te nja ar gu men tov ter hkra ti

usva ja ter mi no lo gi jo s po droč ja kri tič ne ga miš lje nja (ar gu ment, pre mi sa, sklep, pred po stav ka, do kaz

…).

1. ko rak: Vzpo stav lja nje di stan ce do tr di tev prek ovred no te nja ka ko vo sti do ka zov

V pr vih sti kih z av ten tič nim stro kov nim be se di lom uči telj učen ce us me ri v dve pre pro sti de jav no sti:

a) k raz misleku o tem, kaj be se di lo spo ro ča oz. kaj av tor trdi (Kaj je te melj na ide ja av tor ja? O čem

nas že li pre pri ča ti?),

b) k iden ti fi ka ci ji in ovred no te nju vr ste do ka zov, ki jih v prid svo ji tr di tvi (tezi, pre pri ča nju) na va ja (Na

kaj se av tor skli cu je, ko za go varja to tr di tev? Kak šne do ka ze na va ja av tor v prid svo jim tr di tvam?).

V pr vem ko ra ku učen ci na te me lju skrb ne ga, ak tiv ne ga, raz miš lju jo če ga bra nja iz luš či jo bis tve ne ide je

ter jih ube se di jo na svoj na čin. Ka sne je raz bi ra jo av tor je vo pod po ro v prid iz po stav lje ni ide ji in jo

vred no ti jo. Uči telj učen ce us mer ja v raz mi slek o za sto pa no sti po sa mez ne vr ste do ka zov v pod po ro

tr di tvi oz. sta liš ču, ki ga za go var ja av tor, ter v ovred no te nje sta liš ča, upo šte va joč pred no sti in po-

manj klji vo sti po sa mez ne vr ste do ka za. Učen ce spod bu di, da od go vo ri jo na vpra ša nje: Naj av tor ju

ver ja mem ali ne? Ali lah ko na te me lju do ka zov, ki jih po nu ja, sprej mem nje go vo tr di tev kot re snič no

ali vsaj kot zelo ver jet no?

2. ko rak: Si ste ma tič no uče nje veš čin ana li ze in vred no te nja ar gu men tov

V drugem ko ra ku uči telj učen ce ob ana li zi av ten tič nih stro kov nih be se dil si ste ma tič no uči veš čin ana-

li ze in vred no te nja ar gu men tov ter uva ja ter mi no lo gi jo s tega po droč ja. Ob sre ča nju z be se di lom, ki

obrav na va temo, po ve za no z neko vse bi no uč ne ga na čr ta, uči telj učen ce spod bu di, da:

1. iden ti fi ci ra jo av tor je ve skle pe in raz lo ge za nje (pre mi se),

2. iden ti fi ci ra jo neiz go vor je ne (ne na pi sa ne) pred po stav ke av tor ja,

3. ovred no ti jo re snič nost raz lo gov/pred po stavk (im pli cit nih in eks pli cit nih pre mis),

4. oce ni jo za nes lji vost mo re bit nih av to ri tet, na ka te re se av tor skli cu je,

5. raz mi sli jo o do dat nih do ka zih, ki pod pi ra jo ali zmanj šu je jo trd nost skle pa,

6. oce ni jo us trez nost upo rab lje nih pri mer jav,

20 Rupnik Vec in Kompare, 2006, str. 338 – 340.

393

izzivi za naprej

7. ob li ku je jo last ne za ključ ke in raz mi sli jo o na mi gih, ki zmanj šu je jo vred nost be se di la,

8. ovred no ti jo pod pr tost skle pa z raz lo gi.

Po mem bno je to rej, da uči telj po sa mez ne veš či ne vpe lje po sto po ma. Ob pr vem bra nju oz. 'pr vih bra-

njih' (kot smo za pi sa li zgo raj, v 1. ko ra ku) vpe lje samo tri kri tič ne poj me: sklep, pod po ra (do ka zi) za

sklep in vr sta dokaz ne ga gra di va. Na te me lju poz na va nja le treh ele men tov kri tič ne ana li ze oz. treh

veš čin kri tič ne ga miš lje nja (iden ti fi ka ci ja skle pov, iden ti fi ka ci ja pre mis oz. tr di tev, ki pod pi ra jo sklep,

ter iden ti fi ka ci ja vr ste do ka zov) us mer ja učen ce v vred no te nje av tor je ve ga sta liš ča. Ana li za si cer ni

po pol na in po glob lje na, a pred stav lja do ber za če tek.

V na da lje va nju, ob obrav na vi ved no no vih av ten tič nih be se dil, na na ša jo čih se na teme, obrav na va ne v

šo li, uči telj po la go ma uva ja še dru ge veš či ne in be se diš če, npr. ana li zo pred po stavk, za nes lji vost vira

in for ma cij, zmo te v ar gu men ta ci ji, pro ti do ka zi itd., in s tem učen ce us mer ja v ved no bolj po glob lje no

kri tič no obrav na vo po nu je nih mu be se dil.

Iz grad njo last ne ga ar gu men ta pa lah ko us mer ja jo na sled nja vo di la:21

1. »Kaj je vaš sklep? V ka te ro tr di tev (ali tr di tve) že li te pre pri ča ti bral ca (po slu šal ca)?

2. S kak šni mi raz lo gi bo ste pod pr li svoj sklep?

3. Iz ka te rih pred po stavk iz ha ja te? Ali so ve ljav ne? Ali bi jih mo ra li eks pli cit no na ve sti?

4. Pod ka te ri mi po go ji va ša tr di tev mor da ni ve ljav na? Ali bi bilo smi sel no po sta vi ti ome ji tve?

5. Ka te ri so nas prot ni raz lo gi? Za kaj naj bra lec/po slu ša lec ne bi spre jel va še tr di tve?

6. Kaj manj ka? Ali so na te me lju po da nih raz lo gov mo go či še dru gi skle pi? Ali ob sta ja jo še dru-

gi raz lo gi? Dru gi pro ti raz lo gi? Dru ge pred po stav ke? (Ta ko rak pred po stav lja, da se od da lji te od

in for ma cij, s ka te ri mi tre nut no ope ri ra te, ter raz mi sli te, kaj zu naj po da nih ok vi rov je mor da še

po mem bno).«

Uči telj lah ko spod bu ja raz voj veš čin ar gu men ti ra nja tudi ob pod po ri ne ka te rih oro dij, ki jih po nu ja sve tov ni

splet, ka dar za nje ob li ku je na sled nja oz. tem po dob na prob lem ska iz ho diš ča:

a) »Na sple tu poiš či te be se di lo ali raz pra vo, ki obrav na va X (uč na vse bi na, ki je pred met obrav na ve).

Na ti sni te si to be se di lo (če je mo go če, tudi raz pra vo ali del ček le-te). Ana li zi raj te in ovred no ti te ta

ar gu ment:22

• Iden ti fi ci raj te pre mi se, im pli cit ne pre mi se in skle pe.

• Pre so di te ve ljav nost pre mis.

• Ovred no ti te ce lot no moč ar gu menta«.

b) »Na sple tu se vklju či te v raz pra vo, ki obrav na va X. Vklju či te se va njo in ka ko vost no – v skla du s

pra vi li učin ko vi te ga ar gu men ti ra nja – so de luj te v njej: Ja sno zav ze mi te sta liš če, po tem pa na ve di te

pod po ro zanj (na va jaj te do ka ze, ki pod pi ra jo va šo tr di tev). Obe nem pred vi di te mož ne pro ti raz lo ge

in po ka ži te, da so raz lo gi v pod po ro va ši tezi moč nej ši od njih.«

c) »Na sple tu se vklju či te v raz pra vo, ki obrav na va X. Na svo je so de lo va nje se vna prej pri pra vi te oz.

za go to vi te si do lo čen nivo vpo gle da/zna nja (dej stev, ra zi skav, teo ret skih pers pek tiv …) v prob le ma-

ti ko. Vklju či te se va njo in:

21 Halpern, 1996.

22 Naloga je za učenca obvladljiva po tem, ko ve, kaj je argument in kateri so njegovi sestavni deli

oz. ko razume, kako se argumente vrednoti. Veš o tem, kako učence učiti analize in vrednotenja

argumentov glejte v Šuster, 1998, Markič, 2000 in v Rupnik Vec in Kompare, 2006, str. 159 – 250.

394

Kritično mišljenje kot kroskurikularni cilj

Tanja Rupnik Vec

• bo di te ne kak šen ra do ved ni 'mo de ra tor' te raz pra ve: s svo ji mi vpra ša nji spod bu jaj te so go vor ce, da

na va ja jo pod po ro v prid svo jim tr di tvam, iz zo vi te jih s pro ti pod po ro itd.

• igraj te hu di če ve ga ad vo ka ta in za vsa ko ceno nas pro tuj te so go vor cu.

Ka sne je ana li zi raj te raz lo ge, s ka te ri mi so so go vor ci pod pi ra li svo je tr di tve. Iden ti fi ci raj te po ten cial-

ne zmo te v ar gu men ta ci ji (v dru gem pri me ru tudi last ne zmo te, s ka te ri mi ste (na me no ma?) iz zi va li

so go vor ni ke. Ob kon cu de jav no sti raz mi sli te, kaj ste se v tem pro ce su nau či li o uč ni vse bi ni in kako

bo ste to zna nje lah ko upo ra bi li ka sne je, v re snič ni živ ljenj ski si tua ci ji?«

6. REŠUJEJO PROBLEME in se ODLOČAJO:

a) Učen ci re šu je jo od pr te prob le me.

b) Učen ci upo rab lja jo raz lič ne stra te gi je re še va nja prob le mov.

c) Učen ci se od lo ča jo.

č) Učen ci upo rab lja jo raz no vrst ne teh ni ke od lo ča nja.

Kako uči ti učen ce re še va nja prob le mov in od lo ča nja?23

I. Re še va nje mi sel nih prob le mov

Svet mi sel nih prob le mov je sil no raz no lik. Prav tako so raz no li ke stra te gi je nji ho ve ga re še va nja. Ne-

ka te re so splo šne, dru ge pa po vsem spe ci fič ne, last ne po sa mez ni zna nosti oz. stro ki. Kljub temu pa

ob sta ja jo ne ka te re splo šne stra te gi je re še va nja prob le mov; v na da lje va nju pred stav lja mo dve.

1. Splo šna stra te gi ja re še va nja mi sel nih prob le mov (IDEAL). Uči telj us mer ja učen ce sko zi na sled nje

za po red je faz:24

1. Iden ti fi ka ci ja prob le ma.

2. De fi ni ra nje prob le ma, in ter pre ti ra nje in pred stav lja nje prob le ma.

3. Ra zi sko va nje stra te gij re še va nja prob le mov.

4. Upo ra ba spe ci fič nih stra te gij re še va nja prob le ma.

5. Vred no te nje re ši tev.

2. Me to da raz miš lju jo čih klo bu kov:25

»O prob le mu raz mi sli te iz pers pek ti ve:

a) be le ga klo bu ka (dejs tva, šte vil ke, po dat ki),

b) rde če ga klo bu ka (čus tva, ob čut ki, slut nje, in tui ci ja),

23 Več o reševanju problemov in odločanju lahko preberete v Rupnik Vec in Kompare, 2006, str. 251 – 312.

24 Bransford in sod., 1987.

25 DeBono, 2009.

395

izzivi za naprej

c) črne ga klo bu ka (pre vid nost, re sni ca, sod ba, us tre za nje dejs tvom),

č) ru me ne ga klo bu ka (pred no sti, ko ri sti, pri hran ki …),

d) ze le ne ga klo bu ka (ra zi sko va nje, pred lo gi, su ge sti je, nove ide je),

e) mo dre ga klo bu ka (raz miš lja nje o raz miš lja nju).«

3. Uči telj spod bu ja raz voj veš čin re še va nja prob le mov in od lo ča nja tudi ob pod po ri ne ka te rih oro dij

IKT, ka dar za nje ob li ku je na sled nja oz. tem po dob na prob lem ska iz ho diš ča:

a) »Ka te re in for ma ci je po tre bu je te za re ši tev tega prob le ma? Pri do bi te jih s po moč jo ka te re koli

mož no sti, ki vam jo po nu ja sve tov ni splet (baze po dat kov, fo ru mi, splet ne stra ni ra zi sko val cev

itd.). Ovred no ti te te in for ma ci je in jih ka sne je upo ra bi te za re ši tev va še ga prob le ma.«

b) »V spletni učil ni ci v tej de jav no sti (wiki, fo rum) re ši te ta prob lem. Ka sne je na pi ši te sa mo ref lek-

si jo, v ka te ri ovred no ti te: delo ce lot ne sku pi ne, re ši tev prob le ma, last ni pris pe vek k re ši tvi oz.

last no ude lež bo v pro ce su re še va nja.«

II. Od lo ča nje

V pro ce su sprejema nja od lo či tve pa lah ko uči telj učen ce spod bu di v upo ra bo ma tri ke od lo ča nja, npr.:

»Do lo či te kri te ri je, po ka te rih bo ste od lo ča li o X, nato pa po sa mez ne ele men te (po ja ve, do god ke,

ose be), med ka te ri mi iz bi ra te, oce ni te po teh kri te ri jih.«

Iz bi re

Iz bi ra 1

Iz bi ra 2

Iz bi ra 3

Kri te ri ji

Kri te rij 1

Kri te rij2

Kri te rij 3

V gla vo ta be le se vpi še iz bi re oz. mož no sti, med ka te ri mi se bo iz bi ra lo, v prvi stol pec pa kri te ri je, ki

so v pro ce su od lo ča nja po mem bni. Opre de li jih uči telj ali, še bo lje, učen ci sami. Kri te ri je lah ko tudi

ob te ži mo gle de na po mem bnost, v tem pri me ru toč ke na tem kri te ri ju pom no ži mo z iz bra nim fak-

tor jem. Iz bi re toč ku je mo na vsa kem po sa mez nem kri te ri ju, na kon cu pa izra ču na mo vso to. Naj viš ji

do se žek pokaže na iz bra nih kri te ri jih na ju strez nej šo iz bi ro.

7. RAZMIŠLJAJO O LASTNEM RAZMIŠLJANJU:

ga ana li zi ra jo, vred no ti jo in na črt no iz bolj šu je jo.

a) Učen ci oza veš ča jo svo je pred po stav ke, pre pri ča nja in vred no te.

b) Učen ci raz miš lja jo o last nem raz miš lja nju : ana li zi ra jo last no miš lje nje tako z

vi di ka vse bi ne (kaj: pred po stav ke) kot z vi di ka pro ce sa (kako: stra te gi je).

c) Učen ci pre so ja jo ka ko vost last ne ga miš lje nja oz. in te lek tual nih pro duk tov na

te me lju in te lek tual nih stan dar dov (npr.: ja snost, na tanč nost, toč nost, re le vant-

nost, ši ri na, glo bi na ...).

396

Kritično mišljenje kot kroskurikularni cilj

Tanja Rupnik Vec

Kako spod bu ja ti me ta kog ni ci jo in sa mo re gu la ci jo pri učen cih?

1. Teh ni ke oza veš ča nja pre pri čanj

a) Ne do kon ča ni stav ki

Uči telj učen cem po nu di ne kaj ne do kon ča nih stav kov o te ma ti ki, ki je pred met uč ne ure. Na ta na čin

izzove nji ho ve naiv ne, to rej ne po pol ne, nez nans tve ne pred sta ve o obrav na va nem po ja vu, ki so iz ho-

diš če za na dalj nje delo: »Do kon čaj te sta vek, na da ljuj te za če to mi sel.«

b) De ba te ZA in PROTI

Uči telj učen cem po nu di niz re snič nih in zmot nih tr di tve o obrav na va nem po ja vu. Učen ci zav ze ma jo

sta liš če in ga ar gu men ti ra jo. V tem pro ce su iden ti fi ci ra jo po ten cial no zmot na pre pri ča nja o obrav na-

va nem po ja vu.

c) Delo z be se di li

Uči telj po va bi učen ce ob be se di lu, ki uva ja novo uč no snov, v raz mi slek o vpra ša njih: »Kaj v tem be se-

di lu je zate novo? Kaj te pre se ne ča? S čim se stri njaš? Če mu opo re kaš? Kaj po tr ju je tvo ja iz kuš nja?«

č) Zem lje vid poj ma/kon cep tual no dre vo

Uči telj po va bi učen ce, ta koj po na ja vi obrav na ve nove vse bi ne, v raz mi slek (lah ko je in di vi dua len, še

bo lje pa je, če po te ka v sku pi ni):

»Kaj vse že ve ste o X?

• Na ri ši te mi sel ni vzo rec (zem lje vid) vseh svo jih znanj o X.

• Ozna čite manj ka jo če ide je/zna nje, ob li kujte vpra ša nja, ki bi jih bilo smi sel no ra zi ska ti.

• Po ve ži te so rod ne ide je, na ka ži te od no se med ide ja mi. Upo rabite puš či ce, upo ra bi te pro stor ske

mož no sti. Ob li kuj te vpra ša nja o od no sih med temi ide ja mi.

• Ume sti te sli ko v šir ši poj mov ni kon tekst; na ka ži te nove ob sto je če in mož ne od no se, tvo ri te nova

vpra ša nja.«

2. Teh ni ke skup ne ga opre de lje va nja ci ljev

Uči telj učence po va bi, da sa mo stoj no opre de li jo ci lje obrav na ve uč ne vse bi ne. To lah ko sto ri jo v dveh

fa zah: na za čet ku, prek ob li ko va nja vpra šanj o te ma ti ki opre de li jo vse bin ske ci lje, na kon cu pa jih,

gle de na de jav no sti in iz kuš njo, re vi di ra jo.

Pred obrav na vo sno vi ob li ku je jo že le ne ci lje: »Ob kon cu obrav na ve te teme bom znal/zmo gel: a) …

b) … c) …«

Po kon cu obrav na ve sno vi opre de li jo do sež ke: »V teh de jav no stih sem spoz na val …, iz gra je val ra zu me-

va nje o …, ana li zi ral …, ra zi sko val …, uril (veš či ne) …«

Raz miš lja jo lah ko tako o vse bin skih kot o pro ce snih ci ljih.

397

izzivi za naprej

3. Spod bu ja nje sa mo re gu la ci je – pri mer sa mo ref lek siv nih vpra šanj ob kon cu uč ne ure: 26

• Kako ste se po ču ti li v tej uč ni uri?

(zain te re si ra no, dol go ča sno, de mo ra li zi ra no, kon tro li ra no …)

• V ka te rem tipu raz miš lja nja ste se an ga ži ra li?

(pom nje nje po drob no sti, is ka nje te melj nih idej, ra zi sko va nje bis tva pod po vrš jem teme, in ter pre ti-

ra nje, pod pi ra nje in ter pre ta cij z raz lo gi …)

• Kaj je bilo v tej uč ni uri za vas naj po mem bnej še (spoz na nje)? Za kaj prav to?

(in for macije, po mem bne ide je, mi sel ne veš či ne …)

4. Spod bu ja nje sa mo re gu la ci je – sa moo ce na ude lež be v raz pra vi:

V ko lik šni meri

Šib ko

Zmer no

Moč no

sem v tej raz pra vi

… bil pri prav ljen

so de lo va ti?

… po dal od go vor,

ki odra ža uvid?

… z do ka zi pod prl

svo je sta liš če?

5. Spod bu ja nje sa mo re gu la ci je – sa moo ce na ese ja:

»Po tem ko ste na pi sa li esej, pre so di te, v ko lik šni meri ste v njem za do sti li na sled njim kri te ri jem:

• Ali je moj cilj v be se di lu ja sno na ve den? Ali bom pri teg ni l bral če vo po zor nost?

• Ali sem na ve del moč ne raz lo ge v pod po ro te melj ni tezi?

• Ali so moje ide je smi sel no raz po re je ne in ja sno ure je ne?

• Ali sem na ve del dejs tva in pri me re v pod po ro te melj ni tezi?

• Ali sem od go vo ril na po ten cial ne pro ti raz lo ge, ki bi se lah ko po ja vi li?

• Ali je “glas” v be se di lu zau pa nja vre den in pre prič ljiv?

• Ali moj za klju ček pov zame bis tvo in us mer ja v de ja nja?«

6. Spod bu ja nje sa mo re gu la ci je – sa moo ce na raz lič nih faz ra zi sko va nja:

»Pre so di te svo jo ra zi ska vo tako, da raz mi sli te o spod njih vpra ša njih:

• Ali sem iz bral in smi sel no zo žil ra zi sko val no vpra ša nje?

• Ali sem ob li ko val do bro struk tu ri ran ra zi sko val ni na črt?

• Ali sem opi sal pro ces od kri va nja (me to do)?

• Ali sem smi sel no pred sta vil in raz glab ljal o svo jih ugo to vi tvah?

• Ali sem opi sal, kaj sem se nau čil o ra zi sko va nju in od kri va nju?«

26 Tehnike samoregulacije od 3-6: Crawford, A., Saul, E. W., Mathews, S. in Makinster, J., 2005.

398

Kritično mišljenje kot kroskurikularni cilj

Tanja Rupnik Vec

»Ob vsa kem vpra ša nju od go vo ri te z eno od treh mož no sti:

(1) To mo ram iz bolj ša ti.

(2) To sem v redu opra vil.

(3) To sem opra vil zelo do bro.«

4 KRI TIČ NO MIŠ LJE NJE KOT KRO SKU RI KU LAR NI

CILJ OZ. KOT TE MELJ NA VSE BI NA

PO SLANS TVA IN VI ZI JE ŠO LE

4.1 Za kaj po slans tvo in za kaj vi zi ja šo le

V pro ce su ži vah ne iz me nja ve mnenj ce lot ne ga ko lek ti va uči te ljev, v pro ce su »po-

ga ja nja« ob li ko va ni iz ja va o po slans tvu in vi zi ja šo le pred stav lja ta mo čan de jav nik

uči te lje ve ga rav na nja v raz re du. Par kin son (2004) pou dar ja, da so prav skup na vi zi ja

in ci lji uči te ljev ena ključ nih zna čil no sti učin ko vi tih šol, saj os miš lja jo pou če va nje,

spod bu ja jo ko le gial nost in iden ti fi ka ci jo uči te ljev s šo lo, kar vse vodi v do bro so de-

lo va nje in tim sko delo.

S tem ko ko lek tiv uči te ljev iz gla su je spodbu ja nje raz vo ja kri tič ne ga miš lje nja kot vred-

no to, ar ti ku li ra no v ci lju, ki mu je smi sel no na me ni ti pou dar je no po zor nost, je ob li-

ko van kon tekst, v ka te rem uči telj ob li ku je svo ja pri ča ko va nja o do sež kih učen cev ter

na čr tu je stra te gi je pou če va nja. Da je prav do živ lja nje kri tič ne ga miš lje nja de jav nik,

ki ima na pou če va nje za kri tič no miš lje nje naj več ji vpliv, do ka zu je tudi slo ven ska

ra zi ska va o veš či nah kri tič ne ga miš lje nja slo ven skih uči te ljev ter stra te gi jah, ki jih

upo rab lja jo, da bi uči li učen ce mi sli ti kri tič no (Rup nik Vec, 2009). Pou če va nje in

uče nje ima v tem ok vi ru ja sen na men, ki pre se ga vse bi no in do sež ke na raz no vrst nih

na cio nal nih preiz ku sih (ki nuj no ne pre ver ja jo pro ce snih znanj in veš čin), pač pa

pro mo vi ra vse stran ski kog ni tiv ni pa tudi oseb nost ni raz voj učen cev in di ja kov.

Uči te lji in učen ci lah ko sle di jo skup nim ci ljem le, če so za pi sa ni ja sno in na tanč no,

kar omo go ča, da jih vsi ra zu me jo na enak na čin. »Kri tič no raz miš lja nje« je kon cept,

ki ga, kot smo za pi sa li že zgo raj, ljud je ra zu me mo raz lič no. Za ne ka te re po me ni

raz miš lja ti kri tič no pred vsem biti spo so ben ana li zi ra ti in vred no ti ti ar gu men te, za

dru ge biti spo so ben re še va ti prob le me in se kom pe tent no od lo ča ti, za tret je raz miš-

lja ti o po ja vih v šir šem (druž be nem) kon tek stu itd. Za to rej je prvi iz ziv uči te ljem, ki

pou če va nje kri tič ne ga raz miš lja nja in vzga ja nje kri tič nih mi sle cev iz po sta vi jo kot

skup no vred no to in sku pen cilj, ta, da »iz gla su je jo« oz. v dia lo gu o raz no vrst nih

znans tve nih po gle dih na kri tič no miš lje nje ob li ku je jo re la tiv no us kla je no pred sta vo o

kri tič nem raz miš lja nju in kri tič nem mi sle cu, z dru gi mi be se da mi, da se do neke mere

ze di ni jo o tem, kaj kri tič no miš lje nje je in kako ga bodo pou če vali. Po mem bno je

to rej, da do go vo ri jo sku pen teo ret ski ok vir.

Vsaj de lo ma poe no te no ra zu me va nje kon cep ta je po mem bno iz dveh raz lo gov: a)

olaj šu je ko mu ni ka ci jo med uči te lji v po lo ža ju so de lo val ne ga pou če va nja oz. med-

pred met ne obrav na ve uč nih vse bin (prob le mov, vpra šanj), v vseh fa zah so de lo va nja

399

izzivi za naprej

(na čr to va nje, iz ved ba, eval va ci ja), b) omo go ča, da uči te lji cilj enot no eks pli ci ra jo

tudi učen cem.

Sled nje je sil no po mem bno, saj av tor ji, ki preu ču je jo ka ko vost izo bra že va nja, na va-

ja jo, da »ima jo uči te lji v učin ko vi tih šo lah do učen cev vi so ka pri ča ko va nja in jim ta

tudi ja sno spo ro ča jo. Učen cem je za go tov lje no delo, ki jim je v in te lek tual ni iz ziv,

na me sto da bi bili pre puš če ni ru tin ske mu iz va ja nju na log, ki iz zo ve jo niž je ni vo je

miš lje nja.« (Par kin son, 2004, str. 2) V učin ko vi tih šo lah so to rej ci lji raz vid ni tudi

učen cem. Eks pli cit no sti pou če va nja kri tič ne ga miš lje nja pa pri tr ju je jo tudi ra zi sko-

val ci tega po droč ja. Po glej mo.

4.2 Eks pli cit no vs. im pli cit no pou če va nje kri tič ne ga



miš lje nja

Eden pr vih ku ri ku lar nih teo re ti kov, ki so pou dar ja li kri tič no miš lje nje kot te-

melj ni cilj so dob ne ga izo bra že va nja, En nis, raz li ku je dva te melj na pri sto pa

pou če va nja za kri tič no miš lje nje, ki se od vi ja ta zno traj šol skih pred me tov27 ali

– do da ja mo – na med pred met ni28 rav ni (En nis, po Plath in sod., 1999): a) po-

to pi tev ter b) in fu zi ja. Za pr ve ga, po to pi tev, je zna čil no, da uči telj (oz. sku pi na

uči te ljev, ki pou ču je jo so de lo val no) omo go ča in spod bu ja raz voj kri tič ne ga miš-

lje nja pri učen cih tako, da jih po sta vi v si tua ci je oz. jih us mer ja v de jav no sti, ki

raz voj te veš či ne omo go ča jo (npr. ana li za in vred no te nje ar gu men tov, re še va-

nje prob le mov in od lo ča nje itd., lah ko na in ter dis ci pli nar nih prob le mih), ven-

dar tega ci lja, niti prin ci pov kri tič ne ga miš lje nja, učen cem ne na pra vi raz vid nih.

Dru gi pri stop, pou če va nje z in fu zi jo, pa pred po stav lja, da uči telj (oz. sku pi na uči te-

ljev, ki pou čujejo so de lo val no) pred sta vi učen cem uče nje kri tič ne ga miš lje nja kot

po mem ben cilj pou ka svo je ga pred me ta oz. več pred me tov, ka dar gre za med pred-

met no ra ven, hkra ti pa na pra vi raz vid ne tudi prin ci pe in stan dar de kri tič ne ga raz-

miš lja nja. To po me ni, da v za čet ku šol ske ga leta sku paj z učen ci po jem kri tič no

miš lje nje opre de lijo, nato pa učen cem omo go čajo, da iz bra ne veš či ne v naj raz no-

vrst nej ših, čim bolj av ten tič nih uč nih si tua ci jah (ob obrav na vi ali ob utr je va nju red-

ne sno vi)29 čim po go ste je upo rab lja jo, vključno s sprem lja njem last ne ga na pred ka.

Ka dar je kri tič no miš lje nje kro sku ri ku lar ni cilj, ra ziš če po jem z učen ci samo eden

od uči te ljev, dru gi pa se nanj na ve zu je jo oz. skli cu je jo. Ena ko ve lja za vse ključ ne

kon cep te s tega po droč ja, ki jih upo rab lja jo uči telji (npr. ar gu men ta ci ja, stra te gi je

re še va nja prob le mov itd.). Po mem bno je tudi, da upo ra bo veš čin v raz lič nih si tua ci-

jah uči te lji ube se du je jo in da upo rab lja jo ter mi no lo gi jo s tega po droč ja (npr. kri te rij

pre so je, ar gu ment, pre mi sa, sklep, mi sel ni prob lem, stra te gi ja re še va nja prob le ma,

teh ni ka (x) itd.)

27 Po leg ome nje nih raz li ku je av tor še dva pristo pa k pou če va nju kri tič ne ga miš lje nja: a. pou če va nje

kri tič ne ga miš lje nja kot sa mo stoj ne ga pred me ta, b. kom bi ni ran pri stop (kri tič no miš lje nje kot sa mo-

sto jen pred met v kom bi na ci ji s pou če va njem za kri tič no miš lje nje s po to pi tvi jo ali in fu zi jo).

28 Med predmet no po ve zo va nje samo po sebi spod bu ja kri tič no miš lje nje, saj je obrav na va vse bi ne

ali prob le ma v tem pri me ru bolj po glob lje na, bolj kom plek sna in več pers pek tiv na, kar pa so vse stan-

dar di kri tič ne ga miš lje nja.

29 Več o av ten tič nem pou če va nju glej te v Sen toč nik, 2000.

400

Kritično mišljenje kot kroskurikularni cilj

Tanja Rupnik Vec

Ilu stra ci jo raz li ke med eks pli cit nim pou če va njem kri tič ne ga miš lje nja in pou če va-

njem s po to pi tvi jo ilu stri ra tudi spod nji pri mer dia lo ga, ki se od vi je med učen cem

in uči te ljem:

Im pli cit no pou če va nje – po to pi tev

Eks pli cit no pou če va nje – in fu zi ja

Uči telj: »Ali je čo ko la da zdra va?«

Uči telj: »Ali je čo ko la da zdra va?«

Uče nec: »Ja, čo ko la da je zdra va in do bra.

Uče nec: »Ja, čo ko la da je zdra va in do bra. Zdra va

Zdra va je, ker ima ve li ko že le za.«

je, ker ima ve li ko že le za.«

Uči telj: »Kako to veš?«

Uči telj: »V redu. Kot kri tič ni mi sle ci vna prej ne ver-

ja me mo vse mu, dvo mi mo … Zato ter ja mo do ka ze.

Kako veš, da ima čo ko la da res ve li ko že le za?«

V obeh pri me rih ima uče nec pri lož nost raz miš lja ti. Us mer jan je na mreč v to, da

svo jo tr di tev pod pre z do ka zi. Ven dar pa je v dru gem pri me ru to bolj ja sno ube se-

de no, je pou dar je no in s tem bolj raz vid no. Uči telj je upo ra bil ter mi no lo gi jo s tega

po droč ja (dvom, do kaz).

Pri mer pred stav lja le ilu stra ci jo eks pli cit no sti zno traj raz voj nega dia lo ga uči te lja z

učen ci. Še po mem bnej ša je ce lo vi tost pri sto pa oz. eks pli cit nost na splo šni rav ni,

prek vse ga šol ske ga leta, iz ure v uro: učen ci na za čet ku šol ske ga leta sko zi raz lič ne

de lav ni ce ob li ku je jo kon cept kri tič no miš lje nje,30 ar ti ku li ra jo osebne ci lje na tem

po droč ju, sku paj z uči te ljem oz. sku pi no uči te ljev (med pred met na ra ven!) na čr tu-

je jo, kako jih bodo ude ja nji li (npr. v de ba tah, ob bra nju av ten tič nih be se dil …), svoj

na pre dek sprem lja jo, na te me lju zaz na nih šib ko sti pa ar ti ku li ra jo nove ci lje. Na po-

droč ju raz vi ja nja kri tič ne ga miš lje nja to rej prei de jo vse faze, ube se de ne v raz lič nih

mo de lih sa mo re gu la cij ske ga uče nja.31

Več av tor jev na te me lju re zul ta tov em pi rič nih ra zi skav meni, da je pou če va nje z

in fu zi jo bolj učin ko vi to od pou če va nja s poto pi tvi jo (An ge li in Va la ni des, 2008; So-

lon, 2007; Reed in Kro mrey, 2001; Zo har in Ne met, 2002). Van Gel der (2004) pa

pou dar ja, da od do lo če ne toč ke na prej ter ja iz bolj ša nje veš či ne na ne kem po droč ju

tudi poz na va nje teo ri je na tem po droč ju. Prak sa je, po tem av tor ju, učin ko vi tej ša, če

jo pod pi ra do lo čen nivo teo re tič ne ga vpo gle da. Po dob no tezo za sto pa jo tudi Bai lin,

Case, Combs in Da niels (1999). Po teh av tor jih so in te lek tual ni viri, ki jih ima kom-

pe tent ni kri tič ni mi slec, na sled nji: a) zna nje (z ne ke ga področ ja), b) poz na va nje

stan dar dov kri tič ne ga miš lje nja, c) ob vla do va nje ter mi no lo gi je kri tič ne ga miš lje nja

ter č) do lo če ne mi sel ne na rav na no sti. Poz na va nje stan dar dov kri tič ne ga miš lje nja

ter ob vla do va nje ter mi no lo gi je kri tič ne ga miš lje nja po mne nju teh av tor jev to rej

pred stav lja nuj ni 'teo ret ski' del kom pe ten ce kri tič ne ga misle ca oz. za ve da nje o tem,

kaj kri tič no miš lje nje je in kako se mi sli kri tič no. Tudi Kuhn in Dean (2004) pra vi ta,

da so poj mo va nja kri tič ne ga miš lje nja si cer zelo raz no li ka, ne gle de na to pa lah ko

upra vi če no ob li ku je mo »eno ne kon tro verz no tr di tev o kri tič nem miš lje nju, na mreč,

da le-to vklju ču je za ve da nje o last nem miš lje nju ter ref lek si jo o miš lje nju kot ob jek tu

30 Ta priprava na sistematično učenje kritičnega mišljenja je prav tako, kot učne vsebine ali

interdisciplinarna vprašanja, lahko predmet medpredmetnega povezovanja, pri čemer predstavlja

prav kritično mišljenje povezovalni element. V tem primeru se tudi odgovornost za obravnavo

posameznih konceptov kritičnega mišljenja, katerih poznavanje olajšuje kritično obravnavo

raznovrstnih vprašanj in vsebin, lahko porazdeli med več učiteljev.

31 Več o principih in strategijah (tehnikah) eksplicitnega poučevanja kritičnega mišljenja,

ki spodbujajo samorefleksijo in metakognicijo, lahko preberete v Rupnik Vec, 2007.

401

izzivi za naprej

miš lje nja, tako last ne ga kot tu je ga« (str. 270). Sa mo ref lek si ja pa je učin ko vi tej ša, če

jo us mer ja ja sen teo ret ski ok vir.32

Smi sel no je to rej, da uči telj oz. sku pi na uči te ljev, ki sle di temu ci lju, naj prej ob li ku je

skup no ra zu me va nje kri tič ne ga miš lje nja, ki pa naj bo tak šne kom plek sno sti, da bo

ra zum lji vo in ob vla dlji vo tudi za učen ce in di ja ke. Nato pa v pro ces ra zi sko va nja poj-

ma kri tič no miš lje nje in os miš lja nja uče nja teh veš čin po va bi jo še učen ce. Pri tem

se uči telj oz. sku pi na uči te ljev sre ča s pa le to vpra šanj in di lem, npr. kako v učen cih

vzbu di ti že ljo, da bi raz miš lja li kri tič no, kako učen ce us mer ja ti v ob li ko va nje poj ma

kri tič no miš lje nje, ka te re veš či ne in kako te veš či ne na črt no iz zva ti, kako po va bi ti

učen ce v sa mos prem lja nje in sa moe val va ci jo teh veš čin ter kako te veš či ne sprem-

lja ti in oce nje va ti. Ne kaj od go vo rov na ta vpra ša nja po da ja mo na dru gem me stu

(Rup nik Vec in Kom pa re, 2006, str. 324–350).

5 SKLEP

V pris pev ku smo od go vo ri li na več vpra šanj: ka te re so v so dob nih teo ri jah naj po go-

ste je iz po stav lje ne veš či ne kri tič ne ga miš lje nja, kako te veš či ne iz zva ti in pou če va ti,

ka te re vr li ne v tem pro ce su spod bu ja ti ter za kaj je po mem bno, da kri tič no miš lje-

nje po sta ne v skup nem dia lo gu vseh uči te ljev iz gla so va na prio ri te ta oz. eks pli ci ran

skup ni cilj.

Zav ze li smo sta liš če, da ni tako po mem bno, ka te ra teo ri ja pred stav lja teo ret ski ok-

vir na čr to va nja pou ka, us mer je ne ga na spod bu ja nje kri tič ne ga raz miš lja nja, je pa

po mem bno, da je skup na za vse, tako uči te lje kot učen ce, saj je skup no in na tanč no

ra zu me va nje ci lja prvi po goj, da mu de jan sko vsi vple te ni lah ko sle di jo.

Viri in li te ra tu ra

An ge li, C. in Va la ni des, N. (v ti sku). In struc tio nal Ef fects on Cri ti cal Thin king: Per-

for man ce on Ill-de fi ned Is sues, Lear ning and In struc tion (2008), doi:101016/

lear nin struc.2008.06010.

Bai lin, S., Case, R., Coombs, J. R., Da niels, L. B. (1999). Con cep tua li zing cri ti cal thin-

king. Jour nal of Cur ri cu lum Stu dies, 1 (3), 285–302.

Brans ford, J. D., Sher wood, R. D., Stur de vant, T. (1987). Teac hing Thin king and Prob lem

Sol ving. V: J. Boy koff Ba ron in R. J. Stern berg (edit.), Teac hing Thin king Skills: Theory

and Prac ti ce (str. 162–181). New York: W. H. Free man and Co.

Brook field, S. (1993). De ve lo ping cri ti cal thin kers. Chal len ging Adults to Ex plo re Al ter na ti ve

Ways of Thin king and Ac ting. Buc king ham: Open Uni ver sity Press.

Craw ford, A., Saul, E. W., Mat hews, S. in Ma kin ster, J. (2005). Teac hing and Lear ning

Star te gies for the Thin king Clas sroom. New York: The In ter na tio nal De ba te Edu ca tion

As so cia tion.

De Bono, E. (2009). Nau či te svo je ga otro ka mi sli ti. Ma ri bor: Za lož ba Ro tis.

En nis, R. H. (1985). A Lo gi cal Ba sis for Mea su ring Cri ti cal Thin king Skills. Edu ca tio nal

Lea ders hip, 43 (2), 44–48.

32 Glej Rupnik Vec, 2007.

402

Kritično mišljenje kot kroskurikularni cilj

Tanja Rupnik Vec

Fa cio ne, P. A. (1990). Cri ti cal Thin king: A Sta te ment of Ex pert Con sen sus for Pur po ses

of Edu ca tio nal As ses sment and In struc tion. »The Delp hi Re port« Exe cu ti ve Sum mary.

(www.insightassessment.com/pdg_files/DEXadobe.PDF)

Fis her, A. (2004). Cri ti cal Thin king. An In tro duc tion (fourth edi tion). Cam brid ge: Cam brid-

ge Uni ver sity Press.

Fo ge lin, R. J. (1987). Un der stan ding Ar gu ments: An in tro duc tion to In for mal Lo gic. San Die-

go, New York: Har court Bra ce Jo va no vich.

Hal pern, D. F. (1996). Thought and Know led ge: An In tro duc tion to Cri ti cal Thin king (third

edi tion). Mah wah: La wren ce Erl baum As so cia tes.

Hal pern, D. (1998). Teac hing Cri ti cal Thin king for Trans fer Across Do mains. Dis po si-

tions, Skills, Struc tu re Trai ning, and Me ta cog ni ti ve Mo ni to ring. Ame ri can Psycho lo gist,

53 (4), 449–455.

King, A. (1995). In qui ring Minds Really Do Want to Know: Using Que stions to Teach Cri-

ti cal Thin king. Teac hing of Psycho logy, 22 (1), 13–17.

Kuhn, D., Dean, D. (2004). Me ta cog ni tion: A Brid ge Bet ween Cog ni ti ve Psycho logy and

Edu ca tio nal Prac ti ce. Theory Into Prac ti ce, 43 (4), 268–273.

Lip man, M. (1988). Cri ti cal Thin king – What Can It Be? Edu ca tio nal Lea ders hip, 467,

38–43.

Lip man, M. (1991). Thin king in Edu ca tion. Cam brid ge: Cam brid ge Uni ver sity Press.

Ma ren tič Po žar nik, B., Plut Pre gelj, L., (2009). Moč uč ne ga po go vo ra. Poti do zna nja in ra-

zu me va nja. Ljub lja na: DZS.

Mar kič, O. (2000). Lo giš ki poj mov nik za mla de. Šen tilj: Ari stej.

Mar za no, R. J. in sod. (1988). Di men sions of Thin king. A Fra me work for Cur ri cu lum and In-

struc tion. Ale xan dria, VA: ASCD.

Paul, R. (2005). The Sta te of Cri ti cal Thin king. New Di rec tions for Com mu nity Col le ges,

130, 27–38.

Paul, R., El der, L. (2003). Cri ti cal Thin king and the art of Clo se Rea ding (Part I). Jour nal

of De ve lop men tal Edu ca tion, 27 (2), 36–39.

Paul, R., Scri ven, M. (2003). De fi ning Cri ti cal Thin king (sne to ju nij 2004). Do stop no na

sple tu: http://www.critical_thinking.org/University/uniclass/Defining.html

Par kin son, J. (2004). Im pro ving Se con dary Scien ce Teac hing. Lon don and New York: Ruot-

led ge Fal mer, Tay lor and Fran cis Group.

Plath, D., En glish, B., Con nors, L., Be ve rid ge, A. (1999). Eva lua ting the out co mes of in-

ten si ve cri ti cal thin king in struc tion for so cial work stu dents. So cial work edu ca tion, 18

(2), 207–217.

Ra bow, J. in sod. (1994). Lear ning through dis cus sion (third edi tion). Cam brid ge: Cam-

brid ge Uni ver sity Press.

Reed, J. H. in Kro mrey, J. D. (2001). Teac hing cri ti cal thin king in a com mu nity col le ge hi-

story cour se: em pi ri cal evi den ce from in fu sing Paul's mo del. Col le ge Stu dent Jour nal, 35

(2), ASP.

Rup nik Vec, T. (1997). Mo del uče nja z di sku si jo (LTD mo del). Vzgo ja in izo bra že va nje, 28

(2), 26–29.

Rup nik Vec, T., Kom pa re, A. (2006). Kri tič no miš lje nje v šo li. Stra te gi je pou če va nja kri tič ne-

ga miš lje nja. Ljub lja na: Za vod RS za šols tvo.

Rup nik Vec, T. (2007). Me ta cog ni tion and cri ti cal thin king: how teac hers can en han ce me-

ta cog ni tion and cri ti cal thin king in their stu dents. Šol sko po lje, 18 (1/2), 67–84.

Rup nik Vec, T. in sod. (2009). Kri tič no miš lje nje pri pou ku psi ho lo gi je. Ljub lja na: ZRSŠ.

Rup nik Vec, T. (2009). Kri tič no miš lje nje uči te ljev in spod bu ja nje tega miš lje nja pri pou ku.

Dok tor ska di ser ta ci ja. Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul te ta (neob jav lje no).

Sen toč nik, S. (2000). Av ten tič ne ob li ke pre ver ja nja in oce nje va nja za ka ko vost nej še uče nje in

pou če va nje. Vzgo ja in izo bra že va nje, 2/3, 82–87.

So lon, T. (2007). Ge ne ric Cri ti cal Thin king In fu sion and Cour se Con tent Lear ning in In-

tro duc tory Psycho logy. Jour nal of In struc tio nal Psycho logy, 34 (2), 95–109.

403

izzivi za naprej

Stern berg, R. J. (2004). Four Al ter na ti ve Fu tu res for Edu ca tion in the Uni ted Sta tes: It's Our

choi ce. School Psycho logy Re view, 33 (1), 67–77.

Šu ster, D. (1998). Moč ar gu men ta: Lo gi ka in kri tič no raz miš lja nje. Ma ri bor: Pe da goš ka

fa kul te ta.

Van Gel der, T. (2000). Lear ning to Rea son: A Rea son! – Able Ap proach. V: Da vies, C.,

Van Gel der, T. J., Wa les, R. (Ed.) Cog ni ti ve Scien ce in Au stra lia, 2000: Pro cee dings of

the Fifth Au stra lian Cog ni ti ve Scien ce So ciety Con fe ren ce. Ade lai de: Cau sal.

Zo har, A., Ne ment, F. (2002). Fo ste ring Stu dents' Know led ge and Ar gu men ta tion Skills

Through Di lem mas in Hu man Ge ne tics. Jour nal of Re search in Scien ce Teac hing, 39 (1),

35–62.

404

Ja sna

Ve sel

Uče nje uče nja

kot raz vi ja nje

uč nih stra te gij

1 UČE NJE UČE NJA KOT

SA MO RE GU LA CI JA UČE NJA

Na me sto de fi ni cij tri je odlomki iz do živ lja nja treh učen cev:1

Šol ska psi ho lo gi nja (v sred nji šo li): »No, Mar tin, v os mem raz re du si bil prav do ber.

Raz lo ži mi, kako si se obi čaj no učil v os nov ni šo li?«

Mar tin: »Ja, v os nov ni šo li se ni sem kaj do sti učil. No, mo go če 20 mi nut na dan,

pa ne vsak dan. Če je bilo tre ba, tako, pred kon trol ka mi. Am pak mi je šlo do bro.«

Šol ska psi ho lo gi nja: »Pri ka te rih pred me tih imaš se daj ne za dost ne oce ne?«

»Ja, naj prej sem jih imel samo pri ma te ma ti ki, ta ni zame, že v os nov ni šo li mi ni šla.

V zad njem me se cu sem do bil ne za dost ne oce ne še pri slo venš či ni, an gleš či ni pa tudi

pri so cio lo gi ji ... ne, pri zgo do vi ni. Pa ... še nek je, pa ne vem toč no.«

Šol ska psi ho lo gi nja: »Kako se pa obi čaj no učiš, po tem ko pri deš do mov?«

Mar tin: »Ah, ne kaj do sti. Kak šno uro, am pak ne vsak dan. Naj več krat grem s pri-

ja te lji ven, po tem gle dam te le vi zi jo. Saj malo po gle dam zvez ke, am pak ne mo rem

zdr ža ti. Kar ne da se mi. Brez veze mi je. Če bi uči telj bolj še raz la gal, bi se tudi jaz

mo go če učil.«

1 Izraz uče nec je tu miš ljen v smi slu po sa mez nik kot »uče ča se ose ba«, s či mer so za je ti učen ci

os nov nih šol, di ja ki sred njih šol in štu den ti viš jih in vi so kih šol ter fa kul tet (mladi na in odra sli) v for-

mal nem izo bra že va nju (šo le vseh vrst in sto penj).

405

izzivi za naprej

(M. S., di jak 1. let ni ka sred nje šo le, 7 ne za dost nih ocen ob kon cu 2. oce nje val ne ga

ob dob ja)

»Meni se ne zdi štu dij na fa kul te ti bis tve no tež ji kot v sred nji šo li. Od vi sno, ko li ko

ča sa si vza meš. Res je, da je ve li ko več sno vi kot v sred nji šo li, am pak se da vse ob-

vla da ti, če se zač neš pra vo ča sno uči ti ali če se spro ti učiš. Jaz sem se tako spro ti učil

fi zi ko: ko sem pri šel do mov, sem šel še en krat čez snov, ki smo jo de la li na va jah.

Tako si bo lje za pom niš »dre ve sno« zgrad bo sno vi, ki jo jem lje mo. Tako ima mo pri

fi zi ki le tos kri vu lje, ki jih ni smo obrav na va li v sred nji šo li. Če jih po gle dam še isti

te den, ne nuj no isti dan, si jih ve li ko bo lje za pom nim. Se daj se v pov preč ju učim

ve li ko več kot v gim na zi ji, v pov preč ju prib liž no šti ri ure na dan. Ko se učim, grem

po na va di naj prej čez svo je za pi ske. Za fi zi ko pa sem na in ter ne tu na šel za pi ske, ki

so bili bolj ši kot moji, po tem sem jih pa eno stav no pre pi sal na roko, ampak tako, da

sem vsa ko for mu lo in iz pe lja vo for mu le ra zu mel. Za to sem po ra bil oko li 25 ur. Ko

sem imel vse to pre pi sa no, sem do bil pre gled nad tem, kaj mo ram zna ti. Pa še ve li ko

na log sem re še val, ve li ko ta kih, ki smo jih de la li na va jah, sem po nov no sa mo stoj no

re šil, pa še iz do dat nih uč be ni kov ali de lov nih zvez kov sem jih poi skal.«

(J. V., štu dent 1. let ni ka ra ču nal niš tva o uče nju za iz pit iz fi zi ke)

»Zelo dol go sem od la ga la, da bi z na lo go sploh za če la. Ves čas se mi je zde lo, da

je vse sku paj za mene pre tež ko, pa tudi či sto ja sno mi ni, za kaj bi na lo go sploh iz-

pe lja la. Že ne kaj krat sem za če la de la ti, ne kaj dni ali celo kak šen te den in ten ziv no

ure ja la li te ra tu ro, zla ga la gra di va, bra la član ke, pi sa la in bri sa la, pre kla da la in obu-

pa va la, pa spet za dalj ši čas vse pu sti la. Ko se je na pa pir jih že na bra lo malo pra hu,

pa po nov no pri če nja la, preu re ja la, na novo sor ti ra la, pi sa la nove na slo ve, ob ča sno

ugo tav lja la po pol ne zab lo de v ra zu me va nju, pa tudi raz miš lja la, kako dru gi na pi še jo

na lo go, ali se tudi to li ko tru di jo (in utru ja jo). Sem ter tja sem do ži ve la ne na vad no

sve tel ob ču tek, da ne kaj ra zu mem, da se je ne kaj »košč kov zlo ži lo v mo zaik«, v ka-

te rem lah ko pre poz nam neko ob li ko, ven dar je do pre poz na va nja cele po do be še

da leč, zelo da leč. Še le po ne kaj na pol sle pih po sku sih pi sanja na lo ge je na sta lo ne-

kaj stra ni, ki so ime le »gla vo in rep«, tem je sle di lo še ne kaj dru gih manj do miš lje nih

stra ni ... nato pa mi je pi sa nje na lo ge kar ne ka ko »ste klo«.

(Ž. M., po di plom ska štu dent ka o iz kuš nji pi sa nja ma gi str ske na lo ge)

Kaj naj de mo skup ne ga v nji ho vih opi sih?

Vsi tri je za pi si opi su je jo iz kuš nje, ob čut ke, spo mi ne, oce ne, pre pri ča nja in čus tva

si cer raz lič no sta rih učen cev. Do živ lja jo mar si kaj po dob ne ga, če prav se uči jo raz-

lič no kom plek snih vse bin: po manj ka nje ča sa, ne ja snost ci ljev, po manj ka nje zna nja

ali spe ci fič nih spret no sti, prob le me s kon cen tra ci jo in is ka njem vi rov, vpra ša nja za-

pom ni tve in spo mi na, ra zo ča ra nje nad zme de nost jo in ne do re če nost jo uč ne sno vi

(npr. raz lič nih teo rij), vpra ša nje smi sel no sti uče nja in upo rab no sti nau če ne ga ...

Uče nje je za njih vse prej kot eno stav na, dol go ča sna, ru tin ska ak tiv nost:

• je is ka nje ci ljev, ki jih znajo do lo či ti (ali pa tudi ne),

• vse bu je mi sel no po glab lja nje (ali pa pa siv no spre je ma nje sla bo ra zum lje nih

tr di tev),

• vzbu ja ne pri jet na čus tva, kot so strah, od por, dol go čas je (ali pa pri jet na čus tva

po no sa, za do voljs tva, kom pe tent no sti),

• po ve za no je lah ko z do živ lja njem so cial ne ga priz na nja (lah ko pa tudi z od klo ni-

tvi jo in ob čut ki manj vred no sti),

406

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

• ... in še mar si kaj dru ge ga.

Če prav se do živ lja nja teh treh učen cev do ga ja jo na treh raz lič nih izo bra že val nih ni-

vo jih (sred nja šo la, do di plom ski štu dij, po di plom ski štu dij), lah ko iz nji ho vih opi sov

pov za me mo, da je uče nje kom plek sno do ga ja nje, v ka te re ga je uče nec vpet s ce lot no

oseb nost jo in z vse mi ve denj ski mi vzor ci, ki so mu pri učin ko vi to sti uče nja v po moč

ali pa v ovi ro. In prav to je bis tvo kon cep ta sa mo re gu la ci je2 uče nja (angl. self-re gu la-

ted lear ning). Sa mo re gu la ci ja se v šir šem smi slu na na ša na ti ste in ter nal ne in/ali

tran sak cij ske pro ce se, ki po sa mez niku omo go ča jo, da vodi in us mer ja svo jo k ci lju

na rav na no ak tiv nost sko zi čas in sko zi spre men lji ve oko liš či ne (kon tekst). Omo go ča

ra zu me va nje di na mi ke in med se boj ne pre ple te no sti kog ni tiv nih, mo ti va cij skih in

emo cio nal nih vi di kov po sa mez ni ko ve ga uče nja v kontek stih raz lič nih uč nih si tua cij.

Uče nja učen cev (na ka te ri koli stop nji izo bra že va nja) ne raz la ga več na sta ti čen,

pre tež no spo min ski, reak ti ven, eno sta ven in na na va dah te me lječ pro ces, kot so ga

zad nja de set let ja (po pre vla du jo čem be ha vio ri stič nem mo de lu) pred stav lja le raz lič-

ne stro kov ne (pa tudi ko mer cial ne) pub li ka ci je ali ra zi ska ve o uče nju pri nas.3

Sa mo re gu la ci ja pri uče nju za je ma us tvar ja nje mi sli, ču stev in ve denj, ki so orien ti ra-

ni k do se ga nju uč nih ci ljev (Zim mer man, 1999; 2001). Učen ci de lu jejo proak tiv no

(za vest no in iz sebe), in si cer zato ker se za ve da jo svo jih mo či in ome ji tev, vo di jo

jih oseb no po stav lje ni ci lji ter z na lo go in oko liš či na mi do lo če ne uč ne stra te gi je. Taki

učen ci kon tro li ra jo svo je uč no ve de nje s po moč jo za stav lje nih ci ljev in s sa mo ref-

lek si jo sprem lja jo last no ak tiv nost. To okre pi nji ho vo sa mo za do voljs tvo in po ve ču je

mo ti va ci jo za stal no iz bolj še va nje last ne ga na či na uče nja. Prav za ra di nad pov preč ne

mo ti vi ra no sti in pri la go dlji vo sti svo je ga na či na uče nja ima jo sa mo re gu la tiv ni učen ci

več mož no sti za us peh v šol skih si tua ci jah, s tem pa tudi bolj op ti mi sti čen po gled

na svo jo pri hod nost. Dru ga če re če no: to je uče nje, pri ka te rem je uče nec me ta-

kog ni tiv no, mo ti va cij sko in ve denj sko ak tiv no ude le žen v pro ce sih last ne ga uče nja

(Zim mer man, 1986, pov ze to po Peč jak, Gra di šar, 2002).

K na stan ku kon cep ta sa mo re gla ci je uče nja v osem de se tih in de vet de se tih le tih

prejš nje ga sto let ja je ve li ko pris pe va lo ra zi sko va nje uč nih sti lov in pri sto pov k uče-

nju, opre de lje va nje po me na me ta kog ni ci je pri uče nju ter vklju če va nje teo rij sel fa in

učen če ve ga cilj no na rav na ne ga ve de nja. Po letu 2000 so se po ja vi le prve ra zi ska ve

in pub li ka ci je o sa mo re gu la ci ji uče nja tudi pri nas (Ma ren tič Po žar nik, 2000; Pe-

klaj in Vo do pi vec, 1998; Pe klaj, 2000; 2001; Peč jak in Gra di šar, 2002). Za to vrst-

ne ra zi ska ve je zna čil no, da se je po zor nost ra zi sko val cev preu sme ri la od is ka nja

vpli vov po sa mez nih de jav ni kov na uče nje k ra zi sko va nju pri sto pov in stra te gij, ki jih

uče nec za iz bolj še va nje uč nih re zul ta tov upo ra bi na last no po bu do. V tem ob dob ju

se je ved no bolj uve ljav lja la tudi kog ni tiv no kon struk ti vi stič na pa ra dig ma uče nja

in pou če va nja (Ma ren tič Po žar nik, 1998; 2000; 2003; Ru tar Ilc in Ru tar, 1997;

Ru tar Ilc, 2003). Pri po jas nje va nju uče nja po sta ja jo ved no bolj po mem bni ter mi ni,

kot so ak tiv no uče nje, pro ce sno pou če va nje, pri sto pi k uče nju, poj mo va nja uče nja,

uč ni sti li, pa tudi di na mi ka uč ne mo ti va ci je ter z njo učen če vi ci lji, epi ste mo loš ka

2 Kon cept sa mo re gu la ci je se v so dob ni psi ho lo gi ji po jav lja na raz lič nih po droč jih (npr. oseb nost,

mo ti va ci ja, čus tva, so cial na psi ho lo gi ja, kli nič na psi ho lo gi ja, psi ho lo gi ja zdrav ja ipd.), odra ža pa šir-

ši in te res zna no sti in so dob ne druž be za vpra ša nje, kako člo vek za do se ga nje last nih ci ljev re gu li ra

last no do živ lja nje in ve de nje ozi ro ma, kako po sku ša nad zi ra ti svo je fi zič ne, ve denj ske in psi ho loš ke

zmož no sti. Re gu la ci ja po me ni mo du li ra nje mi sli, ču stev, ve de nja ali po zor no sti s po moč jo za vest ne ali

av to ma ti zi ra ne rabe spe ci fič nih me ha niz mov in pod por nih me tas pret no sti (npr. spo min, us mer ja nje

po zor no sti, zna nje, pre miš lje nost, sa mo ref lek siv nost ipd.).

3 Tako be se diš če uči te ljev, učen cev in star šev o uče nju še ved no te me lji na ter mi nih kot so uč na teh-

ni ka, uč na me to da in do bre ali sla be uč ne na va de.

407

izzivi za naprej

pre pri ča nja, sa mo po do ba, sa mou čin ko vi tost (Ko bal, 2001; Pu klek Lev puš ček, 2001).

Tako kot v tu ji ni tudi pri nas uva ja nje kon cep ta sa mo re gu la ci je v si cer bo ga to sfe ro

pe da goš ko-psi ho loš kih stro kov nih poj mov na po droč ju uče nja (in pou če va nja) ne

pri na ša do konč nih spoz nanj in od go vo rov, mor da prav nas prot no. Pri na ša šte vil ne

in raz lič ne teo re tič ne po gle de4 in ra zi sko val ne pri sto pe k preuče va nju uče nja, pred-

vsem pa »pre kon cep tua li zi ra nje« poj ma uče nja – od reak tiv ne vlo ge učen ca k nje go vi

ak tiv ni vlo gi pri uče nju. Po nu ja bolj di na mič ne, kon tek stua li zi ra ne in eko loš ko bolj

ve ljav ne raz la ge različ nih uč nih ve denj, tako ti stih, ki vo di jo k uč ne mu us pe hu, kot

tudi ti stih, ki vo di jo v uč ni neus peh. Teo ri je sa mo re gu la ci je uče nja med dru gim

po sku ša jo opi sa ti in po ja sni ti tudi neus pe šne na či ne sa mo re gu la ci je uče nja. Za ni-

ma jih, kako se po sa mez ni uče nec lah ko uči in je us pe šen kljub ome ji tvam v spo-

sob no stih, ovi ram so cial ne ga oko lja ali manj ka ko vost ne mu izo bra že va nju, med tem

ko je drug uče nec uč no neus pe šen kljub mo re bit nim pred no stim v spo sob no stih,

socialno-kul tur nem iz vo ru ali ka ko vost nem izo bra že va nju (Zim mer man, 2001). Ra-

zi sko va nje sa mo re gu la ci je uče nja nam daje tudi mož no sti za ra zu me va nje in ob li ko-

va nje pod po re učen cem v raz vo ju ključ nih pro ce sov uče nja, ki jih mno gi ne ob vla-

da jo: po stav lja nje ci ljev, urav na va nje ča sa, poz na va nje in flek si bil na raba pri mer nih

uč nih stra te gij (za na lo go in oko liš či ne), učin ko vita sa moe val va ci ja, kon struk tiv na

atri bu ci ja, is ka nje po mo či ali in for ma cij in po mem bna mo ti va cij ska pre pri ča nja, kot

sta sa mou čin ko vi tost in in trin zič ni in te res za uč no na lo go.

Po mem bna razisko val ka sa mo re gu la ci je uče nja Boe kaert so va (2002) meni, da je to

osred nji psi ho loš ki kon strukt pe da goš ke psi ho lo gi je de vet de se tih let, ven dar opo zar-

ja tudi na to, da poe no stav lje na in ne do volj ra zum lje na raba tega kon struk ta lah ko

pri pe lje do ne ja sno sti v ra zu me va nju nje go vih bis tve nih zna čil no sti. Znano Zim-

mer ma no vo de fi ni ci jo sa mo re gu la ci je uče nja je po nje nem mne nju tre ba ra zu me ti

kot » učen če vo po sku ša nje do se ga nja oseb nih ci ljev s si ste ma tič nim ge ne ri ra njem mi sli,

ak tiv no sti in ču stev, ki so upo rab na (adap ta bil na) v da nem tre nut ku in v da nih oko liš-

či nah« (Boe kaerts, 2002, str. 594). Meni, da se učen ci ved no uči jo sko zi sa mo re gu-

la ci jo uče nja, saj ved no sku ša jo do se či neke oseb ne ci lje: ne ka te rim se prib li žu je jo,

dru gim se izo gi ba jo. Sa mo re gu la ci jo učenja bi mo ra li ra zu me ti z dveh vi di kov:

• kako in ko li ko uče nec že ka že sa mo re gu la ci jo uče nja – kot raz vi to zmož nost,

• kako jo s pou če va njem in raz lič ni mi uč ni mi si tua ci ja mi spod bu ja mo – kot rezul-

tat uč ne ga pro ce sa.

Opo zar ja tudi na ja sno raz li ko va nje med poj mi sa mo re gu la ci ja in sa mo kon tro la

(angl. self-ma na ge ment). Sa mo kon tro la je prav za prav po dre ja nje (so gla sno po dre-

ja nje, angl. com plian ce) uči te lje vim zah te vam in ci ljem. Če prav tako sa mo re gu la ci ja

kot sa mo kon tro la ugod no vpli va ta na uče nje, saj omo go ča ta zaš či to na me re pred

so tek mu jo či mi ak cij ski mi ten den ca mi, pa med obe ma si ste mo ma ob sta ja jo po mem-

bne raz li ke.

Kon cept sa mo re gu la ci je uče nja je spod bu dil zelo ve li ko za ni ma nja in ra zi sko va nja v

aka demskih znans tve nih pe da goš kih kro gih v tu ji ni in pri nas, pre cej manj pa je znan

med stro kov nja ki prak ti ki, ki de la jo v šo lah: uči te lji, raz red ni ki, rav na te lji, šolskimi

sve to val ni mi de lav ci itd. V po vsem dru gač ni obliki in iz dru gih iz vo rov pa lah ko pre-

poz na mo raz vi to zmož nost sa mo re gu la ci je uče nja v kom pe ten ci uče nje uče nja. Izraz

kom pe ten ca in kom pe tenč ni pri stop so v zad njih le tih vpe lja le šte vil ne po so do bi tve

4 S teo re tič no raz la go sa mo re gu la ci je uče nja se uk var ja jo raz lič ne teo ri je: be ha vio ri stič ne, fe no me-

no loš ke, teo ri je pro ce si ra nja in for ma cij, so cial no kog ni tiv ne, teo ri ja vo lje, so cial no kul tu ro loš ke in

kon gi tiv no kon struk ti vi stič ne teo ri je.

408

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

sred nje šol ske ga izo bra že va nja pri nas (Pa vlič, 2007; Sli var, 2008; Wechters bach,

2009). Pre nov lje ni pro gra mi sred nje ga po klic ne ga in stro kov ne ga izo bra že va nja

opre de lju je jo de set splo šnih kom pe tenc in raz lič ne po klic ne kom pe ten ce (ge ne rič-

ne in spe ci fič ne), gim na zij ski pro gram pov ze ma osem kom pe tenc vse živ ljenjske ga

uče nja. Po leg pou če va nja uč nih vse bin naj bi pre nov lje ni sred nje šol ski pro gra mi

učen cem po ma ga li iz gra je va ti te kom pe ten ce v čim več ji meri. Uči te lji jih mo ra jo

zna ti pre poz na ti v uč nih ci ljih ter med pou če va njem o njih raz miš lja ti, jih na čr to va-

ti, vklju če va ti in spod bu ja ti. Uče nje uče nja je pre poz na no kot ena od splo šnih in te-

melj nih kom pe tenc, ki omogo ča jo oseb ni raz voj in vklju če va nje v hi tro spre men lji vo

in teh no loš ko raz vi to druž bo 21. sto let ja. Po dob no kot os ta le kom pe ten ce lah ko tudi

uče nje uče nja v zelo je dr na tem slo gu opre de li mo kot kom bi na ci jo:

• zna nja o uče nju – uči ti se o us pe šnih in ra cio nal nih na či nih pri do bi va nja zna nja;

• veš čin uče nja – uči ti se o stra te gi jah is ka nja, zbi ra nja, or ga ni zi ra nja in ovred no te-

nja in for ma cij, po mem bnih za re še va nje prob le mov;

• od no sa do uče nja – uči ti se prev ze ma ti od go vor nost za last no uče nje: raz voj av-

to nom ne ga (sa mo stoj ne ga, neod vi sne ga, sa mo re gu la tiv ne ga) uče nja.

Uče nje uče nja je nad pred met na ali kro sku ri ku lar na kom pe ten ca, saj je ena od ključ-

nih kom pe tenc v uč nih na čr tih vseh pred me tov v vseh sred nje šol skih pro gra mih.5 V

naj bolj splo šnem po gle du lah ko lo či mo dva pri sto pa k raz vo ju te kom pe ten ce: in di-

rekt ni in di rekt ni pri stop, oba ima ta svo je pred no sti in sla bo sti (Ma ren tič Po žar nik,

2000). Pri in di rekt nem pri sto pu si za stav lja mo vpra ša nje, kako na čin pou če va nja

vpli va na raz voj sa mo re gu la ci je uče nja oz. raz vi ja nje kom pe ten ce uče nje uče nja pri

učen cih. Pri tem nas za ni ma jo tako raz lič ni mož ni na či ni uči te lje ve ga pou če va nja,

or ga ni zi ra nja in vo de nja pou ka, us mer ja nja in oce nje va nja učen cev kot tudi vplivi

šir ših pa ra dig mat skih kon cep tov izo bra že val nih si ste mov, po li tik in re form. Ra zi-

ska ve in or ga ni za cij ske iz pe lja ve so v tem pri me ru us mer je ne v uč no oko lje, ve či na

spoz nanj in iz ku šenj pa ka že, da je po mem bno:

• us tvar ja nje kli me po zi tiv ne so cial no-emo cio nal ne pod po re,

• pou dar ja nje ak tiv ne ga uče nja in is ka nje oseb ne smi sel no sti v vse bi nah,

• dovolj mož no sti za sa mo re gu la ci jo uče nja,

• oce nje va nje ne de lu je kot grož nja sa mos po što va nju.

Za di rekt ni pri stop gre ta krat, ka dar po sku ša mo z raz lič ni mi spe cial ni mi ali in ter-

ven cij ski mi pro gra mi do dat no raz vi ti raz lič ne vi di ke kompe ten ce uče nje uče nja

(sa mo re gu la cij ske ga uče nja) pri učen cih. Pri tem gre lah ko za obi čaj no po pu la ci jo

učen cev raz lič nih sta ro sti ali pa za po seb ne ka te go ri je učen cev (učen ci z uč ni mi

mot nja mi, učen ci s pri manj klja ji na po sa mez nih po droč jih uče nja ipd.) ali pa za

pred met no spe ci fič no po droč je (npr. tuji je zi ki, ma te ma ti ka …). Pri to vrst nih po sku-

sih vpli va nja na kom pe ten co uče nje uče nja so na po ri us mer je ni v učen ca, po na va di

pa gre za in ten ziv no raz vi ja nje raz lič nih uč nih stra te gij (kog ni tiv ne in me ta kog ni tiv-

ne stra te gi je, mo ti va cij ski tre nin gi, emo cio nal ne stra te gi je).

5 V »je zi ku« kom pe tenc bi sa mo re gu la cij sko uče nje lah ko poi me no va li (splo šna) ak cij ska kom pe-

ten ca (angl. ac tion com pe ten ce), ki je po treb na, da do se že mo do lo če ne ci lje na ka te rem koli uč nem

po droč ju (Bau mert idr., 2000).

409

izzivi za naprej

2 O ŠO LI

Vsa ka šo la se vpra ša nja, kako se uči jo nje ni di ja ki, lo te va na ne ko li ko dru ga čen

na čin, v dru gač nih oko liš či nah in mor da tudi iz dru gač nih raz lo gov. Na Gim na zi ji

Ko čev je6 smo v pre te klih dveh de set let jih vpi so va li v gim na zij ski pro gram sko raj

vse ti ste os nov no šol ce, ki jih je vpis v gim na zi jo za ni mal. Pre tež no so bili to os nov-

no šol ci z bolj šim splo šnim us pe hom, se lek tiv nost vpi sa je bila re la tiv no majh na,7

raz li ke med vpi sa ni mi di ja ki v ob vla do va nju zah tev gim na zij ske ga pro gra ma pa do-

kaj ve li ke. Vpra ša nja uč ne neus pe šno sti (in s tem po ve za no izo sta ja nje od pou ka,

po manj ka nje uč ne mo ti va ci je, po nav lja nje let ni kov, po goj ni vpis v viš ji let nik ipd.)

je bilo za na šo šo lo vsa leta po mem bno vpra ša nje, saj si majh ne gim na zi je v manj ših

kra jih prav za prav ne mo re jo pri voš či ti ve li ke ga osi pa di ja kov. Mor da smo bili zato

na šo li že pred leti (od leta 1995) pri prav lje ni is ka ti in preiz ku ša ti raz lič ne na či ne,

kako di ja kom po leg ka ko vost ne ga pou ka po nu di ti spod bud no oko lje za nji hov oseb-

nost ni raz voj8 in omo go či ti us trez ne pod po re pri nji ho vem uče nju. Z že ljo, da bi

vse di ja ke pri pe lja li do us pe šno za klju če ne splo šne ma tu re,9 smo ve li ko ener gi je in

stro kov ne ga zna nja med dru gim vla ga li tudi v raz vi ja nje kom pe ten ce uče nje uče nja

pri di ja kih. Raz vi ja nje te kom pe ten ce je po te ka lo naj prej samo v ok vi ru ob vez ne po-

nud be šo le za iz bir ne vse bi ne (OIV učne stra te gi je), ki jih iz va ja šol ska psi ho lo gi nja

za di ja ke pr ve ga let ni ka gim na zi je. Že leta 2002 pa smo v okviru po seb ne ga pro jek ta

Raz vi ja nje uč nih stra te gij pr vič vpe lja li us po sab lja nje uči te ljev za raz vi ja nje te kom-

pe ten ce pri di ja kih. V na da lje va nju po drob ne je pred stav ljam obe ob li ki spod bu ja nja

kom pe ten ce uče nje uče nja na na ši šoli.

3 UČE NJE UČE NJA KOT OB VEZNA

PO NUD BA ŠO LE V OK VI RU IZ BIR NIH VSE BIN

Gim na zij ski pro gram do lo ča, da šo la ob vez no po nu di di ja kom naj manj 15 ur iz bir-

nih vse bin uče nje za uče nje. Te vse bi ne mora šo la ob vez no po nu di ti – naj manj v

6 Gim na zi ja Ko čev je sodi med manj še sred nje šo le, saj ima vsa ko šol sko leto oko li 450 di ja kov v

16 do 17 od del kih, iz va ja gim na zij ski pro gram (tudi evrop ski od de lek), pro gram eko nom ski teh nik in

ma tu ri tet ni te čaj. Leta 2004 se je šo la pre se li la v pre nov lje no in do gra je no gim na zij sko stav bo v sre diš-

ču Ko čev ja. Na šo li dela oko li 40 uči te ljev in 3 stro kov ni so de lav ci (šol ska psi ho lo gi nja, knjiž ni čar ka,

ra ču nal niš ki asi stent). Šo la v zad njih le tih vpi še po dva od del ka no vin cev v gim na zij ski pro gram in

dva od del ka no vin cev v eko nom ski pro gram. V šo lo se vpi su je jo pred vsem os nov no šol ci iz ko čev ske in

rib niš ke ob či ne, pa tudi iz manj ših oko liš kih ob čin, skup no iz sed mih os nov nih šol.

7 Za opis značil no sti po sa mez ne šo le je po leg po dat kov o de mo graf skih gi ba njih in gos po dar skem

za led ju šo le po mem bno poz na ti tudi po da tek o se lek tiv no sti vpi sa v šo lo. To je za opis zna čil no sti

po sa mez ne šo le po mem ben po da tek, saj go vo ri o tem, da ima jo gim na zi je v raz lič nih kra jih prav za-

prav lah ko do kaj raz lič no po pu la ci jo di ja kov. Če prav smo ime li ob ča sne ome ji tve vpi sa v gim na zij ski

pro gram, pa so bile spod nje meje točk za spre jem re la tiv no niz ke. V pri mer ja vi s spod nji mi me ja mi

točk na dru gih gim na zi jah v Ljub lja ni, bi se le oko li 20% na ših kan di da tov za vpis lah ko vpi sa lo tudi na

kak šno od teh gim na zij. V zad njih le tih je ču ti ti vpliv manj ših os nov no šol skih ge ne ra cij, tako šo la že

ne kaj let nima ome ji tve vpi sa v prvi let nik gim na zi je, manj ši je tudi vpis v pro gram eko nom ski teh nik.

8 V šol skem letu 2001/02 smo na šo li pri če li z ve li kim pro jek tom za spod bu ja nje oseb nost ne ga raz-

vo ja di ja kov. Vpe lje va li smo Pro gram za raz vi ja nje po zi tiv ne sa mo po do be mla dost ni kov, ka te re ga av tor

je bil dr. Ro bert Rea so ner, Gail Dusa, v Slo ve ni ji pa ga je tr žil In sti tut za raz voj oseb ne ka ko vo sti iz

Ljub lja ne. Več o tem v Ve sel (2002).

9 Splo šno ma tu ro je v pre te klih de set let jih v ju nij skem roku us pe šno opra vi lo v pov preč ju od 93% do

98% ma tu ran tov.

410

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

tem ob se gu, iz va ja pa jih, če se pri ja vi (po nor ma ti vih za ob li ko va nje sku pin) do volj

di ja kov. Vse bi ne so ob vez ne za šo lo kot or ga ni za tor ja ozi ro ma po nud ni ka, za di ja ka

pa ne. Šo le lah ko same do lo či jo ob li ko in na či ne iz ved be. Šo la lah ko po svo ji pre so ji

po nu di tudi vse bi ne v več jem ob se gu (splet na stran Mini strs tva za šols tvo in šport).

3.1 Iz bir ne vse bi ne uče nje uče nja:



od uč nih na vad k uč nim stra te gi jam

Na šo li smo med le to ma 1995 in 2000 di ja kom po nu ja li iz bir no vse bi no uče nje za

uče nje z na slo vom »tečaj uče nja in pom nje nja«, ki ga je pri pra vi la šol ska psi ho lo gi-

nja v ob se gu 12 ur. Iz ha jal je iz te daj do seg lji ve stro kov ne li te ra tu re s po droč ja pe da-

goš ke psi ho lo gi je in psi ho lo gi je uče nja. Vse bin sko je bil te čaj kom bi na ci ja raz la ge o

de lo va nju člo veš ke ga spo mi na, o vr stah uče nja, o de jav ni kih uč ne us pe šno sti, vklju-

če val je tudi vpra šal nik uč nih na vad, pri re jen po vpra šal ni ku Ma ren tič Po žar ni ko ve

(1980).10 Vse bo val je ne kaj pri me rov in krat kih de mon stra cij o mi sel nih vzor cih

(Ga bri jel čič, 1986), raz la go o ko ra kih pri uče nju (Rose, Goll, 1993) in o uče nju

raz lič nih šol skih pred me tov (Peč jak, 1993). In te res za to pro sto iz bi ro je med di ja ki

ob sta jal, če prav ga je iz bi ra la manj ša sku pi na di ja kov (od prib liž no 90 di ja kov pr ve-

ga let ni ka je to iz bir no vse bi no ne kaj let za po re do ma iz bi ra lo med 8 do naj več 15

di ja kov). Naj po go steje so bili to di ja ki z uč ni mi te ža va mi, di ja ki s slab šim us pe hom

v os nov ni šo li in ne go to vi, ne ko li ko ank sioz ni di ja ki. Os ta li di ja ki so iz bi ra li bolj

pri vlač ne in sproš ču jo če iz bir ne vse bi ne, ki jih je šo la vsa ko leto po nu ja la na iz bi ro

di ja kom (npr. film ski ali gle da liš ki abon ma, re krea ci ja, ple sni te čaj, španš či na ipd.).

Po pr vih le tih iz va ja nja te iz bir ne vse bi ne smo opa ža li ne ka te re vse bin ske po manj-

klji vo sti, or ga ni za cij ske te ža ve in pre vi soka pri ča ko va nja vseh vklju če nih.

1. Vse bin ske po manj klji vo sti

Vse bin sko je bilo tečaj uče nja in pom nje nja tež ko pri pra vi ti tako, da bi bil za di ja ke

pri vla čen in hkra ti za res upo ra ben za nji ho ve sti ske v zve zi z uče njem in zah tev nost-

jo gim na zij ske ga pro gra ma. V de vet de se tih le tih na šo lah ni bilo pri mer ne stro kov ne

li te ra tu re o uče nju uče nja, ki bi bila na pi sa na za vsak da njo šol sko prak so in za po tre-

be šol ske sve to val ne služ be. Viri, ki smo jih ime li v ti stem ča su na raz po la go, so bili

ali zelo ab strakt ni in splo šni ali pa bolj prak tič ni, ven dar ko mer cial ni.

Pre vla do va li so viso ko ab strakt ni aka dem ski član ki, ki so pri ka zo va li re zul ta te ra-

zi skav uče nja v la bo ra to rij skih po go jih (npr. Bad de ley, 1994; Gru ne berg in Mor ris,

1992), fak tor ske ana li ze raz lič nih vpra šal ni kov ali pa »pol teo re tič ne-pol po li tič ne«

raz pra ve, kaj in zakaj bi šo le mo ra le po če ti, da bi do se gli neko »ideal no sta nje uče-

nja« pri di ja kih. Prak tič no na rav na nih znanj, spret no sti, de lav nic ali ak tiv no sti, ki bi

ka za le, kako se di ja ke v str nje ni, te čaj ni ob li ki »nau či uči ti se« ni bilo mo go če naj ti.

Prve pri me re ta kih prak tič no orien ti ra nih pri roč ni kov za uči te lje ali šol sko sve to-

val no služ bo smo na šo li ku pi li v an gleš kih iz vir ni kih (npr. Gibbs, 1981; Lash ley,

1995; Pal mer, 1996). Red ki so bili tudi se mi nar ji, ki so vpe lje va li zelo prak tič ne in

upo rab ne teme, npr. ti pič ni prob le mi di ja kov pri urav na va nju ča sa uče nja11.

Ob ča sno so se po jav lja li prvi ko mer cial no za miš lje ni pri roč ni ki, ki so že z na slo vi

(npr. Su per lear ning, Hipe ru če nje, Kvantno uče nje ipd.) ob ljub lja li hi tre re ši tve za

10 Vpra šal nik uč nih na vad (VUN) je bil kratek, upo ra ben za delo v raz re du in eden red kih do stop nih

ko mur ko li. Ob jav ljen je bil l. 1980 in je bil ver jet no eden naj po go ste je upo rab lje nih vpra šal ni kov v

šo lah v na sled njih 20 le tih.

11 Tak se mi nar je bilo mo go če sprem lja ti v šol. l. 1994 pri dr. Lidiji Ma gaj na, Sve to val ni cen ter,

Ljub lja na.

411

izzivi za naprej

po manj ka nje mo ti va ci je, te ža ve s kon cen tra ci jo ali prob le me za pom ni tve ve li ke ga

šte vi la po drob no sti (De Por ter, Her nac ki, 1996; Bam beck, Wol ters, 1995). To vrst ni

pri roč ni ki so v pr vih po glav jih obi čaj no dvig ni li op ti mi zem bral ca, da v na da lje va-

nju re snič no sle di jo zelo upo rab ne re ši tve uč nih prob le mov, s ka te ri mi se uba da jo

po vsem pov preč ni sred nje šol ci. Ven dar je ve či na v na da lje va nju vse bo va la bolj ali

manj po drob ne opi se raz lič nih mne mo teh nik (akro nim, akro stih, me to da loci, me-

to da PEG ipd.), ki so za sred nje šol ca le ob ča sno upo rab ne. Med naj bolj po go sto

upo rab lje ne vire o uče nju uče nja v de vet de se tih le tih vse ka kor so di jo pre vo di Bu-

za no vih knjig o upo ra bi mi sel nih vzor cev (Bu zan, 1983). Med temi je stro kov no

iz sto pal kom plet Umet nost uče nja av tor jev Rose in Goll (1993), ki je opi so val po sa-

mez ne faze ali ko ra ke pri sa mo stoj nem uče nju di ja kov, po leg pri roč ni ka je vse bo val

raz lič ne de mon stra ci je, zvoč ne ka se te in vi deo po snet ke.

2. Or ga ni za cij ske te ža ve

Po ve za ne so bile z dejs tvom, da je bila ve či na di ja kov vo za čev in zato v po pol dan-

skem ča su tak te čaj ni bil iz ve dljiv. Iz va ja li smo ga zato en dan na te den po pou ku,

več ted nov za po red ali ob so bo tah do pold ne. Iz ka za lo se je, da je iz va ja nje ta kih ur

po pou ku za di ja ke na por no in da je bil osip v obi sko va nju te ča ja zato pre cej šen.

Do ga ja lo se je, da kak šno šol sko leto iz bir ne vse bi ne za uče nje uče nja na šo li ni smo

iz va ja li, saj je di ja ki ob soča sni po nud bi bolj sproš ču jo čih in za bav nih iz bir nih vse-

bin na šo li niso iz bi ra li in je bilo pre ma lo pri jav za ob li ko va nje sku pi ne.

3. Pre vi so ka pri ča ko va nja

Dija ki so se v tak te čaj učenja in pom nje nja pri jav lja li s pri ča ko va nji o »ča rob ni

pa lič ki«, o ob sto ju ne kih na pol ma gič nih (psi ho loš kih) skriv no stih uče nja, ki jih

bodo tu spoz na li in ki bodo re ši le vse nji ho ve uč ne te ža ve in sti ske v šo li. Re ši tve

naj bi bile hi tre in naj ne bi zah te va le do dat ne ga na po ra. Ra zo ča ra nja so bila zato

pre cejš nja, saj so bile vse bi ne te ča ja na me nje ne di ja kom, ki so za uče nje mo ti vi ra ni.

Tako ne real na pri ča ko va nja so ka za li tudi uči te lji na šo li, saj so po go sto izra ža li že-

ljo, da bi »kak šne ga ne mo ti vi ra ne ga di ja ka po sla li v te čaj uče nja, zato da bi po stal

mo ti vi ran«(!).

3.2 Iz bir ne vse bi ne uče nje za



uče nje kot uč ne stra te gi je

Leta 2001 smo iz bir ne vse bi ne uče nje za uče nje za sta vi li na novo, poi me no va li smo

jih OIV učne stra te gi je. Šolska psi ho lo gi nja jih je na čr to va la tako, da časov no za-

je ma jo tri šol ske ure, iz va ja la jih je v do pol dan skem ča su, po sta le so ob vez ne za

vse di ja ke pr ve ga let ni ka. Med temi ura mi so nav zo či tudi uči te lji, ki se lah ko kon-

struk tiv no vklju ču je jo v raz miš lja nja di ja kov o uče nju uče nja. V spod nji pre gled ni ci

pred stav ljam ča sov no in vse bin sko do ga ja nje teh treh ur OIV učne stra te gi je, kot jih

na šo li iz va ja mo v zad njih le tih.

412

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

Pre gled ni ca 1: Po tek OIV učne stra te gi je

Ura

Vse bi ne – po mem bni poj mi

Me to da

Ci lji





1. ura


Uče nje v sred nji šo li

• fron tal na

• in for mi ra nje

Pre hod v sred njo šo lo.

raz la ga

• ozaveš ča nje

Raz li ke med os nov no in sred njo šo lo:

• sku pin ska

spre memb

– oko lje, nova pravila, novi so šol ci in

di sku si ja

• sa mo ref lek si ja

uči te lji,

• po go vor

• pre poz na va nje

– uč ni na čr ti, na čin pou če va nja v



in di vi dual nih

sred nji šo li.

razlik v uče nju

Upad ocen (po dat ki za šo lo).

Kdaj ploh go vo ri mo o uč nem neus pe hu?

Kako vzpos ta vi ti do bre od no se z uči te lji?

Pri la go di tev uče nja na sred nje šol ski nivo:

kako pre so di mo učin ko vi to in neu čin ko vi to

uče nje?





2. ura


Kak šno je moje se da nje uče nje?

• in di vi dual no

• sa mo ref lek si ja o

De lav ni ca: Vpra šal nik Moč na in šib ka po-

delo

last nem uče nju

droč ja uče nja (Ve sel, 2004)

• delo v paru

• raz vi ja nje

• iz pol nje va nje

• sku pin ska

me ta kog ni ci je

• sa mo vred no te nje

di sku si ja

• sku pin ska vred no te nje za raz red





3. ura


Naj po go stej še te ža ve pri uče nju

• fron tal na

• raz vi ja nje

sred nje šol cev:

raz la ga (PPP)

me ta kog ni ci je

• urav na va nje ča sa

• so de lovalno

• spoz na va nje mož-

• urav na va nje kon cen tra ci je

uče nje

nih na či nov po mo či

• ob vla do va nje stra hu in stre sa v šo li

• sku pin sko delo

pri uč nih te ža vah

Raz laga po sa mez nih ti pov uč nih te žav.

Kaj po me ni urav na va nje ča sa?

Kak šna je raz li ka med po zor nost jo in

kon cen tra ci jo?

Kako se kon struk tiv no soo ča mo s stre som v

živ lje nju in v šo li?

Šol ska psi ho lo gi nja je vse bi no teh treh ur ob li ko va la tako, da so po ve za ne s kon kret-

ni mi si tua ci ja mi dija kov ob vsto pu v sred njo šo lo: pre hod iz os nov ne šo le v sred njo

šo lo, sa mo vred no te nje last ne ga na či na uče nja ter obrav na va naj po go stej ših uč nih

te žav sred nje šol cev.

Za te ure je pri pra vi la nov vpra šal nik o naj po go stej ših te ža vah pri uče nju, s ka te ri mi

se sre ču je jo sred nje šol ci. Vpra šal nik ima na slov Moč na in šib ka po droč ja uče nja

(Ve sel, 2008) in vse bu je 45 tr di tev, ki opi su je jo raz lič ne te ža ve, ki jih po go sto opi-

su je jo sred nje šol ci. Tr di tve so gru pi ra ne v 9 sku pin, ki jih vpra šal nik poi me nu je po-

droč ja uče nja. Za vsa ko po droč je uče nja je pred vi de nih 5 tr di tev, ka te rih po go stost

v last nem uče nju di ja ki oce nju je jo na pet sto penj ski Li ker to vi les tvi ci: od 1 – ni ko li

ali sko raj ni ko li ne ve lja zame do 5 – ved no ali sko raj ved no ve lja zame.12 Opi se po-

sa mez nih po dro čij pri ka zu je spod nja pre gled ni ca.

12 Av to ri ca ga je pred sta vi la leta 2004 na izo bra že va nju mul ti pli ka tor jev za po droč je Uče nje uče nja ter

leta 2008 na stro kov nem se mi nar ju za šol ske sve to val ne de lav ce, prva ob jav lje na ver zi ja v: Až man, 2008).

413

izzivi za naprej

Pre gled ni ca 2: Po droč ja uče nja oz. uč nih te žav na vpra šal ni ku Moč na in šib ka po droč ja uče nja

OBVLADOVANJE ČASA

Vpra ša nja 1 do 5 se na na ša jo na na čr to va nje po treb ne ga ča sa za

uče nje, pra vo ča snost uče nja, izo gi ba nje kam panj ske mu uče nju.

POMNJENJE INFORMACIJ

Vpra ša nja 6 do 10 za je ma jo di ja ko ve iz kuš nje pom nje nja ve li ke ga

šte vi la in for ma cij, s ka te ri mi se sre ču je v šo li, na na ša jo se na

po men uče nja s pri kli cem na me sto le s pre poz na va njem, po nav lja-

nja uč nih vse bin in kr če nje ko li či ne in for ma cij.

UČENJE Z RAZUMEVANJEM

Vpra ša nja 11 do 15 se na na ša jo na po glab lja nje zna nja, po ve zo-

va nje zna nja s prejš njim zna njem, last ni mi iz kuš nja mi, is ka njem

bis tve nih idej in smi sla sno vi, iz bra ne ga po glav ja ali teme.

ORGANIZIRANOST

Vpra ša nja 16 do 20 za je ma jo stop njo di ja ko ve splo šne or ga ni zi ra-

(UREJENOST) UČENJA

no sti pri uče nju in nje go vo tež njo po si ste ma ti zi ra nju uč ne sno vi.

Gre za veš či no or ga ni zi ra nja in for ma cij: pre gled nad zah te va no

uč no snov jo, iz de lo va nje pre gled nic, mi sel nih vzor cev, ob vla do va-

nje uče nja iz uč be ni kov, po ve zo va nje za pi skov z uč be ni ki, va ja mi,

de lov ni mi li sti.

PREVERJANJE ZNANJA

Vpra ša nja 21 do 25 za je ma jo di ja ko vo tež njo, da do volj rea li stič-

no pre so ja, kdaj že do volj zna, kdaj lah ko pre ne ha z uče njem in

kak šne so uči te lje ve zah te ve gle de ko li či ne in po drob no sti zna nja.

OBVLADOVANJE

Vpra ša nja 26 do 30 pre ver ja jo, kako učin ko vi to se di jak soo ča

STRAHU IN STRESA

s stre som v oce nje val nih si tua ci jah v šo li: ali pre poz na va pra ve

vzroke mo re bit nih uč nih neus pe hov, ali ohra nja sa mo za vest in

po zi tiv no sa mo po do bo, raz vi ja po zi tiv no miš lje nje in ob nav lja nje

pre te klih us pe hov.

INTERES ZA ZNANJE –

Vpra ša nja 31 do 35 za je ma jo di ja ko vo no tra njo mo ti va ci jo za

NOTRANJA MOTIVACIJA

zna nje in uče nje, nje gov in te res za vsaj ne ka te re šol ske pred me-

te, nje go vo zmož nost vztra ja nja in pri prav lje no sti na na por ter

splo šno vi so ko vred no te nje zna nja.

POMEN OCEN – ZUNANJA

Vpra ša nja 36 do 40 so us mer je na na področ je zu na nje mo ti va ci je

MOTIVACIJA

za oce ne, na di ja ko vo oza veš če no am bi cioz nost, za ve da nje po me-

na šo le in izo bra že va nja za oseb ni raz voj in us pe šnost ter nje go vo

pri prav lje nost, da vlo ži na por za do se ga nje vi so kih ocen.

URAVNAVANJE

Vpra ša nja 41 do 45 se na na ša jo na po mem bno po droč je us mer ja-

KONCENTRACIJE

nja po zor no sti in kon cen tra ci je: kako uspe ob dr ža ti po zor nost na

uč ne vse bi ne med pou kom in med sa mo stoj nim uče njem doma,

ko li ko upo šte va last ni bio ri tem po zor no sti in kon cen tra ci je.

Vpra šal nik se je iz ka zal kot pri me ren in za ni miv na čin uva ja nja di ja kov v raz miš lja-

nje o last nem uče nju. Na ak ti ven na čin jih vodi v pre poz na va nje nji ho vih moč nih in

šib kih po dro čij pri uče nju, ki lah ko vpli va jo na nji ho vo uč no us pe šnost. Vpra šal nik

Moč na in šib ka po droč ja uče nja omo goča in di vi dua li zi ran pri stop, saj pri ka že, da se

vsak di jak uči na ne ko li ko dru ga čen na čin in ima lah ko dru gač ne te ža ve pri uče nju

kot so šol ci. Na pre prost na čin lah ko tudi hi tro pre gle da mo, ka te re te ža ve pri uče nju

so naj po go stej še v ce lem od del ku. Nje go va pred nost je to, da je za sno van za delo s

ce lim od del kom in da je iz ve dljiv v dveh šol skih urah. Naj po go stej ša šib ka po droč ja

ozi ro ma te ža ve, ki jih izra ža jo di ja ki na tem vpra šal ni ku, se na na ša jo na urav na va nje

414

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

ča sa, na do živ lja nje stra hu in stre sa v šo li ter na ohra nja nje kon cen tra ci je (Ve sel,

2002)13.

Iz pol nje va nje in vred no te nje vpra šal ni ka us tvar ja di na mič no vzduš je za po go vor z

di ja ki o uč nih stra te gi jah, ki so naj bolj pri mer ne za po sa mez no po droč je uče nja.

Tako so za učin ko vi to urav na va nje ča sa po mem bne raz lič ne stra te gi je na čr to va nja

ci ljev, do lo ča nja prio ri tet na log, na čr to va nja ča sa in pre pre če va nja od la ga nja (angl.

pro cra sti na tion) uče nja. Di ja ki se mo ra jo v gim na zi ji soo či ti z ve li ko ko li či no po-

drob no sti, po dat kov, tujk, poi me no vanj, na šte vanj, formul, no vih be sed ipd. Tako je

po mem bno, da poz na jo in us trez no upo rab lja jo stra te gi je za me mo ri ra nje (npr. us-

tvar ja nje sez na mov, iz pi skov, uč nih kar tic, akro ni mov, akro sti hov ipd.), hkra ti pa se

zna jo uči ti tudi z ra zu me va njem in upo rab lja jo ela bo ra cij ske stra te gi je (npr. PV3P,14

pov ze ma nje, pa ra fra zi ra nje, za stav lja nje vpra šanj, VŽN,15 splo šna štu dij ska stra te gi-

ja, mi sel ni vzor ci ipd.). Po droč je ohra nja nja kon cen tra ci je di ja ki po go sto na va ja jo

kot zelo te žav no za njih, zato je po mem bno, da se z nji mi po go var ja mo o tem: kak-

šna je raz li ka med pa siv no po zor nost jo in ak tiv no po zor nost jo ali kon cen tra ci jo,16

o po me nu dnev ne ga bio rit ma bud no sti, o po ve za no sti mo ti va ci je in kon cen tra ci je,

o mož nost iz bolj ša nja kon cen tra ci je pri uče nju.

Z di ja ki se lah ko v na da lje va nju po go var ja mo tudi o tem, kaj je skup ni cilj vsa ke ga

iz med de ve tih po dročij uče nja tega vpra šal ni ka in pred la ga nih uč nih stra te gij. K

čemu te ži mo pri urav na va nju ča sa? Kaj skup no vsem stra te gi jam za me mo ri ra nje?

Kdaj vemo, da nek do za res do bro ob vla da ohra nja nje last ne po zor no sti in kon cen-

tra ci je? Za po sa mez no po droč je uče nja sku paj z di ja ki iz bi ra mo naj bolj še ge slo,

moto, mo drost ali bis tve no spo ro či lo, ki naj bo lje pred stav lja vse pred stav lje ne uč ne

stra te gi je. Tako npr. lah ko ve či no stra te gij za urav na vanje ča sa pov za me mo z ge slom

»Rav naj mo s svo jim ča som kot z dra go ce nost jo«, stra te gi je za ob vla do va nje stra hu

in stre sa pa lah ko pov za me mo z na sled njim bis tve nim spo ro či lom: »Nau čimo se

pre ži ve ti neus pe he in se učimo iz na pak.« Po drob ne je so po sa mez na po dročja uče-

nja iz vpra šal ni ka Moč na in šib ka po droč ja uče nja pred stav lje na v pri lo gi 1.

Šol ska psi ho lo gi nja po kon ča ni iz ved bi iz bir ne vse bi ne učne stra te gi je iz ve de tudi

eval va ci jo z di ja ki, in si cer tako da jim za sta vi na sled nja od pr ta vpra ša nja:

• Kaj je bilo za tebe v iz

bir

nih vse

bi

nah učne stra te gi je za ni mi ve ga, no ve ga,

po mem bne ga?

13 Pri tem se za ve da mo, da gre za sa moo ce ne di ja kov, ki os vet lju je jo pred vsem vi dik nji ho ve ga do-

živ lja nja šo le in for mal ne ga šol ske ga uče nja. Dru ge me to de mer je nja (npr. preiz ku si, oce ne uči te ljev,

ne po sred no opa zo va nje …) zna čil no sti nji ho ve ga uče nja bi kot te žav ne ver jet no pou dar ja le dru ga po-

droč ja nji ho ve ga uče nja.

14 PV3P – akro nim za kom plek sno (bral no) uč no stra te gi jo v pe tih ko ra kih: P – pre le ti, V – vpra šaj,

P – pre be ri, P – po no vi, P – po ro čaj. Pri re je na je po zna ni uč ni stra te gi ji SQ3R, pri nas jo je na prej

opi sa la Ma ren tič Po žar ni ko va kot PRPOP me to do (Ma ren tič Po žar nik, 1980; 2000), po drob no pa jo

raz la ga Peč ja ko va

15 VŽN – akro nim za kom plek sno (bral no) uč no stra te gi jo v treh ko ra kih: V – Vem (Kaj že vem?), Ž

– že lim (Kaj se že lim nau či ti?), N – nau čim (Kaj sem se nau čil?). Pri re je na je po uč ni stra te gi ji K-W-L

av to ri ce Don ne M. Ogle (Peč jak, Gra di šar, 2002).

16 Na smer, in ten ziv nost, tra ja nje in glo bi no po zor no sti vpli va jo zu na nji de jav ni ki, npr. ve li kost, in-

ten ziv nost ali po nav lja nje draž lja jev (pa sivna po zor nost) ter no tra nji de jav ni ki, npr. čus tva, in te re si,

mo ti vi, po tre be, vred no te (ak tiv na po zor nost). Ka dar ne na den pok v oko lju av to ma tič no pri teg ne na šo

po zor nost gre za pa siv no po zor nost, saj je ne us mer ja mo ali vzdr žu je mo sami z last nim men tal nim na-

po rom. Ak tiv na po zor nost pred stav lja zmož nost ohra nja nja po zor no sti na za vest no iz bra ne draž lja je

ali do ga ja nje, zah te va vzdr že va nje ob is to ča snih tek mu jo čih dru gih draž lja jih (pri jet nih ali ne pri jet nih

di strak tor jih iz zu na nje ga oko lja ali no tra njo sti) in jo v vsak da njih živ ljenj skih si tua ci jah po go ste je

opre de lju je mo z izra zom kon cen tra ci ja.

415

izzivi za naprej

• Kaj boš lah ko upora bil za sebe in svo je uče nje?

• O ka te rih vpra ša njih, po ve za nih z uče njem, bi se po tvo jem mne nju še lah ko ali

mo ra li po go var ja ti?

Nji ho vi od go vo ri po na va di ka že jo, da jih je de lav ni ca an ga ži ra la in da spod bu ja

sa mo ref lek si jo o učenju. Po go sto izra ža jo tudi že ljo, da bi ime li še kak šno raz red no

uro, pri ka te ri bi se uk var ja li samo z eno sku pi no uč nih stra te gij.

3.3 Port fo lio uče nje uče nja

V zad njih dveh le tih na šo li raz vi ja mo ide jo o šti ri let nem port fo liu (li stov ni ku) uče-

nje uče nja. Šol ska psi ho lo gi nja po sku ša ide jo o ta kem port fo liu vpe lja ti že ob iz ved bi

iz bir ne vse bi ne učne stra te gi je v pr vem let ni ku. Di ja ki do bi jo po se ben ovi tek za port-

fo lio uče nje uče nja, ki je ob li ko van tako, da na no tra njih stra neh vse bu je na slo ve,

pod na slo ve in gra fič ne or ga ni za tor je, v ka te re di ja ki do pi su je jo raz la go po mem bnih

poj mov v prvi uri te iz bir ne vse bi ne. Di ja kom se s po stav lja njem vpra šanj in v skup-

nem dia lo gu po ja sni jo da nes ak tualni poj mi o uče nju uče nja:

• Ka te re last no sti bodo po treb ne v pri hod no sti?

• Kaj po me ni vse živ ljenj sko uče nje?

• Kako so na uče nje gle da li ne koč, kako da nes, kako bo v pri hod no sti?

• Kaj je uče nje uče nja? Zna nje … veš či ne … od nos…

• Kaj so uč ne stra te gi je?

• Kdaj je pre hod iz os nov ne šo le v sred njo šo lo us pe šen?

V ta port fo lio di ja ki vlo ži jo svoj iz pol nje ni vpra šal nik Moč na in šib ka po droč ja uče-

nja, graf za ana li zo last nih re zul ta tov, de lov ne li ste de lav nic, ref lek si je ipd. Po kon-

ča ni iz bir ni vse bi ni di ja ki port fo lio shra ni jo (po do go vo ru z raz red ni kom lah ko tudi

v šo li), nato pa v na sled njih me se cih ali v na sled njem šol skem letu vanj lah ko vla ga-

jo raz lič na gra di va ali do ka zi la, ki so di jo v sklop uče nje uče nja. Ne ka te re so rod ne

de lav ni ce na mreč iz ve de jo tudi raz red ni ki, ne ka te re se po ja vi jo pri pou ku psi ho lo-

gi je v 3. let ni ku, ne ka te re iz kuš nje o uče nju uče nja di ja ki pri do bi jo tudi iz ven šo le.

Cilj ta ke ga šti ri let ne ga port fo lia uče nje uče nja je ozaveš ča nje in spod bu ja nje di ja kov

k sprem lja nju in po stop ne mu raz vo ju nji ho ve kom pe ten ce uče nje uče nja. 17 Di ja ki naj

bi s pod po ro ta ke ga šti ri let ne ga port fo lia uče nje uče nja ob kon cu sred nje šol ske ga

izo bra že va nja:

• zna li raz miš lja ti o svojem uče nju na rea li sti čen na čin (kako so se uči li do se daj in

ka te ri nji ho vi na či ni uče nja so učinko vi ti in ka te ri ne),

• in raz vi ja li za ni ma nje za to, kak šne spre mem be v na či nu uče nja lah ko pri ča ku je jo

z za čet kom štu dija in kako so na nje pri prav lje ni.

V šol skem letu 2001 smo na opi sa ni na čin iz bir ne vse bi ne uče nje za uče nje za sta vi li

na novo kot OIV učne stra te gi je. Z ak tiv no ude lež bo di ja kov v sa mo vred no te nju last-

ne ga uče nja in di na mič no sku pin sko di sku si jo ter z de lav ni ca mi o uče nju so di ja ki

la že ra zu me li po men uče nja za uče nje. Si cer red ki od zi vi star šev na te iz bir ne vse-

bi ne so bili pra vi lo ma zelo po zitivni, vklju če va li so tudi pri ča ko va nja, da bi mo ra lo

biti tak šnih ur še več. Ob tem pa smo še ved no ugo tav lja li, da je uči nek te iz bir ne

17 Ide ja je del no pov ze ta po Mapi uč nih do sež kov, ki je s šol skim le tom 2008 pred pi sa na v sred njih

stro kov nih pro gra mih in jo je mo go če kon ci pi ra ti z vi di ka kom pe tenč ne ga pri sto pa (prim. gra di va de-

lov ne sku pi ne kon zor ci ja sred njih šol UNISVET).

416

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

vse bi ne si cer po zi ti ven, ven dar bolj ali manj za ča sen in ne ka ko »mi mo be žen« s pou-

kom, s šol ski mi ob vez nost mi di ja kov in dru gi mi do ga ja nji na šo li. Ob sta jal je ne ka-

ko sam za sebe, pač še ena ob vez nost di ja kov in šo le, ki jo pred pi su je gim na zij ski

pro gram. Uči te lji, ki so v teh od del kih si cer pou če va li, po go sto niso ve de li, da di ja ki

ima jo iz bir ne vse bi ne uče nje za učenje, o čem se v teh urah po go var ja jo, ali pa jih ta

tema pre pro sto ni za ni ma la. Uči te lji se s temi vpra ša nji »ne uk var ja jo, saj se mo ra jo

pre bi ja ti sko zi zah tev ne uč ne na čr te v pre krat kem ča su in s pre ma lo mo ti vi ra ni mi

di ja ki« (ki se po leg tega »še uči ti ne zna jo«). Uče nje za uče nje je bilo v nji ho vem

poj mo va nju vlog na šo li pri pi sa no vlo gi šol ske sve to val ne služ be, di ja kom sa mim ali

nji ho vim star šem. Zdi se, da se uči te lji svo je ve li ke vlo ge, ki jo ima jo pri raz vo ju te

kom pe ten ce, po go sto ne za ve da jo. Na njen raz voj na mreč vpli va jo po sred no (in di-

rekt no) z na činom svo je ga pou če va nja, z or ga ni zi ra njem, vo de njem, us mer ja njem

in oce nje va njem di ja kov. Ta vpliv je celo moč nej ši in traj nej ši kot ne po sred no (di-

rekt no) vpli va nje z raz lič ni mi do dat ni mi in ter ven cij skimi pro gra mi, ki jih iz pe lje-

jo dru gi iz va jal ci (Ma ren tič Po žar nik, 2000; Peč jak, Gra di šar, 2002; Zim mer man,

Schunk, 2001; Zim mer man, Bon ner, Ko vach, 1999).

V na da lje va nju pred stav ljam na sta nek pro jek ta, ki se raz vi ja nja kom pe ten ce uče nje

uče nja lo te va na po vsem no vem opri je ma liš ču: sko zi ozaveš ča nje in us po sab lja nje

uči te ljev za raz vi ja nje te kom pe ten ce pri di ja kih.

4 PRO JEKT US PO SAB LJA NJA UČI TE LJEV

ZA RAZ VI JA NJE KOM PE TEN CE UČE NJE

UČE NJA PRI DI JA KIH

4.1 Na sta nek pro jek ta Raz vi ja nje uč nih stra te gij

Na Gim na zi ji Kočevje smo se v šol. l. 2002/03 na po bu do rav na te lji ce pri ja vi li na

raz pis Skri ti za klad, ki ga je ta krat raz pi sa lo Mi ni strs tvo za šols tvo in šport, na me-

njen pa je bil med dru gim so fi nan ci ra nju raz voj nih in a pli ka tiv nih pro jek tov na

šo lah. V pro jek tu smo si za sta vi li na sled nje ci lje:

• pe da goš ka pod po ra uče nju di ja kov – spod bu ja nje učin ko vi te ga uče nja v sred nji

šo li,

• stro kov ni raz voj uči te ljev na po droč ju raz vi ja nja uče nje uče nja: več znanja in ra-

zu me va nja tega kon cep ta ter med se boj na iz me nja va iz ku šenj,

• pri pra va in iz ved ba treh pe da goš kih ur v raz re du, ki bodo vse bo va le di rekt no

pouče va nje uč nih stra te gij di ja kov.

Ko je bil pro jekt s stra ni mi ni strs tva spre jet, ga je rav na te lji ca or ga ni za cij sko

ume sti la v delo šo le: pro jekt je vklju či la v let ni de lov ni na črt šole in uči telj ske-

mu ko lek ti vu ute me lji la nje go ve ci lje in po men v tem šol skem letu. V pro jekt so

se uči te lji vklju či li pro sto volj no na spod bu do rav na te lji ce in šol ske psi ho lo gi nje.

Pri ja vo pro jek ta, vme sna in za ključ na, vse bin ska in fi nanč na po ro či la ter vse os ta lo

po treb no ad mi ni stra tiv no delo je prev ze la šol ska psi ho lo gi nja kot koor di na to ri ca

pro jek ta. Prav tako je pri pra vi la načrt pro jek ta, nje go vo stro kov no vse bin sko za-

sno vo, or ga ni za cij ski in ča sov ni po tek. Ta na lo ga je bila zelo zah tev na, saj je bolj

ali manj za če nja la iz »nič«. Za us po sab lja nje uči te ljev na temo uče nje uče nja ni bilo

417

izzivi za naprej

mo go če naj ti do stop ne stro kov ne li te ra tu re, prav tako ni bilo iz ku šenj iz dru gih šol.

Tudi sam gim na zij ski pro gram in uč ni na čr ti take vlo ge učitelja eks pli cit no niso

ome nja li. Uče nje uče nja je bilo samo ne ja sno, mor da ome nje no v si cer splo šnih

pro ce snih ci ljih po sa mez ne ga pred me ta.

Ide ja pro jek ta je iz ha ja la iz spoz na nja, da so uči te lji prav za prav zelo po mem bni ak-

ter ji v raz vo ju di ja ko ve kom pe ten ce uče nje uče nja: na njo vpli va jo na po sre den na čin

z na či nom vo de nja pou ka, me to da mi pou če va nja ter ute če nim na či nom pre ver ja nja

in oce nje va nja. Mar si ka te ri uči te lji se tega po sred ne ga vpli va vsaj del no za ve da jo,18

mno gi svo je po mem bne vlo ge v raz vo ju te kom pe ten ce ne poz na jo. Vse ka kor ima jo

uči te lji naj bolj šo po zi ci jo tudi za raz vi ja nje te kom pe ten ce na ne po sre den na čin.

Uči te lji, ki se za ve da jo obeh mož nih na či nov, s ka te rima lah ko so de lu je jo v raz vo-

ju te kom pe ten ce, so za di ja ke v sred nji šo li še po seb no dra go ce ni. Taki uči te lji se

zna jo in se ho če jo z di ja ki stro kov no in kon kret no po go var ja ti o tem, kako se di ja ki

se daj uči jo pri nje go vem pred me tu, in ne le »pri di ga ti«.19 O Uče nju uče nja vedo ve-

li ko, vedo, kaj za je ma in kako se raz vi ja, in ne ba na li zi ra jo te teme kot ne če sa, kar

se njih »ne do ti ka«. Poz na jo ne kaj uč nih stra te gij, ki so nuj ne za učin ko vi to uče nje

nji ho ve ga pred met ne ga po droč ja ali zna no sti. Di ja kom zna jo sve to va ti in po ka za-

ti (de mon stri ra ti) učin ko vi te na či ne uče nja pri nji ho vem pred me tu, ki so jih tudi

sami v živ ljenju učin ko vi to upo rab lja li. Pri prav lje ni so so de lo va ti s šol sko sve to val no

služ bo in nje ni mi ak tiv nost mi za raz vi ja nje kom pe ten ce uče nje uče nja pri di ja kih.

Uči te lje je za tak šen od nos do kom pe ten ce uče nje uče nja tre ba us po sab lja ti:

opre mi ti z us trez ni mi zna nji in spret nost mi, jim omo go či ti iz me nja vo mnenj

in iz ku šenj, omo go či ti tudi preiz ku ša nje no vo sti v raz re du in jim pri tem nu-

di ti stro kov no pod po ro. Šol ska psi ho lo gi nja je v ta na men pri pra vi la kon cep-

tual ni na črt pro jek ta Raz vi ja nje uč nih stra te gij, ki je os tal prib liž no enak vsa

na

sled

nja leta. Delo

val je na dveh rav

neh: kot us

po

sab

lja

nje uči

te

ljev na tim-

skih se stan kih (or ga ni zi ra in iz va ja šol ska psi ho lo gi nja) in kot ne po sred no (di-

rekt no) pou če va nje uč nih stra te gij v raz re du (pri prav lja jo in iz va ja jo uči te lji).

V na da lje va nju bom opi sa la po tek pro jek ta v po sa mez nih šol skih le tih, or ga ni za ci jo

in vse bi ne tim skih se stan kov, vr ste iz ve de nih uč nih stra te gij, ne ka te ra stro kov na

gra di va, ki so na sta la za po tre be pro jek ta, pov zet ke iz po ro čil so de lu jo čih uči teljev

in spre mem be pro jek ta v pre nov lje nih pro gra mih..

4.2 Opis pro jek ta v po sa mez nih šol skih le tih

S pro jek tom Raz vi ja nje uč nih stra te gij smo pri če li v šol skem letu 2002/03, kot eno-

let ni pro jekt je bil so fi nan ci ran iz raz pi sa Skri ti za klad (Mi ni strs tvo za šolstvo in

18 O na či nu uče nja di ja kov pri nji ho vem pred me tu raz miš lja jo, se po go var ja jo z di ja ki in jih že li jo na

tem po droč ju spod bu ja ti. Zato npr. ne ka te ri svoj na čin pou če va nja, pre ver ja nja in oce nje va nja zna nja

ob li ku je jo tako, da spod bu ja jo sprot nost uče nja pri di ja kih: pre ver ja jo manj še eno te uč nih vse bin, red-

no pre ver ja jo zna nje, zna nje pre ver ja jo in oce nju je jo na raz lič ne na či ne.

19 V pri di ga nje na me sto po go vo ra je v zve zi z na či nom uče nja di ja kov odra sli zelo hi tro za pa de mo (v

šo li in v dru ži ni), če prav tak na čin ko mu ni ci ra nja pra vi lo ma nima učin ka na spre mi nja nje nji ho ve ga

na či na uče nja. Za pri di ga nje je zna čil no, da go vo ri pre tež no ali samo odra sla ose ba (uči telj ali starš),

dijaki pa siv no po slu ša jo. Nas ve ti so splo šni: po ve do, kaj naj di jak do se že, ne go vo ri pa o tem, kako

se to do se že. Da je jo idea li zi ra ne eno stav ne re ši tve, ki jih v real no sti lah ko iz pe lje jo zelo red ki di ja ki.

Pred vsem pa ne ak ti vi ra jo di ja ka sa me ga pri is ka nju od go vo rov na vpra ša nja, kako se prav za prav uči ali

kako naj se uči pri raz lič nih pred me tih. Nji ho va reak ci ja je po go sto nas prot na od že le ne ga: od kla nja nje

po go vo ra o uče nju.

418

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

šport), v šol skih le tih 2003/04 in 2004/05 po nov no spre jet na raz pis Skri ti za klad,

to krat kot dvo let ni pro jekt. V šol. l. 2005/06, 2006/07 in 2007/08 zu na nje ga so-

fi nan ci ra nja ni bilo več, ven dar se je rav na te lji ca od lo či la, da pro jekt kljub temu

obdr ži in ga še na prej pod pi ra kot in ter ni šol ski pro jekt.

V teh še stih le tih smo pro jekt iz va ja li na prib liž no enak na čin, v šol. l. 2008/09 pa

smo kon cept spre me ni li in ga po ve za li z uva ja njem šte vil nih no vo sti, ki so jih pri ne-

sli pre nov lje ni pro gra mi srednje ga stro kov ne ga izo bra že va nja, na na ši šo li je bil to

pro gram eko nom ski teh nik. V šol. l. 2009/10 je šo la Raz vi ja nje uč nih stra te gij pri ja-

vi la kot pi lot ni pro jekt šo le v ok vi ru pre no ve gim na zij. V pre gled ni ci 3 so pri ka za ni

po mem bni po dat ki o po te ku pro jek ta v po sa mez nih šol skih le tih.

Pre gled ni ca 3: Opis iz ved be pro jek ta Raz vi ja nje uč nih stra te gij v po sa mez nih šol skih le tih

Šol sko leto

Or ga ni za cij ska

Šte vi lo

Pred me ti, ki jih pou ču je jo

Šte vilo raz lič-

Iz ve de ne ure

ob li ka pro jek ta

vklju če nih

nih vklju če nih

pou ka z uč ni-

Šte vi lo

uči te ljev

od del kov

mi stra te gi ja-

tim skih

(Šte vi lo vklju-

mi (pov preč je

se stan kov

če nih di ja kov)

ur/od de lek)20

2002/03

4

angleš či na

4

7 ur

MŠŠ, Skri ti za klad,

nemš či na (2 uči te lja)

(117 di ja kov)

8 tim skih

eno let ni pro jekt

ma te ma ti ka

se stan kov

2003/04

8

mate ma ti ka (3 uči te lji)

6

9 ur

nemš či na (2 uči te lja)

(172 di ja kov)

7 tim skih

angleš či na

se stan kov

slo venš či na

MŠŠ, Skri ti za klad,

prak tič ni pouk

dvo let ni pro jekt

2004/05

7

mate ma ti ka (3 uči te lji)

5

8 ur

nemš či na

(141 di ja kov)

6 tim skih

angleš či na

se stan kov

glas ba

zgo do vi na

2005/06

5

ma te ma ti ka

3

9 ur

in ter ni šol ski pro jekt

gos pod. po slo va nje

(82 di ja kov)

5 tim skih

zgo do vi na

se stan kov

mate ma ti ka (2 uči te lja)

slo venš či na

2006/07

4

bio lo gi ja

4

6 ur

in ter ni šol ski pro jekt

psi ho lo gi ja

(116 di ja kov)

6 tim skih

eko no mi ja

se stan kov

slo venš či na

20 Vseh od del kih so di ja ki vsa ko leto ime li tudi OIV uč ne stra te gi je v ob se gu 3 ure/od de lek, ki jih je

iz ved la šol ska psi ho lo gi nja.

419

izzivi za naprej

Šol sko leto

Or ga ni za cij ska

Šte vi lo

Pred me ti, ki jih pou ču je jo

Šte vilo raz lič-

Iz ve de ne ure

ob li ka pro jek ta

vklju če nih

nih vklju če nih

pou ka z uč ni-

Šte vi lo

uči te ljev

od del kov

mi stra te gi ja-

tim skih

(Šte vi lo vklju-

mi (pov preč je

se stan kov

če nih di ja kov)

ur/od de lek)20

2007/08

8

psi ho lo gi ja

5

9 ur

in ter ni šol ski pro jekt

zgo do vi na (2 uči te lja)

(149 di ja kov)

5 tim skih

slo venš či na

se stan kov

ke mi ja

angleš či na

eko no mi ja

bio lo gi ja

2008/09

8

slo venš či na

1

25 ur

inter ni šol ski pro jekt

ma te ma ti ka

(32 di ja kov)

5 tim skih

– skup no na čr to va nje

angleš či na

se stan kov z

in te gri ra nih ključ nih

nemš či na

vklju če ni mi

kva li fi ka cij (IKK):

zgo do vi na

uči te lji

uče nje uče nja v

geo gra fi ja

pro gra mu Eko nom ski

ke mi ja

2 se stan ka

teh nik (pre nov lje ni)

in for ma ti ka

PUZ-a

2009/10

9

slo venš či na

1

25–30 ur

pi lot ni pro jekt šo le

ma te ma ti ka

(32 di ja kov)

(na črt)

8 se stan kov

v ok vi ru pro jek ta

angleš či na

pro jekt ne-

Pre no va gim na zij-

ke mi ja

ga tima

ske ga pro gram

bio lo gi ja

zgo do vi na

4 se stan ki z

geo gra fi ja

vklju če ni mi

in for ma ti ka

uči te lji

li kov na umet nost

V pr vih še stih le tih se je v pro jekt Raz vi ja nje uč nih stra te gij v pov preč ju vklju či lo 5

do 8 uči te ljev, ki so pou če va li svoj pred met v 1. ali 2. let ni ku.

Za so de lo va nje so se od lo čali pred za čet kom šol ske ga leta, po mem bno je bilo vsa-

ko let no spod bu ja nje rav na te lji ce za ta pro jekt, saj so ime li na raz po la go tudi dru ge,

soča sno de lu jo če pro jek te, v ka te re so se lah ko vklju če va li (npr. Spod bu ja nje ob čut-

ka last ne vred no sti; Raz red nik kot so go vor nik; Eko šo la, Co me nius ipd.).

Vklju če va li so se uči te lji raz lič nih druž bo slov nih in na ra vo slov nih pred me tov, splo-

šnoi zo bra že val nih in stro kov nih, šti ri let nih in eno let nih. Za vsak pred met je bilo

mo go če naj ti na čin, kako se do ti ka kom pe ten ce uče nje uče nja in raz lič nih uč nih

stra te gij, ven dar je bilo za to po treb no ve li ko so de lo va nja, do go vo rov in med se boj ne

pod po re.

Iz za ključ nih let nih po ro čil pro jek ta,21 ki pov ze ma jo tudi šte vi lo ur uči te lje ve ga dela

v pro jek tu, je raz vid no, da so uči te lji za svo je ce lot no so de lo va nje v pro jek tu pov-

preč no po ra bi li oko li 20 de lov nih ur (so de lo va nje na tim skih se stan kih, štu dij li te ra-

tu re, pi sa nje pri prav za ure, pri pra va ure, iz va ja nje ur, ana li za an ket, pi sa nje po ro čil

za pro jekt).

21 Do ku men ta ci ja šo le.

420

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

Kot je raz vid no iz pre gled ni ce 3, smo v tem ob dob ju v pov preč ju iz va ja li pro jekt v

4 do 5 od del kih in tako za je li oko li 115 do 140 di ja kov v po sa mez nem šol skem letu.

V po sa mez nem vklju če nim od del ku se je z raz vi ja njem uč nih stra te gij uk var jal vsaj

1 uči telj, ki je iz ve del naj manj 3 ure pou ka z ne po sred nim raz vi ja njem uč nih stra te-

gij, naj več krat sta v is tem od del ku take ure ime la dva uči te lja.

V vsa kem od del ku 1. let ni ka so ime li di ja ki še do dat ne 3 ure posveče ne uče nju uče-

nja, ki jih je v ok vi ru OIV učne stra te gi je iz va ja la šol ska psi ho lo ginja. Tako lah ko

oce ni mo, da je v teh za po red nih še stih le tih vsak di jak v vklju če nih od del kih v pov-

preč ju imel 7 do 8 ur pou ka s pou dar je no kom pe ten co uče nje uče nja.

V vsa kem šol skem letu smo o po te ku pro jek ta Raz vi ja nje uč nih stra te gij na ro di telj-

skih sestan kih ob ve sti li tudi star še, ki so ga ved no spre je li z ve li kim odo bra va njem.

V šol. l 2003/04 smo za ce lo ten uči telj ski zbor or ga ni zi ra li pre da va nje dr. So nje

Peč jak o vlo gi uči te ljev pri spod bu ja nju stra teš ke ga uče nja pri di ja kih.

4.3 Or ga ni za ci ja in vse bi na tim skih se stan kov

Leta 2002 smo preiz ku ša li or ga ni za cij sko ob li ko tim skih se stan kov z vklju če ni mi

uči te lji, po te ka li so en krat me seč no po dve uri, po pou ku ali po pold ne, vo di la jih je

šol ska psi ho lo gi nja. V po sa mez nem šol skem letu smo iz pe lja li 6 do 7 tim skih se stan-

kov (pre gled ni ca 3), da tu me se stan kov smo na po ve da li za celo leto vna prej, tako

da so uči te lji la že or ga ni zi ra li svo je ob vez no sti. Ude lež ba uči te ljev na se stan kih je

bila pra vi lo ma vi so ka (v pov preč ju 80 %). Na se stan kih je šol ska psi ho lo gi nja uči te-

ljem pred stav lja la raz lič ne po mem bne teme, vezane na kom pe ten co uče nje uče nja,

ob li ko va la in pred sta vi la jim je raz lič na gra diva in obraz ce, ki so jim olaj ša li pi sa-

nje pri pra ve na iz ved bo teh ur. Po seb no dra go ce ni pa so bili nji ho va med se boj na

iz me njava, nji ho va raz miš lja nja, od pi ra nje di lem, od kri tost v izra ža nju ob čut kov in

ne go to vo sti ter pri prav lje nost na krea tiv no ob li ko va nje ur pouka z vse bi na mi uče nje

uče nja.

Vsa ko leto je bila po mem bna tema, kaj je uče nje, kdaj je uče nje učin ko vi to, kaj učen-

ce moti vi ra za uče nje, kako se po sa mez nik sploh nau či, kako se je tre ba uči ti, kdaj

se po sa mez nik uči uči ti se in kdaj se do konč no nau či, kdo vpli va na nje go vo uče nje

uče nja in kdaj po stana ta kom pe ten ca za res po mem bna. Kon cep tual no teo re tič no

ozad je od go vo rov na ta vpra ša nja smo čr pa li iz teo ri je o sa mo re gu la ci ji uče nja,22 ki

po de fi ni ci jah za je ma miš lje nje, čus tva in ve de nje po sa mez ni ka, ki so si ste ma tič-

no us mer jeni k do se ga nju nje go vih ci ljev po (Zim mer man, Schunk, 1994; Peč jak,

Gra di šar, 2002). Dru ga če re čeno: raz vi ta kom pe ten ca uče nje uče nja po me ni raz vi to

zmož nost sa mo re gu la cije uče nja, ki pou dar ja učen če vo last no us mer ja nje, kon tro li-

ra nje in urav na va nje sa me ga sebe pri raz lič nih uč nih na lo gah, v kom plek snih uč nih

si tua ci jah in sko zi uč ni pro ces v dalj šem časov nem ob dob ju. Kon cept sa mo re gu la ci je

uče nja se ve li ko bo lje »pri le ga« real ne mu do živ lja nju in ve de nju po sa mez ni ka, ki

se uči, kot prejš nji kon cep ti, npr. uč ne na va de, uč ni sti li, uč ni pri sto pi ipd. Bis tvo

sa mo re gu la ci je je po sa mez ni ko va zmož nost, da svo je uč no ve de nje iz bi ra in ga zna

pri la ga ja ti svo jim raz lič nim ci ljem ter raz lič nim oko liš či nam uče nja. Med dru gim

iz bi ra tudi uč ne stra te gi je.

22 Slo ven ski ra zi sko val ci s po droč ja pe da goš ke psi ho lo gi je vča sih poi me nu je jo sa mo re gu la cij sko uče-

nje tudi kot sa mou smer je val no, sa mo stoj no ali stra teš ko uče nje (Ma ren tič Po žar nik, 2000; Pe klaj,

2000; Peč jak, Gra di šar, 2000; Peč jak, Ko šir, 2000), za ra di enoz nač no sti poj ma pa se v stro kov nih

vi rih še ved no ohra nja izraz sa mo re gu la cij sko uče nje.

421

izzivi za naprej

4.4 Ka te re uč ne stra te gi je so vpe lje va li uči te lji

Dru ga po mem bna tema tim skih se stan kov je bilo vpra ša nje, kaj so uč ne stra te gi je

in v čem se raz li ku je jo od zna ne ga kon cep ta uč nih na vad,23 ter vr ste uč nih stra te gij

oz. nji ho va kla si fi ka ci ja. Priv ze li smo eno so dob nej ših in ce lo vi tih kla si fi ka cij, ki

že iz ha ja iz poj ma sa mo re gu la ci je uče nja (Wild, 2000). Moč no poe no stavljena je

pri ka za na v pre gled ni ci 4.

Pre gled ni ca 4: Vr ste uč nih stra te gij (Wild, 2000)

1. Kog ni tiv ne stra te gi je (pri mar ne stra te gi je – ob de la va in for ma cij)

• stra te gi je or ga ni zi ra nja in for ma cij ali uč ne vse bi ne

• stra te gi je pom nje nja, ohra nja nja in naj de nja in for ma cij

• stra te gi je za po glab lja nje zna nja (kon strui ra nje, in te gra ci ja, trans fer)

• stra te gi je kri tič ne ga miš lje nja

• stra te gi je us tvar jal ne ga miš lje nja

2. Me ta kog ni tiv ne stra te gi je (kon trol ne stra te gi je – sprem lja nje uče nja)

• stra te gi je za na čr to va nje uče nja (kje, kdaj, kaj in kako se uči ti)

• stra te gi je sprem lja nja in nad zo ra uče nja (us trez nost in kva-

li te ta uče nja, do se ga nje kri te ri jev zna nja)

• stra te gi je us mer ja nja uče nja (pre poz na va nje te žav, ana li za na pak)

3. Stra te gi je urav na va nja po go jev za uče nje (pod por ne stra te gi je – spod bu ja nje uče nja)

• notra nji po go ji uče nja

• mo ti va ci ja za uče nje

– vzdr že va nje na po ra

– ohra nja nje sa mo zau pa nja

– raz vi ja nje no tra nje mo ti va ci je

– po zi tiv na sta liš ča

– ja snost ci ljev

– is ka nje smi sel no sti

• urav na va nje po zor no sti in kon cen tra ci je

• učin ko vi ta izra ba ča sa

• urav na va nje ču stev med uče njem

• zu na nji po go ji uče nja

• pri pra va us trez ne ga uč ne ga oko lja

• poz na va nje zah tev uči te lja

• ob vla do va nje raz lič nih na či nov pre ver ja nja zna nja

• uče nje z vrst ni ki ali dru gi mi ljud mi

• is ka nje podpo re in po mo či pri dru gih lju deh

Uč ne stra te gi je, ki so jih nato ob li ko va li uči te lji sami, zato da bi jih di ja kom lah ko

raz lo ži li, de mon stri ra li in se z nji mi po go var ja li o nji ho vih iz kuš njah z nji mi, so

23 Na va de so nau če ni, tež ko spre men lji vi in av to ma ti zi ra ni kom plek sni sklo pi ve denj. Po jem uč nih

na vad iz ha ja iz be ha vio ri stič ne teo ri je, ki je pou dar ja la po men utr je va nja za že le ne ga ve de nja z na gra-

je va njem (npr. do bra oce na, ug led), po vsem pa je za ne mar ja la mi sel ne, mo ti va cij ske in emo cio nal ne

pro ce se, ki vpli va jo na uče nje. Da nes se je že uve lja vil izraz uč na stra te gi ja, ki pou dar ja pro ces miš-

lje nja, od lo ča nja in iz bi ra nja ve de nja. Iz ha ja iz kon cep ta sa mo re gu la ci je uče nja in kon struk ti vi stič ne

pa ra dig me uče nja, ki jo pr vič ome nja Ma ren tič Po žar ni ko va v drob ni opom bi pod čr to v knji gi Psi ho-

lo gi ja učenja in pou ka (2000, str. 167).

422

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

pra vi lo ma so di le v sku pi no kog ni tiv nih stra te gij. Pre gled uč nih stra te gij, ki so se jih

lo te va li uči te lji, je na tanč ne je pri ka zan v pre gled ni ci 5.

Pre gled ni ca 5: Vr ste uč nih stra te gij, ki so jih iz va ja li uči te lji v raz re du

Šol sko leto

Vr ste iz bra nih uč nih stra te gij

2002/03

• učne kar ti ce (matema ti ka), uč ni kar to ni (matema ti ka)

• barv ni za pi si v slo var ček gla sno po nav lja nje (angleš či na/nemšči na)

• moje nemš ko be se diš če/slo var ček (nemš či na)

• making the most of your dic tio nary/slo var ček z de lov ni mi li sti (an gleš či na),

• pod čr ta va nje in rob ne opom be (psi ho lo gi ja)

2003/04

• pet ko ra kov re še va nja ma te ma tičnih prob le mov (matema ti ka)

• mi sel ni vzor ci (slovenš či na)

• ponav lja nje/di dak tič na igra (slo venš či na)

• časov ni trak (glas ba)

2004/05

• ponov ni za pis kot uče nje pra vo pi sa (an gleš či na)

• učne kar ti ce (matema ti ka; zgo do vi na)

• stra te gi ja PV3P (psi ho lo gi ja)

• mi sel ni vzo rec (ma te ma ti ka)

• časov ni trak (zgo do vi na)

• učne kar ti ce in ma te ma tič ni pri roč nik (matema ti ka)

• pet ko ra kov re še va nja ma te ma tič nih prob le mov (matema ti ka)

• urav na va nje kon cen tra ci je s po moč jo glas be (glasba; zgoš čen ka ZIGZAK)

2005/06

• misel ni vzo rec in uče nje iz uč be ni ka (gos po dar sko po slo va nje)

• PV3P kot na čin uče nja iz uč be ni ka (zgodo vi na)

• učne kar ti ce in ma te ma tič ni pri roč nik (matema ti ka)

• uče nje ma te ma ti ke po ko ra kih in uč ni kar tonč ki (matema ti ka)

• sode lo val no uče nje z uč ni mi kar ti ca mi (psiho lo gi ja)

2006/07

• upo ra ba stra te gi je PV3P kot stra te gi je bra nja tek-

sta in uče nje iz uč be ni ka (vsi uči te lji)

2007/08

• za pi ski v sred nji šo li (vsi uči te lji)

2008/09

• skup ni pro jekt PUZ-a za 1. let nik pro gra ma Eko nom ski teh nik (in te gri ra na

ključ na kom pe ten ca): uče nje iz uč benika in stro kov nih be se dil (vsi uči te lji)

2009/10

• bral ne uč ne stra te gi je: uče nje iz uč be ni ka in stro kov nih be se dil

(na črt)

• pod čr ta va nje in rob ne opom be (OIV u čne stra te gi je)

• PV3P (zgo do vi na, geo gra fi ja, slovenš či na)

• uče nje z be se di lom pri tu jem je zi ku (nemšči na)

• upo ra ba slo var ja za uče nje tu je ga je zi ka (an gleš či na)

• PV3P in uče nje v uč ni sku pi ni (biolo gi ja)

• samo stoj no uče nje ma te ma ti ke iz uč be ni ka (matema ti ka)

• upo ra ba uč be ni ka pri ke mi ji za sa mo stoj no uče nje (kemija)

• upo ra ba gra fič nih or ga ni za tor jev za uče nje (umetnost)

Prva šti ri leta so uči te lji sami iz bra li ka te ro koli stra te gi jo, ki se jim je zde la smi sel na

za nji hov pred met. Iz kuš nje pa so po ka za le, da ima jo zelo malo stro kov nih vi rov o

uče nju uče nja za svoj pred met in da zato po tre bu je jo ve li ko časa in bra nja v ši ri no.

Po leg tega na tim skih se stan kih ni smo ime li ča sa za pre mi sle ke o vseh raz lič nih

stra te gi jah, ki so jih že le li vklju če va ti v pouk.

423

izzivi za naprej

Zato smo se od šol ske ga leta 2006/07 da lje od lo či li, da vsi uči te lji bolj na tančneje

spoz na jo eno od učnih stra te gi jo in jo pri la go di jo svo je mu pred me tu. Iz bra li smo

bral ne uč ne stra te gi je, to rej ti ste, ki so ve za ne na sa mo stoj no uče nje iz uč be ni ka ali

stro kov ne ga tek sta (pod čr ta va nje in rob ne opom be, PV3P, upo ra ba uč be ni ka za

uče nje, upo ra ba gra fič nih organi za tor jev) ter ob li ko va nje za pi skov.

Uči te lji so pred iz ved bo ur pou ka z vse bi na mi Uče nje uče nja so pra vi lo ma iz pe lja li

an ke to z di ja ki. Upo ra bi li so vpra šal nik Kako se obi čaj no učiš …?, ki ga je za nje

pri pra vi la šol ska psi ho lo gi nja in s ka te rim so pri dobili uvod ne in for ma ci je o tem,

kak šne iz kuš nje ima jo di ja ki z uče njem pri nji hovem pred me tu v os no vi šo li in kako

se tega pred me ta uči jo se daj (pri lo ga 2).

Ob pod po ri skup nih tim skih se stan kov so nato iz bra li in pri prav lja li uč no stra te gi jo,

ki je bila za nji hov pred met naj bolj smi sel na. Iz bra no uč no stra te gi jo so na čr to va li

s po moč jo obraz ca Ele men ti uč ne stra te gi je (pri lo ga 3),24 s ka te rim uči telj la že pre-

mi sli in za pi še:

• kaj mo ra jo di ja ki o tej uč ni stra te gi ji ve de ti (de kla ra tiv no zna nje o uč ni stra te gi ji),

• ka te re korake ima uč na stra te gi ja oz. kako jo iz va ja mo (pro ce du ral no zna nje),

• v kak šnih oko liš či nah je ta uč na stra te gi ja upo rab na, kaj so nje ne pred no sti in

po go ji za nje no učin ko vi tost (kon di cio nal no zna nje oz. zna nje o oko liš či nah).

Tako na tan čen zapis omo go ča do bro pri pra vo na pou če va nje iz bra ne uč ne stra te gi-

je, saj mora uči telj zna ti ute me lji ti nje ne predno sti in hkra ti do puš ča ti in di vidual nost

v iz bi ra nju stra te gij pri di ja kih. Poan ta prav za prav ni v tem, da di ja ke pre pri ča mo

ali pri si lju je mo v upo ra bo do lo če ne stra te gi je. Bis tve no spo ro či lo ta kih ur (in pro-

jek ta v ce lo ti) je uči te ljev po go vor z di ja ki o uče nju uče nja, o tem, kak šne stra te gi je

ob sta ja jo in kako iz bi ra ti raz lič ne stra te gi je. Ena ko po mem bna je tudi med se boj na

iz me njava mnenj in iz ku šenj med di ja ki.

Uči te lji so po na va di iz pe lja li eval va ci jo z di ja ki o iz ve de nih urah z vse bi na mi uče nje

uče nja (po go vor, an ke ta), ob za ključ ku po sa mez ne ga šol ske ga leta pa so na pi sa li

po ro či lo o svo jem so de lo va nju v pro jek tu.

4.5 Mne nja so de lu jo čih uči te ljev

Vsako leto smo ob za ključ ku pro jek ta iz pe lja li eval va ci jo na še ga dela v skup nem

po go vo ru in s po ro či li vklju če nih uči te ljev. Iz obo je ga lah ko pov za me mo ne ka te ra

spoz na nja o učin kih pro jek ta Raz vi ja nje uč nih stra te gij, kot so jih zaz na va li uči telji.

Kot pred nosti in po zi tiv ne učin ke tega pro jek ta so uči te lji na va ja li na sled nja mne nja:

1. Uči te lji pri do bi jo po mem bna nova zna nja o kom pe ten ci uče nje uče nja:

• zač ne jo se za ve da ti po me na uči te lje ve vlo ge pri raz vo ju kom pe ten ce uče nje

uče nja,

• po glab lja jo svo je zna nje in ra zu me va nje psi ho loš kih za ko ni to sti člo veš ke ga uče-

nja, spo mi na in kon cen tra ci je,

• zna jo raz li ko va ti med stra te gi ja mi pou če va nja (uče nje di ja ka v šo li) in stra te gi ja-

mi sa mo stoj ne ga uče nja (di ja ko vo uče nje doma),

24 V pri lo gi 3 pred stav ljam pri mer tega obraz ca, ki ga je za pou če va nje stra te gi je Pod čr ta va nje in

rob ne opom be pri pra vi la šol ska psi ho lo gi nja. Upo ra ben je za pri pra vo raz lič nih uč nih stra te gij.

424

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

• spoz na va jo raz lič nih učne stra te gi je,

• pri do bi jo zna nje o mož no stih po sred ne ga in ne po sred ne ga raz vi ja nja kom pe ten-

ce uče nje uče nja.

2. Uči te lji la že po stav lja jo di ja ke v sre diš če uč ne ga pro ce sa, ker:

• pri do bi jo uvid v last no de lo va nje v raz re du, v spe ci fič ni na čin last ne ga pou če-

va nja in nje gov vpliv na način uče nja di ja kov,

• bo lje ra zu me jo iz vo re uč nih te žav di ja kov,

• pre poz na jo nei zob li ko va nost kom pe ten ce uče nje uče nja ob vsto pu v sred njo

šo lo.

3. Uči te lji raz vi je jo zmož nost po go vo ra (in ne pri di ga nja) z di ja ki o nji ho vih uč nih

te ža vah:

• di ja ke zna jo po slu šati, na me sto da bi jih za vra ča li,

• dija kom do puš ča jo nji ho ve mne nje, ven dar jih us mer ja jo k sa mo ref lek si ji nji-

ho ve ga uče nja.

Uči te lji pa v svo jih eval va cij skih po ro či lih na va ja jo tudi šte vil ne ovi re in te ža ve, ki

jih opa žajo pri raz vi ja nju kom pe ten ce uče nje uče nja pri di ja kih. Ne ka te re iz vi ra jo iz

uči te lje ve si tua ci je, ne ka te re iz di ja kov sa mih, ne ka te re pa iz šir še ga oko lja.

4. Te ža ve, ki iz vi ra jo iz uči te lje ve si tua ci je:

• pre ma lo ča sa za uče nje uče nja, pre več uč nih vse bin,

• po manj ka nje pri mer ne iz ku še no sti v pouče va nju:

– last ne ga pred me ta – mla di uči te lji, z malo iz ku šenj v pou če va nju in ob vla do-

va nju last ne ga pred me ta v glo bi no,

– učnih stra te gij – uči te lji ki se za raz vi ja nje kom pe ten ce uče nje uče nja niso

us po sab lja li v ča su svo je ga pro fe sio nal ne ga izo braže va nja (veči na ali sko raj

vsi).

• Po men pod po re rav na te lja temu po droč ju:

– or ga ni za cij ska pod po ra – pra va mera zah tev do uči te ljev, do bra or ga ni za ci ja

dela na šo li, ki pre pre ču je iz go re va nje uči te ljev; ur nik, ki pod pi ra na čr to va-

no delo v pro jek tu,

– emo cio nal na pod po ra – ob ču tek var no sti uči te ljev, ki preiz ku ša jo no vo sti

pri svo jem delu; mož nost od kri te ga po go vo ra o te ža vah,

– ma te rial na pod po ra – do stop nost stro kov nih vi rov za po droč je uče nje uče-

nja, mož nost do dat nih izo bra že vanj.

• Po tre ba po do stop no sti us trez nih vi rov o uče nju uče nja:

– stro kov na li te ra tu ra – do stop na v slo venš či ni, pi sa na za delo v prak si, v

raz re du,

– upo rab ne de lav ni ce za delo v raz re du – prak tič ni pri me ri, kon kret na gra di va,

– nuj nost do dat ne ga izo bra že va nja uči te ljev za raz vi ja nje te kom pe ten ce.

5. Te ža ve, ki iz vi ra jo iz si tua ci je in zna čil no sti di ja kov:

• prob lem “naiv nih” pred stav di ja kov (pa tudi star šev, stro kov nja kov, rav na te-

ljev, jav no sti …?), da:

– mora biti uče nje lah ko, za bav no, mi mo gre de, brez na po ra …,

– je za re zul tat uče nja (zna nje, oce ne) od go vo ren uči telj in šo la (in ne uče nec),

– uči ti se po me ni tudi, da ... »mor da nisi pre več brih ten (in te li gen ten)« ali da

... »za mu jaš mla dost, saj se ne za ba vaš kot bi se mo ral« …,

• nemo ti vi ra no sti di ja kov za uče nje na splo šno; pre vla du je zu na nja mo ti va ci ja v

smi slu učenja za oce ne,

• nizka zain te re si ra nost učen cev za vpra ša nja last ne ga uče nja:

– »uče nje uče nja« kot dol go ča sno “na kla da nje”,

425

izzivi za naprej

– zdi se, da vse o tem že vedo, ven dar to niso zmož ni iz pe lja ti ali pa se jim ne

zdi do volj po mem bno, da bi to iz pe lja li.

6. Te ža ve, ki jih po go ju je šir še oko lje:

• pri vlač nost me di jev, ki zelo us pe šno pri te gu je jo po zor nost in čas učen cev,

• vi so ka draž ljaj ska ra ven učen cev (po jav dol go čas ja, na ve li ča no sti v šo li),

• vpra ša nje raz vi ja nje kom pe ten ce uče nje uče nja sko zi os nov no šo lo,

• splo šne vred no te v druž bi:

– Kak šna spo ro či la do bi va jo mla dost ni ki sko zi odraš ča nje o šo li, o uči te ljih, o

uče nju?

– Ko li ko je vztraj no in na por no delo/uče nje po ve za no z us pe hom v živ lje nju?

• vpra ša nje, kako kom pe ten co uče nje uče nja spod bu ja jo star ši.

S pred stav lje ni mi spoz na nji uči te ljev – o pred no stih so de lo va nja v pro jek tu Raz vi ja-

nje uč nih stra te gij in o te ža vah, ki jih v zve zi z raz vi ja njem kom pe ten ce uče nje uče-

nja opa ža jo – se lah ko v ce lo ti stri nja mo. Uči te lji so v svo jih raz miš lja njih pou da ri li

po men us po sab lja nja za razu me va nje te kom pe ten ce, hkra ti pa so spoz na li, da je

po go je na tudi s šir ši mi psi ho loš ki mi in so cio loš ki mi pro ce si.

4.6 Pro jekt Raz vi ja nje uč nih stra te gij kot del



ku ri ku la šo le

V šol skem letu 2008/09 se je kon cept pro jek ta spre me nil. Še ved no je os tal in ter ni

šol ski pro jekt, ven dar je do ži vel neke vr ste »tiho re vo lu ci jo«, ki se je zgo di la z uva-

ja njem pre nov lje nih sred nje šol skih stro kov nih pro gra mov. Po ve za li smo ga lah ko z

uva ja njem od pr te ga ku ri ku la v pre nov lje ne sred nje šol ske stro kov ne pro gra me ter z

na čr to va njem in te gri ra nih ključ nih kva li fi ka cij (IKK), ki jih ti pro gra mi uva ja jo kot

no vost. Med sed mi mi in te gri ra ni mi ključ ni mi kva li fi ka ci ja mi (in for ma cij sko-ko mu-

ni ka cij ska pi sme nost, na čr to va nje in vo de nje ka rie re, okolj ska vzgo ja, pod jet niš tvo,

so cial ne spretno sti, zdrav je in var nost pri delu) naj de mo tudi uče nje uče nja.25 Kot

in te gri ra na ključ na kva li fi ka ci ja je po sta lo uče nje uče nja »ne na do ma« pred pi sani

in zah te va ni pro ce sni cilj pou če va nja, vpe ljan pre pro sto z ne kaj ali ne ja mi v na vo-

di lih za iz va ja nje pre novlje nih pro gra mov. Če pu sti mo ob stra ni za ču de nje, da se

tako ve li ke spre mem be v kon cep tih izo bra že va nja in pou če va nja lah ko vpe lju je na

tako lah ko ten na čin in brez ka kr šne ga koli izo bra že va nja uči te ljev za raz vi ja nje te

ključ ne kva li fi ka ci je/kom pe ten ce, je ta no vost za res ve lik kva li ta tiv ni pre skok v od-

no su šol skih pro gra mov do kom pe tence uče nje uče nja. Uče nje uče nja ni več »čud na

strast« po sa mez nih stro kov nja kov in uči te ljev na zelo red kih sred njih šo lah, am pak

po mem bna pr vi na izo bra že va nja.

Ker smo na na ši šo li že ime li dol go let ne iz kuš nje z uva ja njem vse bin uče nje za

uče nje v pouk, smo lah ko ta vi dik pre nov lje ne ga pro gra ma Eko nom ski teh nik la že

iz pe lja li. V od pr tem ku ri ku lu je pro gram ski uči telj ski zbor (PUZ) do lo čil 25 ur

pou ka za raz vi ja nje te kom pe ten ce. Ime li smo že ve li ko pri prav lje nih gra div, uči te lji

so bili v pre te klih le tih že vklju če ni v pro jekt Raz vi ja nje uč nih stra te gij, nji ho va sta-

liš ča do teh vse bin so po zi tiv na, or ga ni za cij sko ob li ko tim skih se stan kov smo ime li

že preiz ku še no. V šol. l. 2008/09 se je na tim skih se stan kih sre če val ce lot ni PUZ,

25 Za ni mi vo je, da o is tem pojavu – o uče nju uče nja – sred nje šol ski stro kov ni pro gra mi go vo ri jo kot

o in te gri ra ni ključ ni kva li fi ka ci ji, pre nov lje ni gim na zij ski pro gra mi pa kot o kom pe ten ci.

426

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

do go vo ri li smo se za skup no iz va ja nje ene od bral nih uč nih stra te gij, ki jih di ja ki

lah ko upo rab lja jo pri uče nju iz uč be ni kov. Po sku sno smo vpe lje va li skup no na čr to-

va nje s po moč jo ra ču nal niš ke pod po re, na stal je za pis take skup ne pri pra ve. Po treb-

no pa bo ta na čin skup ne ga so de lo va nja dogra je va ti še v na sled njih le tih, pred vsem

pa bi mo ra le pri stoj ne in sti tu ci je (Cen ter za po klic no izo bra že va nje, Za vod RS za

šols tvo in dru gi) or ga ni zi ra ti do volj ka ko vost nih izo bra že vanj za vse uči te lje, ki pou-

ču je jo v pre nov lje nih pro gra mih.

Pre nova gim na zi je je med os ta li mi no vost mi vpe lja la pre nov lje ne uč ne na čr te, ki

ima jo kot ob vez no se sta vi no tudi opre de li tev, kako se pri po sa mez nem pred me tu

spod bu ja in raz vi ja kom pe ten co uče nje uče nja kot eno iz med os mih kom pe tenc

vse živ ljenj ske ga uče nja.

V šol. l. 2009/10 je Gim na zi ja Ko čev je pro jekt Raz vi ja nje uč nih stra te gij pri ja vi la

kot pi lot ni pro jekt šo le v ok vi ru pre no ve gim na zij z na slo vom Po so do bi tev gim na zi je

– ku ri ku lar ne po ve za ve: Spod bu ja nje kom pe ten ce uče nje uče nja kot kro sku ri ku lar ni

cilj. Pi lot ni pro jekt, ki bo po te kal eno šol sko leto, je že v za čet ni fazi pri jave zah te val

na tan čen na črt de lo va nja. Vodi ga šol ska psi ho lo gi nja, pri tem ji po ma ga pro jekt ni

tim treh iz ku še nih uči te ljev. Vklju če ni so vsi uči te lji ene ga od del ka gim na zi je, saj

smo mora li pro jekt za sta vi ti kot neko vr sto ra zi ska ve. Ra zi sko val ni vpra ša nji sta:

• Kako lah ko s po moč jo ku ri ku lar ne ga po ve zo va nja po ve ča mo us po sob lje nost uči-

te ljev za raz vi ja nje kom petence uče nje uče nja pri di ja kih?

• Kako lah ko s po moč jo ku ri ku lar ne ga po ve zo va nja spod bu ja mo kom pe ten co uče-

nje uče nja pri di ja kih? Podv pra ša nje: Kako lah ko s po moč jo ku ri ku lar ne ga po ve-

zo va nja raz vi ja mo splo šne uč ne stra te gi je za uče nje iz tekst nih gra div (uč beni kov

in stro kov nih gra div) di ja kih?

Ci lje pro jek ta smo za sta vi li za ra ven uči te ljev in za ra ven di ja kov, prav tako de jav-

no sti, s ka te ri mi bomo te ci lje do se ga li. Kot ci lje za ra ven uči te ljev smo si za sta vi li:

• oza veš ča nje uči te ljev o po mem bno sti nji ho ve vloge pri raz vi ja nju te kom pe ten ce

pri sred nje šol cih,

• po ve ča na us po sob lje nost uči te ljev za raz vi ja nje te kom pe ten ce na po sre den in

ne po sre den na čin,

• po ve ča na us po sob lje nost uči te ljev za sa mo ref lek si jo, sa moe val va ci jo in ko le gial-

no uče nje, še po seb no z ozirom na kom pe ten co uče nje uče nja.

Za ra ven di ja kov pa smo za pi sa li na sled nje ci lje:

• di ja ki bodo oza ve sti li po jem kom pe ten ce uče nje uče nja in po sku ša li ra zu me ti

raz vi tost te kom pe ten ce pri sebi,

• oza ve sti li bodo last ne na či ne uče nja iz uč be ni kov, ovred no ti li pred no sti in sla bo sti

last ne ga pri sto pa k uče nju iz uč be ni kov in uč nih gra div pri raz lič nih pred me tih,

• poz na li bodo več raz lič nih bral nih uč nih stra te gij, preiz ku ša li bodo učin ko vi tost

raz lič nih bral nih uč nih stra te gij in nji ho vih pri la go di tev pri raz lič nih pred me tih,

• po go ste je in bolj učin ko vi to bodo pri sto pa li k sa mo stoj ne mu uče nju iz uč be ni kov,

uč nih in stro kov nih gra div pri raz lič nih pred me tih.

Ob za ključ ku projek ta smo pred vi de li ma te rial ne in ne ma te rial ne re zul ta te pro jek ta.

Kot ma te rial ne re zul ta te že li mo med dru gim pri pra vi ti dva vod ni ka:

• Vod nik z di dak tič ni mi pri po ro či li in uč ni mi gra di vi za raz vi ja nje kom pe ten ce uče-

nje uče nja pri di ja kih. Vse bo val bo gra di va, ki jih bodo pri pra vi li uči te lji za delo

z di ja ki v raz re du (pri pra ve za sklop ur, opis uč ne stra te gi je, upo rab lje na do dat na

gra di va, na vo di la za iz va ja nje ipd.).

427

izzivi za naprej

• Vodnik z di dak tič ni mi pri po ro či li za stro kov no us po sablja nje uči te ljev za kom-

pe ten co uče nje uče nja. Vse bo val bo gra di va, ki jih je za pro jek te v pre te klih le tih

pri pra vi la šol ska psi ho lo gi nja in v le toš njem letu tudi pro jekt ni tim (teo re tič na

za sno va, stro kov na pre da va nja, pi sna gra di va, de lav ni ce, dis po zi ci je za po ro či la

ipd.).

Šo la bo tako zbra la že vsa ob sto je ča gra di va in iz kuš nje, ki smo jih v pre te klih sed-

mih le tih pri do bi li z iz va ja njem ob vez ne iz bir ne vse bi ne učne stra te gi je in s po seb-

nim pro jek tom za us po sab lja njem uči te ljev za raz vi ja nje te kom pe ten ce pri di ja kih

ter jih di se mini ra la na prej. Pred nost teh gra div in iz ku šenj je – kar je bil tudi cilj tega

pris pev ka – pri ka za ti pri me re do bre prak se.

Viri in li te ra tu ra

Ažman, T. (2008). Učenje učenja – kako učiti in se naučiti spretnosti vseživljenskega

učenja.

Priročnik za učence, dijake, učitelje, razrednike in svetovalne delavce. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Baddeley, A. (1994). Your Memory. A User’s Guide. London: Penguin Books.

Bambeck, J. J., Wolters, A. (1995). Moč Možganov. Kako izboljšamo svoje umske zmo-

žnosti. Žalec: Sledi.

Baumert, J., Klieme, E., Neubrand, M., Prenzel, M., Schiefele, U., Schneider, W., Tillman,

K. in Weiss, M. (2000). Self-regulated learning as a cross-curricular competence. OECD

PISA Deutschland.

Boekaerts, M. (2002). Bringing about change in the classroom: strenghts and weaknesses

of the self-regulated learning approach – EARLI presidential adress, 2001. Learning

and Instuction, 12, 589-604.

Buzan, T. (1983). Iskoristiti svoj um. Ljubljana: Univerzum.

DePorter, B., Hernacki, M. (1996). Kvantno učenje: osvobodite genija v sebi. Ljubljana:

Glotta.

Gabrijelčič, M. (1986). Učimo se z miselnimi vzorci. Ljubljana : Državna založba

Slovenije.

Gibbs, G. (1981). Teaching students to learn. A Student-centred approach. Stony Stratford:

The Open University Press.

Gruneberg, M. in Morris, P. (1992). Aspects of memory. Volume 1: The Practical Aspects.

Second edition. London: Routledge.

Kobal, D. (2001). Odnos do šole in učenja ter samopodoba pri skupinah Slovencev in

Britancev. Psihološka obzorja, 10(3), 43–56.

Lashley,C. (1995). Improving Study Skills. A competence approach. London: Cassell.

Marentič Požarnik, B. (1980) Dejavniki in metode uspešnega učenja. Ljubljana: Dopisna

delavska Univerza.

Marentič Požarnik, B. (1998a). Kako pomembna so pojmovanja znanja, učenja in

poučevanja za uspeh kurikularne prenove (1. del). Sodobna pedagogika, 49(3), 244–461.

Marentič Požarnik, B. (1998b). Kako pomembna so pojmovanja znanja, učenja in

poučevanja za uspeh kurikularne prenove (2. del). Sodobna pedagogika, 49(4), 360–370.

Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Marentič Požarnik, B. (ur.) (2003). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev.

Povzetki prispevkov. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete in

Slovensko društvo pedagogov.

428

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

Palmer, R. (1996). Brain Train. Studying for successs. Second edition. London:

Chapman&Hall.

Peklaj, C., Vodopivec, B. (1998). Metacognitive, affective-motivational processes and

student achievment in mathematics. Studia Psychologica, 40(3), 197–208.

Peklaj, C. (2000). Samoregulativni mehanizmi pri učenju. Sodobna pedagogika, 3,

136–149.

Peklaj, C. (2001). Sodelovalno učenje ali kdaj več glav več ve. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Pečjak, S., Košir, K. (2003). Pojmovanje in uporaba učnih strategij pri samoregulacijskem

učenju pri učencih osnovne šole. Psihološka obzorja, 12(4), 49–70.

Pečjak, S., Gradišar, A. (2002) Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Pečjak, S., Košir, K. (2002) Poglavja z pedagoške psihologije: izbrane teme. Ljubljana:

Filozofska fakulteta – Oddelek za psihologijo.

Pečjak, V. (1993). Pripravljanje na izpit. Ljubljana: samozaložba.

Puklek Levpušček, M. (2001). Doživljanje vedenja učiteljev, motivacijska prepričanja in sa-

moregulativno učenje pri različno starih mladostnikih. Psihološka obzorja, 10(4), 49–61.

Rose, C., Goll, L. (1993). Umetnost učenja. Uvod in predstavite. Šest učinkovitih uč-

nih veščin. Učbenik. Glasbena kaseta 1. Glasbena kaseta 2. Motivacijska kaseta.

Demonstracija in razlaga metode. Ljubljana: Tangram.

Rutar Ilc, Z. in Rutar, D. (1997). Kaj poučujemo in preverjamo v šolah. Radovljica:

Didakta.

Rutar Ilc, Z. (2003) Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Vesel, J. (2002). Uvajanje delavnic za razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostni-

kov v vsebine razrednih ur. Vzgoja in izobraževanje, let. 33, št. 4, str. 30–36.

Vesel, J. (2004). Najpogostejše težave pri učenju. Vzgoja. Revija za učitelje, vzgojitelje in

starše, št. 21, leto VI/1, marec 2004.

Vesel, J. (2008). Močna in šibka področja učenja. V: Ažman, T. Učenje učenja – kako učiti

in se naučiti spretnosti vseživljenjskega učenja : priročnik za učence, dijake, učitelje, ra-

zrednike in svetovalne delavce. Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Watkins, C., Carnell, E., Lodge, C., Wagner, P., Whalley, C. (2000) Learning

about Learning. Resources for suporting effective learning. London, New York:

Routledge-Falmer.

Weinstein, C. E., Hume, L. M. (1998) Study strategies for lifelong learning. Psychology in

the classroom: a series on applied educational psychology. Washington: APA

Wechtersbach, R. (2009). Digitalna kompetenca in njeno izgrajevanje. Organizacija, let.

41, št. 1-2, str. A1–A5.

Wild, K. P. (2000). Lernstrategien im Studium. Regensburg: Waxmann.

Zimmerman, B. J., Bonner, S., Kovach,R. (1999) Developing Self-Regulated Learners.

Beyond Achievment to Self-Efficacy. Psychology in the classroom: A Series on Applied

Educational Psychology.Washington: America Psychological Association.

Zimmerman, B. J, Schunk, D. H. (2001). Self-regulated learning and academic achieve-

ment: theoretical perspectives. Mahwah, New York: Lawrence Erlbaum Associates.

Spletna stran Ministrstva za šolstvo in šport. Gimnazijski programi. Vsebine po dijakovi

prosti izbiri. 12. 9. 2009.

http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2009/programi/gimnazija/obvezne_izbirne_

vsebine.htm#1.1

Spletna stran konzorcija UNISVET. Vzpostavitev sistema map osebnih dosežkov in pripra-

va mape učnih dosežkov. 12. 9. 2009. http://www.unisvet.si/index/index/activityId/42

Pavlič, K. (2007). Posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula. XIV. strokov-

no srečanje ravnateljic in ravnateljev srednjega šolstva. Portorož, 13./11. 2007.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Sneto 29. 1. 2010. http://www.google.si/

429

izzivi za naprej

search?client=firefox-a&rls=org.mozilla%3Asl%3Aofficial&channel=s&hl=sl&source=hp

&q=kompeten%C4%8Dni+pristop&meta=&btnG=Iskanje+Google

Slivar, B. (2008). Načrtovane spremembe in njihovo uvajanje v srednje šole. 8. dnevi slo-

venskih psihologov, Bled,18. 4. 2008. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Sneto 29. 1.

2010. Http://www.google.si/search?client=firefox-a&rls=org.mozilla%3asl%3aofficial&c

hannel=s&hl=sl&source=hp&q=kompeten%c4%8dni+pristop&meta=&btng=iskanje+go

ogle

430

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

PRI LO GE

-

ak tiv

tvo

a šanj

uče nja

Bis

svo jih

am,

nih vpr

tve

ti

to va nja

dia gr

nje bis

po droč ja

na čr

jav no s

a

ti

ennov

ci

lja

k

de

opom be

ov

st (V

vzor

stav

šib

t ne

vr

zna nja

o roč ne ga

las

ča sa«

stra te gi je

in

ov

za pi sk

at k

rob ne

sliš: za

a t

mi sel ni

kr

ABC-ak tiv no s

ov

»t

in

uč ne

sku pi ne

she me

stra te gi je

in

in

nad zor

v

raz lič nih

et

na či nov

em mi

zna nja

T)

za

t nih

al ne

ov

or ji

zna nja,

ov

pri me r

Moč na

uč ne

las

ta va nja

e gled ne

oč ne ga

prio ri t

po br

t nih

in

ti

po dat k

pr

she me

ci

. SMAR

pod čr

raz lič nih

po dat k

ga ni za t

she me

–

a nje

las

VŽN

lah ko

ko le dar ja

Nuj no

or

ako, da ob t

dol go r

vzor

med-

a nje

ob no s

a nje

a zi r

tav lja nje

a bo

ič ni

ar hič ne

a bim

sti (npr

epoz na va nje

ed-,

u pi r

a f

a fr

po dr

e gled ne

u pi r

ti se t

na či ni

no

po s

upo r

sez nam

pr

…

stra te gije

stra tegije

pr

gr

gr

–

pr

iz pi so va nje

gr

…

uči

pa r

na va ja nje

stra te gi ja

hie r

mi sel ni

PV3P

…

vpra šal ni ku

Upo r

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

na

te žav

spo mi na)

zelo

bolj

o tipr

e nja

a ti

čim

in

uč nih

uč

mo del

ev

za

o du ci r

e nja

iz kuš nja mi

ov

ci ljev

učti

(tri del ni

re pr

za pom ni t

t ni mi

gu men t

zna ti

za

las

po droč ja

o roč nih

ar

at k

ti

zna nje)

smi sel no s

teme

e nje

e ba

kr

spo mi na

tr

spo mi na

in

uč

in

a no

ja,

…

e nje

e ga

or ma ci je

zna njem,

is ka nje

za

e nja

–

na

uč

uč

ak tiv no s

sno vi

in f

sno vi

oč nih

po glav

ča sa

ti

t ne

člo veš k

del

o ma ti zi r

o roč ne ga

ejš njim

ti

po zab lja nja

eb no

po sa mez na

las

en

at k

tr

pr

dol go r

av t

j

miš lje nja

et

t,

o sti

kr

po

s

sno vi,

za

na na ša jo

eb ne ga

od nev ne ga

do lo č

je

ide

se

tr

a vo ča sno s

je

o ni t

da

ra zu me vanju

uč ne

po

pr

vsa k

pa me

to va nja

prio ri t

zna čil no s

zna nja

da

za k

ob se ga

po

(na

tve nih

kri tič ne ga

na čr

a ti

že lje

bis

smisla

tra te gij s

to va nje

stra te gi je

tav lja nje

toj

av na va nje

anč no

na čr

ur

spod bu ja nje

po men

po s

…

spoz na va nje

spoz na nje,

na t

poz na va nje

poz na vanje

ra zu me va nje,

re du ci r

…

ob s

po ve zo va nje

is ka nje

is ka nje

raz vi ja nje

…

Uč ne

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

uč nih

svo jim s

in

is ka nju

raz lič nih

t jo.

k

spo min skih

nju z

ti

Rav na ti

Poz na ti

ANJEM

Te ži ti

te žav

a go ce nos

Pred lo gi

o či lo:

dr

o či lo:

o či lo:

vi in k uče

z

zna čil no s





1:


uč nih

ANJE ČASA

spo r

spo r

.

spo r

kot

oč je

te va ti

VLADOV

tve no

tve no

sla v sno

o ce sov

tve no

Po dr

OB

Bis

časom

SPOMIN IN POMNENJE INFORMACIJ

Bis

upo š

pr

UČENJE Z RAZUMEV

Bis

smi

ra zu me va njem.

Pri lo ga

431

izzivi za naprej

na

ti pov

uvid

a ti na tion),

…

o cr

t

več ji

ta«)

,

pr

za

a šanj

na čr

. 1-mi nut ne,

e poz na va nje

ipd.

vpr

e re sov

(angl.

e ipd.

. pr

fek cio ni s

in t

cev

tipe

(npr

5-mi nut ni

iz pi t

na log

»per

vzor

…

a (npr

ci

in

na lo gi

in

teh nik

a

st

po klic nih

od la ga njem

vr

vzor

a šanj

ol ni

tve«

z

ob ti nic«,

po sa mez ne

a šanj

i la

vpr

mi sel nih

»žr

o f

dr

na

po nav lja nje

vpr

stre sa

sa mo go vo r

pr

in

stra te gi je

oce nje va nje,

kon tr

o sti tve nih

sa mo go vo r

raz lič nih

mi sel ni

na

ti

ov

a nje,

soo ča nja

pi sni

spr

»kri ti ka,

t ne ga

uč ne

tav lja nje

e gled nic,

sno vi

t ki

e že,

av

br

mož nih

v

košč k

pr

mr

za s

mini

tiv no s

las

te

uč ne

pri pr

e nje,

…)

po zi tiv ne ga

top

lah ko

pov ze

od go var ja nja

aser

ob vla do va nja

in

na pak

po zi tiv ne ga

ed no

hič ne

uč

toj no

b ljen ca«,

vr

us pe šne ga

ar

a bim

. »Pri s

e nin gi

ed vi de va nje

e ning

e nin gi

e nin gi

a či ni

iz de lo va nje

ob se gom

izpiski

hier

…

stra te gi je

tr

glasno

pr

sa mo s

ana li za

…

poz na va nje

3-mi nut ne

tr

tr

tr

…

raz vi ja nje

»za skr

spoz na va nje

Moje

N

npr

…

Upo r

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

njem),

učbe ni ki,

o ma

po

to sti

z

oce no

ti

ozi r

ali

a ša nja,

ov

vpr

na pein

poj mo va nja

za

znam

kak šno

in

in

za pi sk

o

za

ti

e lje va

samoza ve s

jo

stra hu

do br

e nje

a ja nje

e lja

zna ti

oce nje va njem

e nja,

uči t

e nju

t

t ne

uč

jav no s

snov

es

sta liš ča

ed

uč

las

de

vztr

…

za

e nje

za r

uči t

am

nos

na

(pr

ti

uč

ov

uč no

po ve zo va nje

ev

neus pe hov

por pri uč

in

kdaj

o mo r

na či na

po zor

zah t

obvla do va nja

tiva ci je

raz lič ne

…

sno vi

raz vi ja nja

vpli va jo

omo go ča

e va no

ov

ko li k

zna nju

uč nih

oseb no s

mo

ti va ci je

ki

za

ki

na

t ne ga

t na na

ov, za pi sk

ov

mo

t,

zah t

uč ne

čim

t nem

las

o k

kot

a nje

nos

uč be ni k

tem,

e nja,

o

us mer ja jo

na či nov

stra te gij

tr

e re sov

lje

nad

iz

las

vzr

a nje

ed no

e va nja

uč

ti

a nju

oce nje va nja,

poz na va nje

o sti

in

no

tr

ti

, ki

volj

ko nau

sebe

vr

in t

pri

in

av

na na ša jo

li s

in

no

pr

pri po moč k

e nja

o vi t

a vih

tva

o vi tih

pou č

t nih

t nih

se

egle da

uč

pr

in

et no s

or ma cij

te

pr

te ma ti zi r

in f

las

las

o li ko lah

na pak

učin k

sa me ga

na či nov

po me na

sa mo po do be

učin k

po me na

zna nja

uč nih

spr

or ma cij

e nja

t

si s

de lov ni mi

t na čus

ed me

ram in pri

po

in f

uč

o se t

a nje

pr

te nje

e

stra te gi je

e je nos

tvar ja nje

e ver ja nje

e poz na va nje

po zi tiv ne

ed no

ur

us

ob vla do va nje

va ja mi,

tež nja

…

raz vi ja nje

kdaj še ne znam do

is ka nje

poz na va nje

in kak

ana li zi r

pr

…

pr

poz na va nje

spod bu ja nje

ne na las

poz na va nje

in

poz na va nje

….

poz na va nje

sa mos pod bujanje

oza veš ča nje

zna nja,

oza veš ča nje

šol sk

vr

kljub ovi

…

Uč ne

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

t

t.

TRESA

ka ko vos

a nja

neus pe he

Raz vi ja ti

a ti

.

ra do ved nos

ANJA

TRAHU IN S

ti

ACIJA

te žav

pak

TIV

o či lo:

ga ni zi r

o či lo:

nad zi r

o či lo:

e ži ve

o či lo:

av no

or

in

uč nih

ANJE S

pr

spo r

ti

ti

na r

JANJE ZN

spo r

zna nja.

spo r

se

ti iz na

spo r

vse bin.

oč je

ANIZIRANJE UČNE SNOVI

tve no

etnos

tve no

a nja ti

ed vi de

VLADOV

tve no

TRANJA MO

tve no

Po dr

ORG

Bis

spr

uč nih

PREVER

Bis

Pr

svo je ga

OB

Bis

Nau či ti

in se uči

INTERES ZA UČENJE –

NO

Bis

Ohr

432

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

mož no-

ter

e njuuč

EU v

pri

in

a že va nja

nas

pri

izo br

a ci je

me ha niz mov

a

te ma

to r

si s

o s

or ji

stop nja mi

am bnih

pr

kon cen tr

trak t

med

obr

bi

a nja

stra te gi je

skr

di sz

t nih

uč ne ga

stra te gi je

a že val ne ga

e

uč ne

e ho dov

las

izo br

pr

e ja nja ur be lež ni ca sa mo nad zi r

soo čanja

lah ko

ti va cij sk

po go ji

a bim

in

e poz na va nje

e nje z odmori

poz na va nje

sti

pr

…

strate gi je

stra te gi ja

stra te gi je

uč

stra te gi je

sa mo mo

…

Upo r

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

o

si

ti

de lav no-

už bi

ti

dr

že le

(na men sk

t,

am pak

oseb no s

a ci je

ti,

so dob ni v

a ci je

ob sod bo

živ lje nja

a ci je

(am bi cioz nos

kon cen tr

…)

ne

e ga

spo sob no s

živ lje nje

ov

in

za

kon cen tr

oce ne

šol sk

oce ne

kon cen tr

me ri lo

jav ni k

za

za

in

del

ti

de

a ci je)

…

zna nja

zna nja

niso

in

bio rit ma

na

de la ti

no s

a njih

tav ni

ti va ci je

tr

oce ne

ocen

mo

no

kon cen tr

diag no zo

se s

po zor

t

e

av ljen

in

dnev ne ga

kot

šo le,

o sti

na na ša jo

oce ne

šol sk

nju

pri pr

zu na nje

se

o ni t

zmož nos

ocen

so

da

biti

zu na njih

da

po me na

tudi

za k

svo je ga

lje po zna

svo jo

oce ne,

na

e

te va nje

stra te gi je

a nja nje

ra zu me va nje

za ve da nje,

ra zu me va nje,

sti in že

za ve da nje

ohr

do br

…

poz na va nje

upo š

pa zi ti

poz na va nje

…

Uč ne

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

in

zna nja

uče nja,

na či nov

ANJA

a ci je.

Za ve da nje

živ lje nje.

Za ve da nje

te žav

za

ONCENTRACIJE

o či lo:

po me na

o či lo:

raz vi ja nje

kon cen tr

uč nih

spo r

spo r

in

ACIJA

a že va nja

oč je

TIV

tve no

e je ma nje

izo br

tve no

a nja nja

Po dr

POMEN OCEN – ZUN

MO

Bis

spr

in

OHRANJANJE K

Bis

po me na

ohr

433

izzivi za naprej

Pri lo ga 2: Vpra šal nik o tem, kako se di ja ki uči jo po sa mez ni pred met

Šol. l.

Da tum:

Raz red:

Spol: M Ž (ob kro ži)

KAKO SE OBIČAJNO UČIŠ

?

1. Razmisli in opi ši, kako si se

učil v os nov ni šo li? Kako se je bilo po treb no

uči ti ta pred met, da bi lah ko do bil/-a vi so ke oce ne?





2. Raz mi sli in krat ko opi ši, ali se je tvoj na čin uče nja

spre me nil, po tem ko

si vsto pil/-a v sred njo šo lo? Kaj se je pri tvo jem uče nju spre me ni lo?





3. Opi ši, kako se ta pred met učiš se daj, v tem šol skem letu? Na kak šen na čin se ta pred met naj po go ste je

in naj la že učiš?





4. Kak šne te ža ve sre ču ješ, ko se učiš doma

? Kaj je v tem ča su zate naj več ja

te ža va pri uče nju? Kako sku šaš te te ža ve pri uče nju raz re ši ti, zmanj ša ti?





434

Učenje učenja kot razvijanje učnih strategij

Jasna Vesel

Pri lo ga 3: Ele men ti uč ne stra te gi je – obra zec

UČNA STRATEGIJA: PODČRTAVANJE IN OPOMBE

DEKLARATIVNO ZNANJE

• se lek cio ni ra nje in or ga ni zi ra nje in for ma cij, tako da jih la že pom ni mo

O STRATEGIJI

• do lo ča nje bis tve no sti in for ma ci je

KAJ MORAM O TEJ UČNI

• or ga ni zi ra nje po mem bnih in for ma cij

STRATEGIJI VEDETI?

• bral ne uč ne stra te gi je, uče nje z ra zu me va njem

Na men in cilj stra te gi je

Ob li ke, vr ste ali zna čil no sti strate gi je 1. is ka nje, pod čr ta va nje, sen če nje, oz na če va nje ključ nih be sed

• ne pre ma lo, ne pre več, ne ne ja sno – naj več oko li 20 % be sed

• si ste ma tič no – vpe ljan si stem pod čr ta va nja in oz na če va nja

– glav ne ide je

– dalj še glav ne mi sli – II

– po mem bne po drob no sti

– po ve za ve idej –

– ne ja sno sti – ?

– po mem bno !

– po mem bni poj mi – ob kro že no

– za po red je – 1, 2, 3 …

2. obrob ne raz la ge; za pi ski, iz pi ski in opom be ob be se di lu

– slu ži jo po glab lja nju ra zu me va nja

– sa mo le pil ni li sti či

PROCEDURALNO ZNANJE

1. do lo či ti ob seg sno vi: raz de lil ni li sti, sa mo le pil ni li sti či

2. do lo či ti cilj uče nja (prvo uče nje, is ka nje idej, pri mer ja va …)

KAKO SE TA UČNA

3. pre le te ti ali hi tro pre bra ti snov

STRATEGIJA IZVAJA?

4. bra nje z ra zu me va njem in pod čr ta va nje, sen če nje in oz na če va nje ključ nih be sed

5. dru go bra nje – rob ne opom be

• iz pis in po ja sni tev no vih be sed –

Po sto pek stra te gi je (ko ra ki)

• iz pis bis tve nih idej ali točk

• is ka nje ključ nih po ve zav:

Kaj je vzrok in kaj po sle di ca?

Na kaj to vpli va?

S čem je to po ve za no?

5K? (kdo, kje, kdaj, kako …)

• is ka nje last nih pri me rov:

Kje sem to že vi del v živ lje nju? Sli šal? Bral?

Če mu je to po dob no? Ali je to pri mer za ta po jav?

• po ve zo va nje s predz na njem:

Ali sem se o tem že kdaj učil? Na kaj me to spo mi nja?

Po treb ni pri po moč ki

• pri mer ni tek sti za vsa ko vr sto is ka nja bis tva

• raz lič ni flo ma stri za pod čr ta va nje in os vetlje va nje

• sa mo le pilni li sti či

Po tre ben čas

1 do 2 šol ski uri

Mož ne pri la go di tve stra te gi je.

• pod čr ta va nje v Wor du

Al ter na tiv ne iz ved be stra te gi je

435

izzivi za naprej

KONDICIONALNO ZNANJE

• upo rab na pri vseh pred me tih, kjer se upo rab lja jo uč be ni ka ali daljša be se di la

KJE IN KDAJ LAHKO TO UČNO

• je po mem bna ob li ka ak tiv ne ga uče nja

STRATEGIJO UPORABIM?

• moč no olaj šu je pom nje nje kom plek snih uč nih vse bin, saj zmanj ša šte vi lo in for ma cij

Kak šne so pred no sti stra te gi je?

pri po nov nem bra nju

Za kaj je ko rist na?

• iz bolj šu je za pom ni tev, ker se po ve zu je z vid ni mi pred sta va mi (vi zua li za ci jo) uč ne

V kak šnih oko liš či nah je nuj na?

sno vi

• po mem bna za po glab lja nje ra zu me va nja uč ne sno vi, saj spod bu ja »luš če nje« bis tva

iz dalj ši opi sov

• nuj na pri sa mo stoj nem štu di ju iz uč beni kov ali dru gih dalj ših ab strakt nih be se dil

Ima kak šne po manj klji vo sti?

• po treb no je na tanč no bra ti

Ima kak šne po seb no sti?

• zah te va sprem lja nje last ne ga ra zu me va nja pre bra ne ga be se di la

Kak šne so moje oseb ne iz kuš nje s to

stra te gi jo?

Po zi tiv ne iz kuš nje s to stra te gi jo?

Ali so os ta la od pr ta vpra ša nja v

zve zi s to stra te gi jo?

436

Ba ri ca

Ma ren tič

Po žar nik

Okolj ska vzgo ja

kot vzgo ja

in izo bra že va nje

za traj nost ni raz voj

Pri mer kro sku ri ku lar ne ga med pred met ne ga po dročja

1 OKOLJ SKA VZGO JA KOT PRI MER

KRO SKU RI KU LAR NE GA

MED PRED MET NE GA PO DROČ JA

Ob ko pi če nju okolj skih prob le mov v so dob nem svetu, ki do se ga jo kri tič no toč ko in

o ka te rih nas me di ji tako re koč dnev no ob veš ča jo in »bom bar di ra jo« z »ne pri jet ni mi

re sni ca mi«, je okolj ska vzgo ja, ki ima si cer že dalj šo tra di ci jo, tako v med na rod nih

pri za de va njih in do ku men tih kot tudi pri nas, do bi la nov pou da rek in tudi novo po-

do bo in šir še ci lje. Obrav na va se kot vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj in

pred stav lja eno od pred nost nih po dro čij, saj je Eko nom ska sku pi na za Evro po pri

Zdru že nih na ro dih (UNECE) raz gla si la ob dob je 2005–2014 za de set let je vzgo je

in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj. V urad nem do ku men tu (Stra te gi ja vzgo je in

izo bra že va nja za traj nost ni raz voj UNECE, 2006) je pou dar je no, da je prav vzgo ja

in izo bra že va nje na tem po droč ju »os nov ni po goj za do se ga nje traj nost ne ga raz voja

in po mem bno orod je za do bro uprav lja nje, oza veš če no od lo ča nje in pos pe še va nje de mo-

kra ci je«. » Vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj raz vi ja ta in kre pi ta spo sob nost

po sa mez ni kov, sku pin, skup no sti, or ga ni za cij in dr žav za spre je ma nje ocen in od ločitev

vprid traj nost ne ga raz vo ja.« (Stra te gi je … 2006, str. 3).

Okolj ska vzgo ja tako po sta ja osred nji člen vzgo je za traj nost ni raz voj; s tem ši ri svo je

po slans tvo in pre raš ča pr vot no ob dob je, v ka te rem je bil pou da rek na spoz na va nju

in va ro va nju na rav ne ga oko lja (o ra zi ska vah pri nas glej tudi: Pe tru, 2005; Go lob,

2006).

Okolj ska vzgo ja je ti pič no kro sku ri ku lar no med pred met no po droč je, te mat sko po-

droč je v ku ri ku lu, ki ima svo je spe ci fič ne ci lje in vse bi ne, ki se smi sel no vklju ču je jo v

437

izzivi za naprej

raz ne pred me te in s tem de lu je jo po ve zo val no in pre pre ču je jo pre ve li ko raz drob lje-

nost. Tak šno vlo go ima tudi novi Ku ri kul okolj ska vzgo je kot vzgo je in izo bra že va nja

za traj nost ni raz voj za gim na zi je (2008) pa tudi na sta ja jo či iz bir ni pred met oko lje in

traj nost ni raz voj (prej: štu dij oko lja). . Vča sih se ka te ro te mat sko po droč je po jav lja

tudi kot po se ben (iz bir ni) pred met, na pri mer okolj ska, zdravs tve na, dr žav ljan ska

vzgo ja. Pra vi lo ma pa osred njih ci ljev med pred met ne ga te mat ske ga po droč ja ni moč

do se ga ti le v ok vi ru ene ga predmeta.



S svo ji mi spe ci fič ni mi ci lji in vse bi na mi se kro sku ri ku lar na med pred met na po droč-

ja raz li ku je jo od dru gih ob lik med pred met ne ga po ve zo va nja, ka kr šno je npr. so-

de lo va nje pred me tov pri raz vi ja nju raz lič nih zmož no sti (ključ nih in dru gih, npr.

spo ra zu me val ne zmož no sti v ma te rinš či ni in tu jem je zi ku, zmož nost upo ra be IKT,

knjiž nič na zna nja, uče nje uče nja …). Ob vla da nje teh je v po moč pri do se ga nju ci ljev

raz nih pred me tov in po dro čij, ne po se ga jo pa to li ko v po sa mez ne pred me te v vse-

bin skem smi slu.

Med predmetna po droč ja so po svo jih ci ljih in vse bi nah bliž ja »re snič ne mu živ lje-

nju« kot po sa mez ne dis ci pli ne oz. pred me ti, zato je pri njih še to li ko bolj smi sel no

in nuj no po ve zo va ti poz na va nje dej stev in poj mov, mi sel ne in dru ge spret no sti ter

vred no te in sta liš ča, kar vse naj vodi tudi do pri mer ne ga rav na nja. To pa po me ni

tudi us po sab lja nje za prak tič ne ak tiv no sti in smo tr no od lo ča nje, ki naj se ve da te me-

lji na ka ko vost nem, prož nem, do bro ra zum lje nem in po ve za nem zna nju iz raz nih

pred me tov.

Med dru gim ima jo medpred met na po droč ja funk ci jo »spod bu ja ti di sku si jo v zve zi

z vred no ta mi in mne nji; pris pe va ti po treb no zna nje in ra zu me va nje in se opi ra ti na

prak tič ne ak tiv no sti, raz vi ja ti spo sob no sti od lo ča nja in od nos med po sa mez ni kom in

skup nost jo« (iz bri tan ske ga Na cio nal ne ga ku ri ku la).

Na ve de ne zna čil no sti ve lja jo v pol ni meri tudi za okolj ske vzgo jo kot vzgo jo in izo-

bra že va nje za traj nost ni raz voj. Izraz traj nost ni raz voj se je v zad njih le tih si cer v

jav no sti šir še uve lja vil, ven dar s tem še ni re če no, da ga vsi na enak na čin ra zu me jo.

»Urad na« opre de li tev, pov ze ta po Gro Har lem Brundt land (cit. po Be ne dict, 1991,

str. 4) pou dar ja, da gre za »raz voj, v ka te rem ljud je za do vo lju je jo se da nje po tre be, ne

da bi ogro zi li mož no sti pri hod njih ge ne ra cij za za do vo lje va nje nji ho vih po treb«. Med

dru gim gre za smo tr no iz ko riš ča nje su ro vin in ener gi je, pro sto ra, dru gih ome je nih

na rav nih vi rov in tudi za so li dar nost med ljud mi in de že la mi, zla sti s pre bi vals tvom

rev nej še ga dela sve ta.

Kaj je traj nost ni raz voj? Mno gi še ved no za me nju je jo izraz »traj nost ni« s »traj ni« in

me ni jo, da gre za »traj no« rast proi zvod nje in po troš nje; ven dar če bi ta na pre do va la

v se da njem tem pu in po se da nji »ro par ski« lo gi ki, bi bilo to v nas prot ju s pra vim

po me nom izra za »traj no sten«. Zato ne ka te ri raje go vo ri jo o so na rav no traj nost nem

raz vo ju (Plut, 2005) – o ta kem raz vo ju, ki upo šte va no sil ne spo sob no sti pla ne ta;

dru gi spet upo rab lja jo izraz »vzdrž ni« raz voj (»su stain« po me ni tudi vzdr že va ti,

ohra nja ti).

438

Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj

Barica Marentič Požarnik

2 VZGO JA IN IZO BRA ŽE VA NJE ZA

TRAJ NOST NI RAZ VOJ - ŠIR JE NJE

PO SLANS TVA OKOLJ SKE VZGO JE

Vse ka kor pa okolj ska vzgo ja kot vzgo ja za traj nost ni raz voj ši ri svo je po slans tvo in

s tem pre raš ča pr vot no ob dob je, v ka te rem je bil pou da rek na spoz na va nju in va ro-

va nju na rav ne ga oko lja in na skr bi za či stej še okolje ob iz bolj še va nju člo ve ko ve ga

od no sa do na ra ve. Ši ri se na obrav na va nje za ple te nih od no sov med na ra vo, člo ve-

kom, druž bo in eko no mi jo. Shallcross (2006) pou dar ja, da mo ra mo te ele men te

vi de ti in obrav na va ti v po ve za vi, pri če mer mora ime ti na ra va pred nost, saj druž ba

in eko no mi ja dol go roč no ne mo re ta ob sta ja ti brez pod po re pla ne ta Zem lje. Ob tem

pa je nuj no v okolj sko vzgo jo vklju či ti tudi ra zu me va nje in raz re še va nje prob le mov

in konf lik tov, ki jih v od no su do oko lja pri na ša spre me njen živ ljenj ski slog in hi-

ter druž be noe ko nom ski ter teh nič ni raz voj. Ali – kot pra vi ta dan ska stro kov nja ka

za okolj sko vzgo jo, Brei ting in Mo gen sen (Mo gen sen, Ma yer, eds., 2005): »Na ra va

nima prob le mov, člo veš ke skup no sti ima mo prob le me za ra di na či na, kako iz ko riš ča mo

na ra vo in slab ša mo živ ljenj ske po go je se daj in v pri hod no sti. Ima mo moč ne in te re se,

da te vire iz ko riš ča mo, pa tudi da ohra ni mo svo je zdrav je. Po drob nej ši po gled na ka te ri

koli okolj ski prob lem bo od kril, da gre za konf likt ne in te re se v upo ra bi na rav nih vi rov.«

(podčrta la av to ri ca). Ti konf lik ti se ka že jo tako na in di vi dual ni rav ni (med nez druž-

lji vi mi že lja mi in po tre ba mi – npr. po udob ju, pre sti žu, zdrav ju, var no sti …) kot tudi

na so cial ni rav ni – med po sa mez ni ki in sku pi na mi na lo kal ni, na cio nal ni in glo bal ni

rav ni in konč no med si la mi tr žiš ča in in te re si ka pi ta la na eni ter med etič ni mi na če li

na dru gi stra ni, med prav ni mi nor ma mi, po li tič ni mi od lo či tva mi ter pod jet niš kim

ob na ša njem. To pa po me ni že ome nje no raz ši ri tev okolj ske vzgo je tako gle de ci ljev

kot vse bin skih/te mat skih po dro čij in upo rab lje nih me tod in pri sto pov.

Na eni stra ni gre za pre mik od spoz na va nja po sa mez nih okolj skih prob le mov in po-

da ja nja (teh nič nih) re ši tev za nje k ra zu me va nju kom plek sno sti teh prob le mov (Mo-

gen sen, Ma yer, eds., 2005). To po me ni, da se pri obrav na vi okolj skih prob le mov

izo gi ba mo poe no stav lje nim raz la gam in pos plo ši tvam, čr no-be le mu raz miš lja nju,

spod bu ja nju vere v eno smer ne, le na rav ni teh ni ke ali ne po sred ne ga do bič ka za sno-

va ne re ši tve. Za ve da ti se je tre ba ne go to vo sti in tve ganj. Bolj od re ši tev nas za ni ma

po mem bnost vpra šanj, ki si jih za stav lja mo, ob za ve da nju, da ne mo re mo pred la ga ti

»pra vih«, tem več le mož ne re ši tve, in da pri od lo ča nju igra jo po mem bno vlo go na še

vred no te in so cial ni pro ce si.

S tem je po ve za no spoz na nje, da so okolj ski prob le mi v ve li ki meri druž be noe ko-

nom ski, da jih do lo ča jo konf likt ni in te re si med ljud mi, sku pi na mi, na ro di … in »po-

golt nost« v rabi na rav nih vi rov. Učen ci naj bi se nau či li pre poz na va ti te konf likt ne

in te re se, tako očit ne kot skriv ne, in vred note, ki »sto je za daj«. Zato je eden po mem-

bnih ci ljev okolj ske vzgo je raz jas nje va nje vred not, ki so za raz ni mi od lo či tva mi,

tako last ni mi kot druž be ni mi, zla sti tudi raz kri va nje nes klad ja med »de kla ri ra ni mi«

vred no ta mi (ki jih pou dar ja mo v uč nih ci ljih, medijih in dru god) in »spre je ti mi«

vred no ta mi – ti sti mi, ki jih ure sni ču je mo v vsak da njem živ lje nju. Ka dar gre za traj-

nost ni raz voj, je ve lik pou da rek na vred no tah, kot so ob zir nost, zmer nost, so li dar-

nost, spo što va nje do so lju di, do sebe, na ra ve, in oko lja nas ploh in nje go vih vi rov, do

se da njih in pri hod njih ge ne ra cij, do raz no li ko sti – bio loš ke in kul tur ne, do na še ga

pla ne ta v ce lo ti.

To rej po sta ja po leg ob jek tiv ne ga zna nja osred nje ga po me na spoz na va nje in upo šte-

va nje vred nost ne ga vi di ka pri rav na nju in odloča nju, kar naj bi se upo šte va lo tako

439

izzivi za naprej

v vse bi nah uč nih na čr tov kot v med pred met no za sno va nih me to dah in pri sto pih.

Med tem ko smo v pre te klo sti okolj sko vzgo jo po ve zo va li pre tež no z bio lo gi jo, mor-

da še z geo gra fi jo ali ke mi jo, se vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj do ti ka

ve či ne, če že ne vseh pred me tov. No be ne ga po droč ja, ki se do ti ka prob le mov traj-

nost ne ga raz vo ja – pa če vza me mo kot pri mer ener gi jo, vodo, zrak, prst, pro stor,

pod neb ne spre mem be, one sna že va nje, iz čr pa va nje na rav nih vi rov, iz gi nja nje biot ske

in kul tur ne raz no li ko sti, poglab lja nje loč ni ce med rev ni mi in bo ga ti mi po sa mez ni ki

in dr ža va mi … – ni moč ra zu me ti, kaj še le re še va ti, le iz pers pek ti ve ene ga pred me-

ta. Osred nje ga po me na po sta ne med pred met no po ve zo va nje, tudi po ve zo va nje prek

ločnice, ki po na va di deli na ra vo slov no-teh niško od druž bo slov no-hu ma ni stič ne ga

po droč ja – in to po ve zo va nje tako ci ljev in vse bin kot tudi me tod in pri sto pov (Ma-

ren tič Po žar nik, 1996).

Pri mer med pred met ne ga po ve zo va nja na ra vo slov ne ga in hu ma ni stič ne ga po droč ja

Klo ni ra nje (Na go de, Si lan, 2009)

Tema je bila obrav na va na v po ve za vi slo ven ske ga je zi ka in bio lo gi je. Ob

bra nju Hux leyjeve ga uto pič ne ga ro ma na Kra sni novi svet in ob spoz na-

njih, kak šne mož no sti daje so dob na ge ne ti ka na po droč ju klo ni ra nja, so

di ja ki raz vi li po glob lje no raz pra vo in ob tem pri do bi li, kot so sami iz ja vi li,

»ne kaj no vih po gle dov na svet«.

Pris pe vek je bil pri ka zan na pos ve tu Za vo da RS za šols tvo o ce lost nem

uče nju, 13. 11. 2009.

Ure sni če va nje ta ke ga po ve zo va nja v prak si ni pre pro sto, tudi zato ker pred vi de-

va spre mi nja nje ne ka te rih glo bo ko uko re ni nje nih poj mo vanj o vlo gi po sa mez nih

pred me tov. Tako vi di jo na ra vo slov ni pred me ti po tra di ci ji svo jo vlo go bolj v po sre-

do va nju ek sakt ne ga, ob jek tiv ne ga, »go to ve ga« zna nja, te že pa vklju ču je jo v pouk

dom ne ve, di le me, vred nost ne opre de li tve in od pr ta vpra ša nja, na ka te ra ni le ene ga

od go vo ra. Za sled nja se sma tra, da so bolj v do me ni druž bo slov nih pred me tov – so-

cio lo gi je, psi ho lo gi je, fi lo zo fi je … –, ven dar je za ka ko vost no prob lem sko obrav na vo

okolj skih prob le mov po treb no so de lo va nje enih in dru gih.

Po leg vse bin ske po ve za no sti več pred me tov je po mem bna tudi po ve za nost treh di-

men zij učen če vih zmož no sti/kom pe tenc: spoz nav ne, čus tve no/vred nost ne in ak cij-

ske. To po me ni, da raz vi ja mo ka ko vost no zna nje (po ve za no, ra zum lje no, ki ob se ga

raz no li ke zmož no sti miš lje nja in skle pa nja), ob tem pa zav zet, čus tven in vred nost no

za sno van od nos do oko lja in us po sob lje nost za okolj sko po mem bne od lo či tve ter

pre miš lje ne ak ci je (Ma ren tič Po žar nik 1996, 2002). Okolj skih prob le mov ne obrav-

na va mo izo li ra no, tem več v di ja kih/di ja ki njah vzbu ja mo za vest o po ve za no sti in

sood vi sno sti na rav nih, druž be nih, eko nom skih po ja vov in tren dov. Po seb no po zor-

nost na me ni mo sprem lja nju sta nja oko lja in obrav na vi mož nih kvar nih vpli vov člo-

ve kovih ak tiv no sti na oko lje. Di ja ki/di ja ki nje ob tem spoz na vajo al ter na tiv ne re ši tve

prob le mov in se us po so bi jo za nji ho vo uve ljav lja nje v de mo kra tič ni druž bi.

Le del no lah ko te ci lje ure sni ču je mo v ok vi ru po sa mez nih splo šnoi zo braže val nih

pred me tov; ci lji, po bu de in ide je za to so po drob ne je na ve de ni v gim na zij skem ku-

ri ku lu Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj (2008). Mar-

si kaj se bo lah ko bolj po glob lje no iz va ja lo v ok vi ru na novo, mo du lar no za stav lje-

ne ga gim na zij ske ga iz bir ne ga pred me ta oko lje in traj nost ni raz voj (prej štu dij oko lja)

440

Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj

Barica Marentič Požarnik

ter v ok vi ru ob vez nih iz bir nih vse bin. Pomem bno je tudi iz ko ri sti ti vse mož no sti

v ok vi ru dne vov de jav no sti, šol skih pro jekt nih ted nov in šol skih pro jek tov ter z

vklju če va njem di ja kov v druš tve ne dejav no sti in v ino va cij ske raz voj ne in ra zi sko-

val ne pro jek te. Tudi vse te ob li ke ter ja jo so de lo va nje več uči te ljev in med pred met no

po ve zo va nje.

Pro stor sko gle da no se ci lji okolj ske vzgo je ure sni ču je jo zno traj šo le, v bliž nji in

dalj ni oko li ci šo le, na re gio nal ni, na cio nal ni in med na rod ni rav ni. Po mem bno je

so de lo va nje šo le z oko ljem (s kra jem, z ob či no, z gos po dars tvom in s stro kov nja ki

ra zi sko val nih in vi so ko šol skih insti tu cij) ter tudi v med na rod nem pro sto ru (med-

na rod ni, zla sti evrop ski pro jek ti, so de lo va nje s šo la mi, ki obrav na va njo po dob ne

prob le me, tudi po sple tu itd.).

Ne kaj na čel, na ka te rih te me lji okolj ska vzgo ja, poj mo va na kot vzgo ja in izo bra-

že va nje za traj nost ni raz voj (po drob ne je so na ve de ni in raz de la ni v ku ri ku lu tega

po droč ja za gim na zi je, 2008):

Okolj ska vzgo ja:

• pou dar ja ce lo sten – ho li sti čen pri stop (pou da rek je na po ve za vah, od no sih med

po ja vi in ne to li ko na po sa mič nih spoz na njih in dejs tvih);

• je za sno va na na med pred met nem po ve zo va nju, in ter dis ci pli nar no sti in mul ti dis ci-

pli nar no sti, pri če mer po ve zu je na ra vo slov no in teh no loš ko po droč je z druž bo-

slov nim in umet nost nim po droč jem;

• je na rav na na prob lem sko; spod bu ja in us po sab lja za raz kri va nje in re še va nje raz-

lič nih, pred vsem prak tič nih, živ ljenj skih prob le mov (zla sti tudi od pr tih – za ka te-

re ni ene same pra vil ne re ši tve);

• goji za vest o kom plek sno sti prob le mov in po ja vov, pre vid nost do pre več pre pro-

stih, eno smer nih re ši tev;

• je proak tiv na – us mer je na v (za že le no) pri hod nost, v na po ve do va nje, v ob li ko va-

nje vi zij, is ka nje in vred no te nje no vih, al ter na tiv nih za mi sli in re ši tev;

• je za sno va na na vred no tah, ki omo go ča jo traj nost ni raz voj, spod bu ja raz jas nje va-

nje vred not, ki sto je v ozad ju raz nih (po sa mez ni ko vih in skup nih) od lo či tev;

• je pre miš lje na – prak tič ne ak ci je po ve zu je z raz mi sle kom (o vzro kih, šir šem po me-

nu, po sle di cah, raz lič nih ak cij); ne za do vo lji se z go lim »ak ti viz mom«;

• je zakoreninjena v delovanju celotne šole in povezana s krajevnim in širšim oko-

ljem; se postopno širi iz lokalne na nacionalno, mednarodno, globalno raven;

• je iz kus tve na – iz ha ja iz oseb nih iz ku šenj učen cev, ob ne po sred nem sti ku z na-

rav nim in gra je nim oko ljem, s te ren skim de lom …, te iz kuš nje pa os miš lja in

po ve zu je …;

• vzpo stav lja sklad nost med okolj ski mi vse bi na mi in prak tič nim rav na njem (npr.

spod bu ja okolj sko na rav na no gos po dar je nje z ener gi jo, vodo … na sami šo li in v

nje ni oko li ci);

• slo ni na po zi tiv nem čus tve nem od no su do oko lja in so lju di (ob ču do va nje, spo-

što va nje), ne ma ni pu li ra z za skrb lje nost jo, stra hom, če prav ne za kri va raz lo gov

za nje;

• us po sab lja za de mokra tič ne ak ci je ob zav ze ma nju za traj nost ne re ši tve, tudi ko

gre za konf likt ne in te re se;

• goji kri tič no miš lje nje (a ne kri ti kars tvo) – zmož no sti ar gu men ti ra nja, po ga ja nja,

ob vživ lja nju v raz lič ne pers pek ti ve in po tre be so lju di;

• te me lji na pre ver lji vih dejs tvih in se izo gi ba od lo ča nja (skle pa nja) na os no vi

pred sod kov.

441

izzivi za naprej

V na da lje va nju bodo še po drob ne je raz čle nje ni in obraz lo že ni ne ka te ri ci lji okolj ske

vzgo je kot vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj ter na ve de ne ne ka te re me to-

de in pri sto pi, pri mer ni za nji ho vo ure sni če va nje.

3 CI LJI OKOLJ SKE VZGO JE SO

VEČ PLAST NI IN PRE PLE TE NI

Na splo šni rav ni se kot cilj naj več krat ome nja: Oza ve sti ti di ja ke, raz vi ti pra vi len

od nos do oko lja, na ra ve. Kaj pa po me ni »pra vi len od nos«? Po drob nej ša ana li za po-

ka že, da obsta ja jo zelo raz lič ni od no si do na ra ve in oko lja, če sar se nji ho vi no sil ci

po na va di ne za ve da jo. Če sto se pou dar ja le »va ro va len od nos« (kar je raz vid no že

iz izra za »vzgo ja za va ro va nje oko lja«). Ob sta ja jo pa še dru gi od no si do na ra ve in

oko lja, v ka te rih je člo vek pred vsem:

• upo rab nik, v naj slab šem pri me ru iz ko riš če va lec na ra ve,

• bolj ali manj mo der uprav lja lec na ra ve in nje nih vi rov,

• ob ču do va lec »neo kr nje ne« na ra ve,

• ali pa se poj mu je kot ne loč ljivi del na rav ne ga in gra je ne ga oko lja, kot »vlak no v

mre ži živ lje nja« (Ma ren tič Po žar nik, 1996).

Le v zad njem pri me ru se člo vek za ve da, da so vsi ele men ti v oko lju, vključ no z njim,

ne loč lji vo po ve za ni in da ima vsa ka ak ci ja vr sto učin kov, ki jih prej ali slej ob ču ti mo

na svo ji ko ži. S tem se okolj ska vzgo ja raz ši ri in ne po me ni le vzgo jo za ob ču do va-

nje, va ro va nje in ohra nja nje na rav ne ga oko lja, kar je si cer po mem bno, ni pa do volj.

Prav tako niso do volj si cer hva le vred ne či stil ne ak ci je ali ak ci je lo če ne ga zbi ra nja

od pad kov; same po sebi pred stav lja jo le del okolj ske vzgo je. Ne ka te ri uči te lji, zla sti

na na ra vo slov nih po dročjih, spet eno stran sko pou dar ja jo, da je za okolj sko vzgo jo

po mem bno le po drob no zna nje o naj raz lič nej ših poja vih, za ko ni to stih in poj mih s

po droč ja bio lo gi je, ke mi je, fi zi ke …, vse os ta lo bo »priš lo samo po sebi«. Dru gi spet

pou dar ja jo zbi ra nje in spoz na va nje čim šte vil nej ših po dat kov o vse bolj za skrb lju jo-

čem sta nju oko lja. Vsak ima del no prav, a okolj ska vzgo ja, zla sti če jo poj mu je mo

širše – kot »vzgo jo za traj nost ni raz voj«, naj bi bila vse to in še več kot to.

Okolj ska vzgo ja je nuj no več plast na, v njej se te sno po ve zu je jo ci lji s spoz nav ne-

ga, čus tve no-mo ti va cij ske ga, vred nost ne ga in ak cij sko-spret nost ne ga po droč ja. To

je raz vid no že iz kla sič ne Unes co ve opre de li tve: »Okolj ska vzgo ja je sta len pro ces, v

ka te rem se po sa mez nik in skup nost bolj pol no za ve do svo je ga oko lja in pri do bi jo zna-

nja, vred no te, spret no sti, iz kuš nje in tudi od lo če nost, da bodo de lo va li in di vi dual no

in sku pin sko za re še va nje se da njih in pri hod njih prob le mov oko lja.« (Be ne dict, 1991,

pod čr ta la av to ri ca)

S čim pa je tre ba za če ti, da se ne iz gu bi mo v la bi rin tu ci ljev? Unes cov pri roč nik

pou dar ja: »Čus tve ni ci lji so na jo snov nej ši in pod la ga za vse dru ge. Otro ci mo ra jo pri ti v

ne po sre den, ose ben stik z le po to in raz no li kost jo na ra ve in z ljud mi iz dru gih de žel, da

bodo raz vi li prist no ob čut je lju bez ni in zav ze to sti … Raz voj lju bez ni do na ra ve je prvi in

naj važ nej ši cilj okolj ske vzgo je.« (Be ne dict, 1991, str. 26)

Tudi ne dav no na sta li pri roč nik Kri te ri ji ka ko vo sti za šo le, ki vzga ja jo in izo bra žu je jo

za traj nost ni raz voj (Brei ting. Ma yer, Mo gen sen, 2006) pou dar ja po droč ja kri tič ne ga

miš lje nja in je zi ka mož no sti, raz jas nje va nja vred not in ak cij sko pers pek ti vo.

442

Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj

Barica Marentič Požarnik

Tako bodo v na da lje va nju ne ko li ko po drob ne je raz čle nje ni in pred stav lje ni ci lji s

čus tve ne ga – spoz nav ne ga, vred nost ne ga in ak cij ske ga po droč ja ter ne ka te re me to-

de, s ka te ri mi jih čim bolj ce lo vi to in učin ko vi to do se ga mo.

4 IZ HO DIŠ ČE JE SPOD BU JA NJE

PO ZI TIV NE GA ČUS TVE NE GA OD NO SA

Na čus tve no na rav na nost vzgoj ne ga de lo va nja mi sli mo bolj v pred šol skem in zgod-

njem šol skem ob dob ju, če prav na njo tudi poz ne je ne bi sme li po za bi ti. Zla sti v

sred njih šo lah so mno gi uči te lji pre pri ča ni, da čus tven od nos ne sodi v pouk in da je

nji ho va dolž nost, da ja ti di ja kom le »či sta«, ob jek tiv na, ek saktna zna nja o na rav nih

in dru gih po ja vih. Ven dar bi se tudi v viš jih raz re dih mo ra li uči te lji za ve da ti moč-

ne mo ti va cij ske vlo ge po zi tiv nih ču stev – ob ču do va nja, spo što va nja, ra do ved no sti,

ču de nja nad živ lje njem, nad pe stri mi po jav ni mi ob li ka mi na rav ne ga in druž be ne ga

oko lja, vključ no z umet nostnimi vi di ki. Tudi ra zi sko val ce so ve či no ma gna la moč na

čus tva, zato ni do volj, da di ja ke le sez na nja mo z »ob jek tiv ni mi« iz sled ki.

Kak šna pa je vlo ga ne ga tiv nih ču stev, kot so strah pred pri hod nost jo, te sno ba, za-

skrb lje nost, sram, ki so po go sti sprem lje val ci raz miš lja nja o sta nju in pers pek ti vi

na še ga oko lja tako pri otro cih kot pri odra slih? Ne mo re mo si cer mimo njih, a ne bi

sme la pre vla da ti. Vpra ša ti bi se mo ra li, kako lah ko spod bu ja mo po zi tiv no čus tve no

na rav na nost do na ra ve, oko lja pri raz nih pred me tih in de jav no stih v šo li. Kako je

s ču de njem, ob ču do va njem? Ra do ved nost jo? Kako je z dru gi mi čus tvi, po ve za ni-

mi s pou kom – kako »kr ma ri mo« med tako po go sto pri sot nim dol go čas jem na eni

stra ni in ra do ved nost jo, nav du še njem, na dru gi, kako obrav na va mo strah, od por?

Uči te ljev zgled, pa tudi ne ka te re me to de, ki ak tiv no vple te jo di ja ke, ki vse bu je jo do-

živ lja nje živ ljenj skih prob le mov, na pe tost od kri va nja, so ko rak v pra vo smer (prim.

Shall cross, 2006; Ma ren tič Po žar nik, 2001).

5 SPOZ NAV NI CI LJI VKLJU ČU JE JO TUDI

RAZ VI JA NJE RAZ LIČ NIH VRST MIŠ LJE NJA

Tudi spoz nav nih ci ljev ne gre ra zu me ti eno stran sko, kot le ko pi če nje spoz nanj o

na rav nih po ja vih, pro ce sih, za ko ni to stih. Zelo pomembno je glob lje ra zu me va nje

po ja vov in zla sti po ve zav med nji mi (na pri mer, kaj je pov zro či lo do lo če ne okolj ske

prob le me, kako se raz vi ja jo v ča su in pro sto ru), raz voj zmož no sti za re še va nje prob-

le mov in s tem v zve zi raz vi ja nje raz nih ob lik miš lje nja – tako lo gič no ana li tič ne ga

kot tudi za okolj sko vzgo jo po se bej po mem bne ga (eko)si stem ske ga pa tudi us tvar-

jal ne ga in kri tič ne ga miš lje nja.

Ko gre za raz vi ja nje glob lje ga ra zu me va nja, naj bi se uči telj znal vži ve ti v ob sto ječ

na čin poj mo va nja in ra zu me va nja raz nih po ja vov pri otro cih ozi ro ma di ja kih raz-

lič ne sta ro sti. Po mem bno je, opre ti se na ob sto je če predz na nje in iz kuš nje in iz ha ja-

ti iz njih. Ob sta ja jo raz ni na či ni za ne pri si lje no ugo tav lja nje predz na nja, iz ku šenj,

poj mo vanj … o do lo če nem po droč ju pri di ja kih, na pri mer »na pis na ste ni, po vej«

(Ma ren tič Požar nik, 2000a, str. 58).

443

izzivi za naprej

Zla sti na raz red ni stop nji os nov ne šo le ima mo že vr sto ra zi skav in tudi (kon struk ti-

vi stič no) za sno va nih me tod spoz na va nja in raz vi ja nja otro ko vih poj mo vanj ter »po-

prav lja nja« na pač nih in ne po pol nih poj mo vanj, pred vsem na po droč ju zgod nje ga

na ra vo slov ja – (poj mo va nja spre memb in kro že nja sno vi, kro že nja vode, živ ljenj skih

funk cij rast lin, evo lu ci je, de lo va nja člo veš ke ga or ga niz ma); na sred nje šol ski stop nji

pa je tu tre ba opra vi ti še ve li ko dela ob za ve sti, da s tem pris pe va mo k traj nej še mu

in bolj ra zum lje ne mu zna nju.

Do bro vemo, da so okolj ski po ja vi in prob le mi za ple te ni, tak šni, pri ka te rih ne mo-

re mo ugo to vi ti le ene ga vzro ka in jih re še va ti le na en na čin. Pri re še va nju prob le-

mov mo ra mo pri teg ni ti spoz na nja z raz nih (pred met nih) po dro čij in se za ve da ti

tudi konf likt nih druž be nih in te re sov. Pub li ka ci ja o »kri te ri jih ka ko vo sti« (Brei ting,

Ma yer, Mo gen sen, 2006) go vo ri o tem, da mo ra mo v izo bra že va nju vzpo sta vi ti

»kul tu ro kom pek sno sti«: »Dejs tvo je, da niso kom plek sni samo svet in okolj ski prob le-

mi, am pak da po tre bu je mo »kom plek sno miš lje nje«, ki bo nas pro to va lo »ozki teh nič ni

ra cio nal no sti.«1

Danes ne za do stu je več le raz vi ja nje lo gič no ana li tič ne ga miš lje nja, ki se po glab lja

v po drob no preuče va nje po sa mez no sti in ima tako v zna nosti kot v šo li dol go tra-

di ci jo, am pak je nuj no po treb no raz vi ja ti tudi mrež no ali eko si stem sko miš lje nje,

ki se opi ra na spoz na va nje ce lo te, na za ple te no mre žo sou čin ko vanj, na last no sti

ce lo vi tih vzor cev. Ve ster, od li čen in ter dis ci pli nar no us mer jen nemš ki ra zi sko va lec,

je že dav no tega opo zo ril, da daje šo la »raz tr ga no mre žo zna nja«, in na ve del vr sto

pri me rov, kako uči ti eko si stem sko miš lje nje otro ke in tudi odra sle, na pri mer teh-

niš ke stro kov nja ke (Ve ster, 1991). Pri raz vi ja nju eko si stem ske ga miš lje nja gre za to,

da damo več ji pou da rek spoz na va nju od no sov in po ve zav med po ja vi kot pa ko pi če nju

ne po ve za nih, osam lje nih spoz nanj. Ali zna mo raz li ko va ti med li near ni mi od no si,

ne ga tiv no in po zi tiv no pos pe še ni mi od no si, ki pri ve de jo do »kri tič ne toč ke«, do

zlo ma ne ke ga si ste ma? V os no vi naj bi bile te stva ri naj prej ra zum lji ve uči te ljem,

pre den bi lah ko pri pra vi li svo jim di ja kom pri mer ne uč ne si tua ci je in iz zi ve.

Pri mer iz ho diščne na lo ge za di ja ke:

Raz mi sli te in po sku si te ski ci ra ti (v ob li ki kri vulj):

Kak šen je od nos

• med šte vi lom dre ves v par ku in ko li či no ki si ka v zra ku?

• med ko li či no umet nih gno jil in ko li či no pri del kov?

• med ko li či no iz pu stov v reko in či stost jo/ka ko vost jo vode?

• med ko li či no av to mo bi lov in hi trost jo po to va nja?

Itd.

Di ja ki naj bi po leg li near nih po ve zav med po ja vi (več ene ko li či ne po me ni več dru-

ge) spoz na va li tudi dru ge ob li ke po ve zav, na pri mer naj prej hi tro, po tem po ča snej šo

rast, konč no se na pre do va nje po vsem us ta vi. Ob tem je po mem bna vlo ga po zi tiv ne

in ne ga tiv ne po vrat ne zan ke; le slednja na dalj ši rok vzdr žu je rav no tež je si ste ma,

1 Pod »teh nič no ra cio nal nost jo« si pred stav lja mo na čin miš lje nja, ki pred vi de va za vsak

prob lem enoz nač ne, pre mo črt ne, vna prej zna ne in za vse spre jem lji ve »teh nič ne« re ši tve –

opom ba av to ri ce.

444

Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj

Barica Marentič Požarnik

tako kot sa mo de jen iz klop pre vro če ga li kal ni ka pre pre či po žar. Za ra zu me va nje tega

je nuj no tudi so de lo va nje uči teljev, na pri mer ma te ma ti ke in fi zi ke ali bio lo gi je. Pri

ma te ma ti ki bi to po me ni lo, da se od nosi po na zar ja jo z raz lič ni mi kri vu lja mi ozi ro-

ma da se obrav na va nje kri vulj os mi sli s prak tič ni mi pri me ri.

Po mem bno je tudi ra zu me ti po jem »mej ne ali kri tič ne vred no sti«: Čim bolj je lok

na pet, tem dalj leti puš či ca; če pa nap ne mo lok nad kri tič no vred nost, ne bo puš či ca

le te la dalj, am pak se bo lok zlo mil – po dob no kot se zlo mi sa mo či stil na spo sob-

nost reke ali mor ja, ko one sna že nje prese že do lo če no mero. S tem spoz na njem

pri dobijo mla di tudi kri tič nej ši od nos do ilu zi je ne pre stane (gos po dar ske in dru ge)

ra sti, ki iz ha ja iz eno stran ske pred sta ve, da je v vsa kem pri me ru »več tudi bo lje«, in

se prib li žajo ra zu me va nju poj ma traj nost ne ga – so na rav ne ga raz vo ja (Ve ster, 1991;

Ma ren tič Po žar nik, 2000b).

Eko si stem sko miš lje nje po sta ja da nes, in to ne le v ok vi ru okolj ske vzgo je, pre ži ve-

tve ne ga po me na, saj je mre ža od člo ve ka us tvar je nih si ste mov – mest, in ten ziv ne ga

po lje deljs tva, pro met nic, to varn, ener get skih ob jek tov – vse go stej ša, tudi naj raz-

lič nej še pro met ne, ko mu ni ka cij ske in dru ge po ve za ve so v ob dob ju glo ba li za ci je

vse bolj šte vil ne, hi tre. Vsak po seg na enem po droč ju po teg ne za se boj mno ži co

(po go sto ne pred vi dlji vih, ne na me ra va nih in tudi ne za že le nih) spre memb na dru-

gih po droč jih. Kak šne po sle di ce vse pri na šajo na pri mer iz su še va nje, re gu li ra nje

vo do to kov, ur ba ni za ci ja, iz se ka va nje (pra)goz dov, na ma ka nje, po ve ča na upo ra ba

mi ne ral nih gno jil, fo sil nih go riv, pe sti ci dov, grad nja av to cest … v sve tu in pri nas?

Glo bal no se gre va nje s svo ji mi šte vil ni mi vzro ki in ne pred vi dlji vi mi dol go roč ni mi

po sle di ca mi je le ena od spre memb, ki jih ni moč ra zu me ti brez si stem ske ga miš lje-

nja, prav tako ni brez tega mož no na čr to va nje ukre pov, ki naj zmanj ša jo ne ga tiv ne

tren de. Eko si stem sko miš lje nje pa je zelo tež ko raz vi ja ti, in to ne le pri mlaj ših

di ja kih, celo pri štu den tih (imam iz kuš nje z di plo man ti bio teh niš ke fa kul te te, ki so

iz jav lja li, da je »to ena naj tež jih stva ri, ki so se jih mo ra li kdaj uči ti«).

So dob na zna nost je uve lja vi la ana li tič no, spe cia li stič no raz miš lja nje in ra zi sko va nje,

ki nam je si cer pri ne slo ne slu ten na pre dek. Toda pri tem je eno stran sko za vr gla

ce lost no gle da nje in tudi mo drost pre te klo sti, ki je te me lji la na zdra vem ra zu mu,

po drob nem opa zo va nju in sto let nih iz kuš njah. Pra va moč je v kom bi na ci ji obeh

na či nov miš lje nja – ana li tič ne ga in ce lost ne ga, le vo he misfe rič ne ga in de sno he mis-

fe rič ne ga, ki naj bi jo go ji li tudi pri okolj ski vzgo ji. Di ja ki naj bi ob tem pri do bi-

li spo što va nje do tra di cio nal ne mo dro sti (kot se je ka za la na pri mer v upo šte va nju

na rav nih da no sti pri grad nji bi va lišč, ki so bila ener get sko varč na in pri la go je na

vsa ko krat ne mu oko lju, ali v tra di cio nal nem traj nost no na rav na nem kme to va nju).

Spo što va nje tra di ci je v neki kul tu ri je tudi po mem ben cilj vzgo je za traj nost ni raz-

voj; tu ima jo po mem bno vlo go tudi zgo do vi na, et no lo gi ja, so cio lo gi ja, psi ho lo gi ja

in umet nost ni pred me ti. Po se ben iz ziv pred stav lja raz miš lja nje in is ka nje re ši tev, ki

tra di cio nal ne pri sto pe smi sel no upo šte va jo in op le me ni ti jo s so dob ni mi teh nič ni mi

re ši tva mi. Da nes ima mo mož nost, in tui tiv no ce lost ni po gled po ve za ti s spoz na nji

sodob ne zna no sti – če to le zmo re mo in ho če mo.

Ob spoz na va nju raz lič nih po ve zav med po ja vi v oko lju in člo ve ko vi mi po se gi je ve li-

ko pri lož no sti za raz vi ja nje tako kri tič ne ga kot us tvar jal ne ga miš lje nja.

Pri kri tič nem miš lje nju us po sab lja mo di ja ke:

• da gle da jo na prob le me iz raz lič nih zor nih ko tov,

• da se za ve do ome je no sti svo je pers pek ti ve in se vživ lja jo v pers pek ti vo in in te re se

dru gih lju di (na pri mer kme ta, na ra vo vars tve ni ka, proi zva jal ca, tr gov ca …),

445

izzivi za naprej

• da spoz na va jo tudi konf lik te in te re sov (na pri mer med krat ko roč ni mi eko nom ski-

mi ko rist mi in traj nost ni mi, so na rav ni mi, bolj oko lju pri jaz ni mi re ši tva mi),

• da ob li ku je jo, pri mer ja jo in teh ta jo ar gu men te,

• da pre ma gu je jo pred sod ke in ste reo ti pe,

• da spoz na va jo skri te na me re re klam nih spo ro čil,

• da ob kri ti zi ranju tudi iš če jo bolj še re ši tve , dru gač ne poti re še va nja prob le mov,

• da se an ga ži ra no vklju ču je jo v re še va nje okolj skih prob le mov,

• da zau pa jo, da je stva ri mož no iz bolj ša ti kljub ovi ram.

Raz vi ja mo ga lah ko z raz ni mi ob li ka mi raz prav o di le mah, nas pro tu jo čih si sta liš-

čih, konf likt nih te mah, z igro vlog ipd. (o os no vah in teh ni kah raz vi ja nja kri tič ne ga

miš lje nja glej tudi: Rup nik Vec, Kom pa re, 2006). Po mem bno se je za ve da ti, da ni

bis tvo v kri ti ka strs tvu ali tež nji, »po ra zi ti« no sil ce dru gač nih idej, kot se to do ga ja

v ne ka te rih de ba tah, am pak raz ši ri ti po gled, se vži ve ti v po gled dru ge ga in poi ska ti

konč no op ti mal ne re ši tve. Ena od mož no sti je raz vi ja nje kri tič ne ga od no sa do me-

dij skih spo ro čil, na pri mer kak šen je okolj ski vpliv re kla mi ra nih iz del kov.

Us tvar jal no miš lje nje pa omo go ča naj de nje no vih, iz vir nih, neo bi čaj nih re ši tev (na

pri mer za po nov no upo ra bo od pad kov, za oko lju pri jaz nej še pre živ lja nje pro ste ga

ča sa, za var če va nje z vodo ali ener gi jo … – re ši tev, ki so do oko lja pri jaz nej še, a

nam hkra ti ne kr ni jo ka ko vo sti živ lje nja). Us tvar jal no miš lje nje se stav lja jo fluent-

nost (naj de nje mno ži ce re ši tev), flek si bil nost (spre mi nja nje zor nih ko tov re ši tve) in

iz vir nost (naj de nje iz vir nih re ši tev). Spod bu ja mo ga med dru gim z me to do »mož-

gan ske ne vih te« in s pri mer ni mi iz toč ni ca mi oz. vpra ša nji, kot so »kako vse bi lah ko

upo ra bi li …« (npr. rab lje ne av to mo bil ske gume, pla sten ke …), kako bi iz bolj ša li neki

iz de lek ali sto ri tev (ča kal ni co, igriš če …), kako bi zmanj ša li pro met ne za maš ke v

me stu …

Za ni mi va in pri mer na je tudi »me to da 6 klo bu kov« po De Bonu, ki omo go ča kom bi-

na ci jo raz lič nih na či nov miš lje nja (po na zor je nih z bar vo klo bu kov) – ob jek tiv ne ga,

čus tve no obar va ne ga, kri tič ne ga miš lje nja, ta ke ga, ki vidi pred vsem po zi tiv ne ali

pred vsem ne ga tiv ne vi di ke pri re še va nju ne ke ga prob le ma; ali pa »me to da ma tri ke«

(po drob ne je v Ma ren tič Po žar nik 2000; 94–95).

Pri mer me to de 741 (Orel):2

Kaj lah ko sto rim (na snov nem, čus tve nem, mi sel nem in vred nost nem ni-

vo ju), da iz bolj šam oko lje v last nem domu?

7 učen cev v sku pi ni na pi še 4 ide je v eni mi nu ti; nato li sti kro ži jo v sku pi ni,

vsak uče nec na pi še še na dalj nje ide je. Konč no ugo to vi jo, ka te re ide je so

skup ne vsem sku pi nam; za ka te ri nivo je bilo ide je naj te že na pi sa ti; ka te re

že ure sni ču je jo, ka te re bodo v pri hod nje, do ka te rih pa ima jo od por …

(po drob ne je v Di dak tič nem pri roč ni ku za okolj sko vzgo jo kot VITR – v

ti sku).

2 Ve či na v pris pev ku ski ci ra nih pri me rov in me tod je po drob ne je opi sa nih v Di dak tič nem pri roč ni ku

za okolj sko vzgo jo kot VITR (v ti sku)

446

Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj

Barica Marentič Požarnik

Prvi po goj za ro je va nje us tvar jal nih idej je sproš če no vzduš je, ki omo go ča svo bod no

izra ža nje tudi »no rih«, nenavad nih idej; za že le no pa je poz ne je vsaj ne ka te re teh idej

tudi raz vi ti do te mere, da jih je mož no ure sni či ti in sprem lja ti učin ke, na pri mer

ide je za var če va nje z vodo ali ener gi jo na šo li.

6 RAZ VOJ STA LIŠČ, VRED NOT

IN OKOLJ SKE ETI KE

Zah tev nej ši spoz nav ni ci lji naj bi se te sno po ve zo va li tudi z ob li ko va njem sta lišč in

vred not, ki spa da jo med po mem bne ci lje okolj ske vzgo je ozi ro ma vzgo je za traj nost-

ni raz voj (glej Ma ren tič Po žar nik 1998, 2001, 2002; Plut, 2005). Gre za oza veš ča-

nje, raz jas nje va nje, teh tanje sta lišč in privz ga ja nje okolj sko po mem bnih vred not. Pri

tem se ta koj po ja vi vpra ša nje, ka te re so te vred no te. Ali je mož no pri ti do so glas ja

o tem, ka te re so ti ste te melj ne vred no te, za ka te ri mi vsi »sto ji mo«, tako v na cio nal-

nem kot v med na rod nem ok vi ru, in na ka te rih lah ko za snu je mo okolj sko vzgo jo kot

vzgo jo za traj nost ni raz voj? Ali se lah ko stri nja mo, da so to …

• od go vor nost (do na ra ve, so lju di, pri hod njih ge ne ra cij),

• varč nost, skrom nost, zmernost,

• ka ko vost živ lje nja, za sno va na na zmer ni bla gi nji,

• ob zir nost, ne na si lje,

• so li dar nost, sodelo val nost, ob ču tek za skup nost,

• spo što va nje do živ lje nja,

• ini cia tiv nost, pod jet nost pri is ka nju no vih, al ter na tiv nih poti v za go tav lja nju po-

treb in va ro va nju vi rov, v is ka nju no vih teh no loš kih in so cial nih re ši tev?

Pri tem vi di mo, da ni mo go če lo če va ti vred not, po ve za nih z od no som do na ra ve,

od ti stih, po ve za nih z od no som do so lju di. Vi di mo tudi, da niso ved no vse vred no-

te so gla sno spre je te – ti sti, ki bi že le li, da ljud je čim več in ne pre več pre miš lje no

tro ši jo in ku pu je jo, se ne bi stri nja li z vred no to varč no sti in skrom no sti. V gra di vu

Brei ting, Ma yer, Mo gen sen (2006) je na pri mer ome njen konf likt vred not lov cev in

lju bi te ljev na ra ve. Za mar si ko ga je spor na vred no ta »pod jet no sti«, ki se na ha ja tudi

na sez na mu »ključ nih kom pe tenc« evrop ske skup no sti; ven dar je spor na le, če jo ra-

zu me mo kot bre zob zir no, »taj kun sko« pod jet niš tvo, ne pa, če se do mi sel no vklju či v

is ka nje traj nost nih re ši tev, na pri mer ener get sko varč ne grad nje hiš, ure ja nja pro me-

ta, eko loš ke ga kme to va nja … Poj mu je mo jo kot di na mič no oseb nost no na rav na nost

»ak tiv ne vple te no sti« re še va nja pe re čih prob le mov.

An tro po cen trič na ali eko cen trič na eti ka? Gre za raz li ko va nje med na sled nji mi poj mi:

• ego cen trič na eti ka, ki se ozi ra pred vsem na ko ri sti last ne ose be pa tudi najb liž jih:

dru ži ne in do ma če ga kra ja,

• an tro po cen trič na eti ka, ki upo šte va ko ri sti člo ve ka nas ploh ozi ro ma (ce le ga)

člo veš tva,

• eko cen trič na eti ka, ki je us mer je na v bla gor pla ne ta Zem lja kot na še ga skup ne ga

doma in v do bro vseh ži vih bi tij, ki ga na se lju je jo, tako ži va li kot rast lin (vseh

eko si ste mov).

Ve li ko lju di je v svo jem de lo va nju in raz miš lja nju da nes še na stop nji ego cen trič ne

eti ke; naj bolj jih za ni ma jo last ne ko ri sti in ko ri sti najb liž jih lju di ter krat ko roč ne

ko ri sti, pred vsem eko nom ske (krat ko roč no raz miš lja nje v ča su in pro sto ru). Ne ka-

te ri se do kop lje jo do an tro po cen trič ne etike, kar tudi to ni sla bo, je že do se žek, saj

447

izzivi za naprej

po sta ne jo ljud je bolj zav ze ti za »skup no do bro« – le zelo red ki pa do eko cen trič ne

eti ke (Šor go in sod., 2002).

Eno od vpra šanj, ki se v to vrst nih raz pra vah ved no zno va po jav lja, je: Kaj lah ko jaz

kot po sa mez nik na re dim, ko pa vsi ti sti, ki ima jo ve lik vpliv, no če jo nič na re di ti?

(mul ti na cio nal ke, ve le si le … prob lem neu po šte va nja kon ven cij o oko lju …) Kako v

raz re du obrav na vati taka vpra ša nja? Kako kre pi ti od go vor nost za last no po čet je?

Pri mer vaje za oza veš ča nje o etič nih iz ho diš čih

Di ja ki do bi jo 10 kar tonč kov, na ka te rih so za pi sa ne raz ne tr di tve, zna čil-

ne za do lo če no stop njo etič ne ga raz mi sle ka, na pri mer: Nuj no je tre ba

zmanj ša ti one sna že nje zra ka v me stih, saj tudi v Slo ve ni ji vse več lju di

obo le va na di ha lih.

Di ja ki mo ra jo kar tonč ke raz vr sti ti od ti stih, ki se jim zde naj bolj po mem-

bni, do naj manj po mem bnih. Sle di pre gled z vi di ka ene ali dru ge eti ke – in

raz pra va. (Marentič Po žar nik, v Šor go idr., 2002)

7 PRI PRAV LJE NOST NA

OKOLJ SKO PO MEM BNE AK CI JE

Med t. i. ak cij ske in v traj nost no pri hod nost us mer je ne ci lje okolj ske vzgo je pa šte-

je mo pred vsem tudi raz vi ja nje ak cij ske kom pe ten ce – zmož no sti in pri prav lje no sti,

kaj na re di ti v do bro oko lju svo je šo le ali kra ja – ure di ti oko li co šo le ali evi den ti ra ti

in opo zo ri ti na »črna« od la ga lišča, na re di ti na črt za ener get sko varč nej šo šo lo, za

oko lju pri jaz nej še vzor ce po troš nje, spe lja ti gozd no (ali kul tur no obar va no) uč no

pot v oko li ci, iz de la ti tu ri stič ni pros pekt kra ja, ki je na rav nan na oko lju pri ja zen,

»me hak« tu ri zem ipd.

Pri po ve zo va nju s pred stav ni ki pod je tij, ob či ne itd., pri zbi ra nju idej kra ja nov za

iz bolj ša nje oko lja, pri or ga ni zi ra nju »okro glih miz« na šo li se di ja ki naučijo tudi

po mem bnih so cial nih spret no sti, ki so ne loč ljivi del »ak tiv ne ga dr žav ljans tva« v

de mo kra tič ni druž bi. Sem šte je mo med dru gim tudi zmož nost ka ko vost ne ga, učin-

ko vi te ga ust ne ga in pi sne ga ko mu ni ci ra nja, poi zve do va nja (an ke ti ra nja, in terv ju va-

nja), poro ča nja, sku pin ske ga so de lo va nja, po ga ja nja, or ga ni za cij ske zmož no sti ipd.

Se ve da je pri mer na men tor ska po moč uči te ljev tu izjem no po mem bna; ne sme pa

se izro di ti v to, da uči telj ozi ro ma men tor vse po treb no za do lo če no ak ci jo na re di

sam in s tem pri kraj ša di ja ke za po mem bne iz kuš nje in pri lož nost za uče nje. Tudi

ob ča sen za stoj, neus peh … je lah ko uč na iz kuš nja, če mu sle dita skup na ana li za in

do go vor za na dalj njo ak ci jo. Po treb no se je za ve da ti, da ni glav no me ri lo us pe ha,

kako do bro je ak ci ja us pe la na ma te rial ni rav ni, am pak nje na »epi ste mo loš ka« vred-

nost – ko li ko je pris pe va la k okolj ski za ve sti, raz miš lju jo če mu od no su di ja kov, ko li ko

jih je na pra vi la »mo drej še«(Mo gen sen, Ma yer, 2005, str. 19–20).

448

Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj

Barica Marentič Požarnik

8 ME TO DE IN PRI STO PI ZA US PE ŠNO

URE SNI ČE VA NJE CI LJEV OKOLJSKE VZGO JE

Ra zum lji vo je, da opi sa nih zah tev nih ci ljev okolj ske vzgo je ne mo re mo za do vo lji vo

do se ga ti le s tra di cio nal ni mi me to da mi raz la ge in po go vo ra, v pre tež no fron tal ni

ob li ki, če prav je tudi to se stav ni del pro ce sa. Raz mi sli ti mo ra mo ved no zno va, kako

spod bu di ti ak tiv no mi sel no in čus tve no vple te nost di ja kov, saj je ak tiv no uče nje

mno go učin ko vi tej še in ima več jo mo ti va cij sko moč. Šte vil ne tuje, pa tudi že do ma-

če iz kuš nje ka že jo, da je moč mar si kaj do se či zla sti ob upo ra bi na sled njih ob lik in

me tod, za sno va nih na iz kus tve nem uče nju:

• Sku pin sko delo di ja kov, po se bej še so de lo val no uče nje omo go ča po leg ak tiv ne ga

pri do bi va nja no ve ga znanja tudi t. i. so cial no uče nje. Unes cov pri roč nik pou dar-

ja celo, naj ima sku pin sko delo osred nje me sto v okolj ski vzgo ji, saj tako di ja ki

pri do bi va jo tudi zmož nost, uči ti se iz iz me nja ve iz ku šenj, spo što va ti pris pev ke

dru gih, jim po po tre bi po ma ga ti, spre je ma ti od go vor nost, us pe šno or ga ni zi ra ti

delo pri re še va nju tudi zah tev nih na log. So cial ne veš či ne, ki jih pri tem pri do bi jo,

jim bodo ko ri sti le poz ne je, ko se bodo ak tiv no vklju če va li v re še va nje skup nih

kra jev nih in dru gih okolj skih prob le mov (Be ne dict, 1991, str. 41). Se ve da mora

uči telj do bro ob vla da ti vse faze or ga ni zi ra nja in vo de nja sku pin in di ja ke na to

še po se bej pri pra vi ti, zla sti ka dar gre za raz ne mo de le »pra ve ga« so de lo val ne ga

uče nja (Pe klaj in sod., 2001).

• Pre ha ja nje z mo no loš ke ga na dia loš ki ozi ro ma in te rak ti ven pouk (Ma ren tič Po-

žar nik, Plut Pre gelj, 2009). Gre za uva ja nje prob lem sko us mer je nih dia lo gov, raz-

prav, di sku sij, de bat med di ja ki v raz re du, na šo li, pri raz nih de jav no stih, po se bej

še raz prav o okolj skih di le mah (Ma ren tič Po žar nik, 1995, 1996) Ve či na okolj sko

po mem bnih tem je pri mer na za dia loš ko obrav na vo. Spod bu ja mo izra ža nje raz-

lič nih mnenj, pogle dov, na va ja nje dom nev, mož nih vzro kov, nji ho vo soo ča nje,

teh ta nje, pod pi ra nje z ar gu men ti, vživ lja nje v pers pek ti vo dru gih. Pri tem se zna-

nje bo ga ti, sta liš ča raz čiš ču je jo; ko na pri mer di ja ki na va ja jo mož ne vzro ke za

(okolj sko prob le ma tič ne) po ja ve in mož ne re ši tve. Uči telj mora do bro pre mi sli ti,

kdaj in kako vple sti v te raz pra ve pri mer ne in for ma ci je, po mem bno zna nje in

us me ri ti di ja ke, da ga pri do bi jo in ne raz prav lja jo »v praz no«.

• Da bi se di ja ki pro duk tiv no vklju či li in od raz prav tudi kaj od ne sli, tako na rav ni

ra zu me va nja bis tva prob le mov kot tudi raz čiš če va nja sta lišč, je tre ba raz pra vo do-

bro pri pra vi ti; pri tem je mož no upo rab lja ti raz lič ne mo de le raz pra ve, na pri mer:

raz pra va za in pro ti (pri ka te ri po tri je di ja ki iz me nič no na va ja jo raz lo ge ZA neko

re ši tev, dru gi tri je pa, po od go vo ru pr vim, spet tri raz lo ge PROTI, os ta li opa zu-

je jo in oce nju je jo »te žo« ar gu men tov); zna na je že ome nje na me to da »mož gan-

ske ne vih te« ali de že va nja idej, pri ka te ri di ja ki pro sto, brez sprot ne ga kri tič ne ga

oce nje va nja, na va ja jo čim več idej na dano iz toč ni co (»kaj bi se zgo di lo, če« …

»Kako vse bi lah ko upo ra bi li« …) in še le po tem kri tič no pre tre se jo in ana li zi ra jo

nji ho vo upo rab nost; raz pra va v ob li ki »ak va ri ja«, pri ka te ri so di ja ki raz vrš če ni v

dva kro ga; ti sti v notra njem raz prav lja jo, ti sti v zu na njem pa raz pra vo sprem lja jo

... (več pri me rov sku pin ske ga dela in raz prav, zla sti za sred nje šol ce in štu den te,

je na ve de nih v Pu klek Lev puš ček, Ma ren tič Po žar nik, 2005).

Se ve da to od uči te ljev ter ja, da ob vla da jo or ga ni za cijo in vo de nje raz lič nih ob lik

raz prav lja nja, pa tudi da zna jo vzpo sta vi ti pri mer no sproš če no de lov no vzduš je, ob

449

izzivi za naprej

tem pa tudi di ja ke po stop no nau či ti »kul tu re dia lo ga«. Po mem bno je tudi, da iz be re-

jo pri mer no iz toč ni co za raz pra vo. V okolj ski vzgo ji so to ve li ko krat raz lič ne di le me

(gen sko spre me nje na hra na – da ali ne; ome je va nje upo ra be pe sti ci dov – da ali ne;

male elektrar ne – da ali ne ipd.).

Pri mer di le me:

Ali iz su ši ti moč vir je in s tem vze ti pro stor red kim ži val skim vr stam, kot

je ču do vi ta zla to vran ka – na tako pri dob lje nem trav ni ku pa bi lah ko go ji li

več krav, ki so edi ni vir pre živ lja nja tam kajš njih kme tov?

Pri soo ča nju raz lič nih od go vo rov na take ali po dob ne di le me smo po zor ni

pred vsem na ute me lji tve (za kaj kdo zav ze ma do lo če no sta liš če), da lje –

ali so di ja ki zmož ni vi de ti in upo šte va ti obe pla ti di le me – tako eko nom-

sko kot na ra vo vars tve no, in konč no: ali se zna jo od le pi ti od kon kret ne

si tua ci je in raz miš lja jo šir še o vred no tah, ki so za do lo če ni mi re ši tva mi.

V prak tič nem preiz ku su se je po ka za lo, da s sta rost jo ra ste zmož nost šir-

še ga raz miš lja nja in upo šte va nja obeh pla ti – da pa so to ne ko li ko v več ji

meri do se gla de kle ta kot fanti. (Po drobneje v: Ma ren tič Po žar nik, 1996)

• Tudi pro jekt no uč no delo ima v okolj ski vzgo ji iz jem no po mem bno me sto. Po

pripo ro či lih sku pi ne SEED, ki je za sno va la tudi pri roč nik »Kri te ri ji kva li te te«, naj

bi ime li pro jek ti celo osred njo vlo go (Brei ting, Ma yer, Mo gen sen, 2006). Us peh

pro jek ta je od vi sen od do bre za sno ve, na tanč ne ga na čr to va nja in od ak tiv ne ga

so de lo va nja tako uči te ljev kot di ja kov. Do bro, med pred met no na čr to van pro jekt-

ni dan ali celo pro jekt ni te den daje pri lož nost za ure sni če va nje vr ste na ve de nih

ci ljev v nji ho vi ce lo vi to sti.

• Tudi igre vlog in si mu la ci je so zelo pri mer ne me to de za ure sni če va nje ci ljev okolj-

ske vzgo je, saj pre moš ča jo pre pad med »knjiž nim« teo re tič nim zna njem in kom-

plek sno re snič nost jo. Di ja ki bodo do sti bo lje ra zu me li in do ži ve li kom plek snost

okolj skih prob le mov, če bodo za ča sno prev ze li vlo ge pred stav ni kov nas pro tu-

jo čih si in te re sov (na pri mer kme to val cev, ur ba ni stov, pod jet ni kov), ko gre za

od lo ča nje o grad nji cest, to var ne, od la ga lišč, či stil nih na prav in na te me lju prej

pri dob lje ne ga poz na va nja prob le ma ti ke odi gra li dia log med nji mi.

Pri mer si mu la ci je:

Taj ku ni in na ra vo vars tve ni ki (Kre gar, Si lan):

Di ja ki so bili raz de lje ni v dve sku pi ni – taj ku ne in na ra vo vars tve ni ke; zno-

traj sku pin so do bi li še kon kret nejše vlo ge. Naj prej so mo ra li poi ska ti in

si za pi sa ti in for ma ci je o de lo va nju, na či nu raz miš lja nja, fi lo zo fi ji svo je

sku pi ne in tudi sku pi ne v nas prot nem blo ku, od ka te re so sami naj bolj

od vi sni in ogro že ni. Po tem je sle di lo soo če nje pred TV-ka me ro. Di ja ki so

se do bro vži ve li v vlo go; naj več prob le mov so ime li pri is ka nju mož no sti,

ki so jih pri prav lje ni po nu di ti nas prot ni stra ni. (Po drob ne je v: Di dak tič ni

pri roč nik za okolj sko vzgo jo kot VITR, v ti sku)

450

Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj

Barica Marentič Požarnik

• Do bro doš le so tudi di dak tič ne igre, ki na igriv in za ba ven na čin us me ri jo raz miš-

lja nje v okolj ske prob le me ter po ma ga jo bo ga ti ti zna nje in dvi ga ti in te res. V tu ji ni

je že ne kaj ta kih do brih iger, pri nas bi jih mo ra li še le bo di si pri la go di ti ali raz vi ti

svo je. Ob sta ja jo do bre na miz ne in tudi ra ču nal niš ke igre, s ka te ri mi lah ko di ja ki

si mu li ra jo raz voj do lo če ne ga me sta ali po kra ji ne ozi ro ma raz lič ne na či ne gos po-

dar je nja z njo (npr. Eko poly, po zgledu igre Mo no poly). V ok vi ru Unes ca so na

pri mer raz vi li si mu la cij sko igro raz voj brez uni če va nja, pri ka te ri do bi jo di ja ke v

roke zem lje vid iz miš lje ne alp ske vasi s po stav ka mi, kot so raz voj alp ske ga smu-

ča nja, »meh ke ga« tu riz ma, grad nja cest in ho te lov, in du strij skih ob jek tov. Ko se

po ga ja jo in po do lo če nih pra vi lih, te po stav ke umeš ča jo na zem lje vid, pla stič no

in čus tve no zav ze to do ži vi jo dol go roč ne po sle di ce ta kih ali dru gač nih po se gov

(Be ne dict, 1991, 70–71). Gre lah ko tudi za si mu la ci jo »naš kraj v pri hod no sti –

kak šne ga si že li mo«, kar je v skla du s ci ljem »de jav ne pri hod no sti«, ki je ome njen

med »kri te ri ji ka ko vo sti«. Tudi pri nas se že uve ljav lja jo raz lič ni ekok vi zi ter igre

v smi slu člo vek ne jezi se, pri ka te rih je po treb no, če že liš na pre do va ti, iz ka za ti

poz na va nje raz nih okolj skih po ja vov, vklju čen pa je tudi ele ment so de lo va nja (v

sku pi ni) in tek mo va nja (med sku pi na mi).

• Ne po sred na iz kuš nja v na ra vi – na iz le tih, ek skur zi jah, v ok vi ru bi va nja v cen trih

za šol ske in ob šol ske de jav no sti in še kje ima svo jo ne na do mest lji vo do živ ljaj sko

vred nost že sama po sebi, saj ce lo vi to čut no in čus tve no prev za me di ja ke. V kom-

bi na ci ji z raz ni mi opa zo val ni mi na lo ga mi (gozd ne uč ne poti), igra mi na pro stem,

šport ni mi de jav nost mi (po hod niš tvo, pla ni nar je nje, ta bor niš tvo, tek na smu čeh,

ve sla nje …) po glab lja do živ lja nje in lju be zen do na ra ve, na kar se po tem do sti bolj

plod no na ve že jo tudi raz ni spoz nav ni ci lji. Ob sti ku z na ra vo se kar naj bo lje za-

po sli jo in kul ti vi ra jo vsa ču ti la, tudi ti sta, ki so si cer ob te le vi zorju in ra ču nal ni ku

eno stran sko obre me nje na ali celo oto pi jo (Cor nell, 1998), da lje gi bal ne (po go sto

za ne mar je ne) zmož no sti, čus tva, or ga ni za cij ske spo sob no sti. Sem šte je mo tudi

obi ske raz nih okolj sko po mem bnih na prav, insti tu cij …

• Te ren sko delo, kot ga med dru gim pred vi de va jo uč ni na črti geo gra fi je, bio lo gi je,

ke mi je, je tudi po mem bna se sta vi na okolj ske vzgo je; ven dar se je tre ba za ve da ti, da

vaje, ki po go sto po te ka jo na te re nu in se sto je pred vsem iz zelo na tanč ne ga mer je-

nja, kar ti ra nja, ugo tav lja nja in grafič ne ga pri ka zo va nja vred no sti raz lič nih po dat-

kov, ne pris pe va jo nuj no k ci ljem okolj ske vzgo je, če se us ta vi jo pri pred sta vi tvah

re zul ta tov ob sež nih mer jenj. Te re zul ta te je nuj no tre ba os mi sli ti in jih po sta vi ti v

šir ši ok vir. S tem se po ve ča uči nek v smeri ra zu me va nja traj nost ne ga raz vo ja.

Pri mer te ren ske ga dela (Špe gel Ber dič)

Di ja ki po sku pi nah preuču je jo, me ri jo in pri mer ja jo raz lič ne zna čil no sti

ek sten ziv nih tra višč in in ten ziv no go je nih trav ni kov – na pri mer na re di-

jo ana li zo tal in pr sti, da lje ugo tav lja jo zna čil no sti mi kro kli me, in zla sti

pe strost – bio di ver zi te to rast lin skih vrst v enem in dru gem pri me ru. Dob-

lje ne re zul ta te tudi pri ka že jo. Eden ključ nih re zul ta tov: In ten ziv no go je ni

trav ni ki iz ka zu je jo manj šo pe strost rast lin skih vrst. (Po drob ne je v: Di dak-

tič ni pri roč nik …, v ti sku)

451

izzivi za naprej

Če že li mo po ve ča ti uči nek ta ke ga (za ni mi ve ga in zah tev ne ga te ren ske ga

dela), po tem spod bu di mo di ja ke, da ne le zbe re jo in pri ka že jo po dat ke,

am pak jih tudi raz lo ži jo in mi sel no vklju či jo v šir ši ok vir. To do se že mo z

vpra ša nji kot: Kako to, da je pri nas to li ko in ten ziv no go je nih trav ni kov?

Kak šen je gos po dar ski po men in ten ziv ne ži vi no re je v do lo če nem oko lju,

kak šni so še nje ni vpli vi na oko lje? Kak šne al ter na ti ve ima mo na vo ljo?

Kaj bi po me ni la manj ša pri re ja in po ra ba mesa, pri nas in v sve tu?

• Med okolj sko po mem bne ak ci je ne šte je mo le čiš čenja šol ske in šir še oko li ce ali

za sa ja nja cvet ja in drev ja, am pak tudi na pri mer iz de la vo na čr ta za var če vanje

z vodo in ener gi jo na šo li in ovred no te nje re zul ta tov, is ka nje in kar tira nje ne do-

vo lje nih od la ga lišč v oko li ci, spoz na va nje in spre mi nja nje vzor cev po troš nje pa

tudi vklju če va nje v raz pra ve in pro ce se od lo ča nja v kra ju. Tak šno so de lo va nje,

ki ši ri di ja kom mož nost vpli va nja v po ve za vi s star ši in kra ja ni, jim da ne po sred-

no »druž be no iz kuš njo«, ki je ena ko po mem bna, kot v prejš nji toč ki ome nje na

»iz kuš nja v na ra vi«. So de lo va nja s star ši ni tako tež ko do se či; so de lo va nje z raz-

ni mi insti tu ci ja mi in zu na nji mi stro kov nja ki pa je tre ba zelo skrb no na čr to va ti

(Be ne dict, 1991, str. 66–68). Šo le lah ko, če dobijo pri mer na na vo di la, pre pro ste

pri po moč ke in stro kov no po moč, tudi sko zi dalj ši čas zbi ra jo mno ži co ko rist nih

po dat kov na pri mer o či sto či te ko čih voda ali morja na da nem ob moč ju (us pe šna

sta bila tim. balt ski in sre do zem ski pro jekt, ki sta v »okolj ski mo ni to ring« vklju či la

šo le in di ja ke v med na rod nem me ri lu). Ome ni li pa smo že, da ni bis tvo v ma te-

rial nih re zul ta tih ak cij, am pak v oza veš če no sti, ki jo di ja ki pri do bi jo.

Pri mer okolj sko po mem bne ak ci je:

Na ša šo la ener get ski po že ruh: Eno te den ska ak ci ja gim na zij cev za zmanj-

še va nje po ra be ener gi je (M. Ble jec).

V ok vi ru te ak ci je di ja ki pre poz na jo prob lem, ra ziš če jo sta nje na svo ji šo li

(mer je nje tem pe ra tu re, to plot nih iz gub …) in zbe re jo po bu de in pred lo ge

za do dat ne ak ci je in tudi iz me nja vo iz sled kov in po bud med šo la mi. (Po-

drob ne je v: Di dak tični pri roč nik …, v ti sku)

• Po mem bno je tako po ve zo va nje šo le z oko ljem kot tudi šol med se boj, celo tudi v

med na rod nem me ri lu; pri ta kem po ve zo va nju, in for mi ra nju o ak ci jah, pro jek tih

in nji ho vih re zul ta tih, odi gra va po mem bno vlo go smo tr na upo ra ba in for ma cij sko-

ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je, in ter ne ta itd.

Pri ve či ni pred la ga nih me tod ozi ro ma ak tiv no sti, če so do bro na čr to va ne in iz ve-

de ne, se ne pri si lje no med pred met no po ve že jo na ra vo slov ni in druž bo slov ni vi di ki

zna nja na eni stra ni ter spoz nav na, čus tve na in ak cij ska di men zi ja na dru gi stra ni.

Po tek in re zul ta te je nuj no eval vi ra ti na pri me ren na čin, ob upo ra bi že ome nje nih

kri te ri jev ka ko vo sti (Brei ting, Ma yer, Mo gen sen, 2006), ki se de li jo na kri te ri je v

po ve za vi s ka ko vost jo pou če va nja in uče nja, kri te ri je v po ve za vi s šol sko po li ti ko in

or ga ni za ci jo in ti ste v po ve za vi s šo lo in nje nim od no som do oko lja.

452

Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj

Barica Marentič Požarnik

9 ZU NA NJI IN NO TRA NJI PO GO JI ZA

URE SNI ČE VA NJE CI LJEV VZGO JE IN

IZO BRA ŽE VA NJA ZA TRAJ NOST NI RAZ VOJ

Kaj je po treb no, da bi se opi sa ne me to de in pri sto pi šir še uve lja vi li? Po na va di naj-

prej po mi sli mo na »zu na nje« po go je: čas, pro stor, pri po moč ki, gra di va ... Ne po treb-

ne ga ba la sta raz bre me nje ni in v ome nje ne ci lje us mer je ni uč ni na čr ti ter di ja kom

pri mer ni ka ko vost ni uč be ni ki so di jo brez dvo ma med nuj ne pred po go je.

Toda po mem bni so tudi »no tra nji« po go ji, med dru gim: Ali in ko li ko so uči te lji us-

po sob lje ni za upo ra bo raz no li kih me tod (ki bi jih pra vi lo ma mo ra li naj prej iz ku si ti

»na last ni ko ži« in nato o njih raz mi sli ti – mo del iz kus tve ne ga uče nja). In da lje: Ali

so tudi pre pri ča ni, da te vr ste ak ti vi ra nje di ja kov za res vodi do ka ko vost nejšega uče-

nja in »pra ve ga« zna nja? Po go sto sli ši mo ugo vor, češ da je mar si kaj tega le iz gu ba

ča sa. Di ja ki da mo ra jo naj prej pri do bi ti te me lji to os nov no zna nje, po tem še le lah ko

raz prav lja jo, si mu li ra jo, se »gre do« pro jek te … Ali to dr ži – ali pa je mož no, pri do-

bi va nje trd ne ga zna nja – ki je brez dvo ma po treb no – spro ti vgra di ti v te me to de?

Zla sti uči te lji na ra vo slov nih in tehnič nih pred me tov so med svo jim štu di jem utr di li

pre pri ča nje, da je nji ho va na lo ga pred vsem pou če va ti »ek sakt ne« ob jek tiv ne za ko ni-

to sti svo je stro ke, pri če mer ne spod bu ja jo med učen ci raz prav, teh ta nja mnenj, re ši-

tev, ar gu men tov – to pre pušča jo družbo slov cem, ki pa ima jo spet pre ma lo zna nja na

pri mer o bio teh no lo gi ji ali atom ski ener gi ji, da bi o tem vo di li ka ko vost ne raz pra ve.

Po leg tega mno gi uči te lji ne ver ja me jo, da di ja ki lah ko pri do bijo ka ko vost no zna nje

tudi tako, prek dia lo ga, sa mo stoj ne ga ali sku pin ske ga ra zi sko va nja ali celo iger in

si mu la cij. Me ni jo, da jim »pra vo« zna nje lah ko da le uči telj s po moč jo si ste ma tič ne

raz la ge in pri mer nih po na zo ril.

Tu smo na po droč ju pre pri čanj ozi ro ma poj mo vanj o tem, kaj je (do bro) uče nje,

pouk, kaj je ka ko vost no zna nje, kak šna je pri tem vlo ga uči te lja in vlo ga di ja ka

(prim. Ma ren tič Po žar nik, 1998). Do se ga nje ci ljev okolj ske vzgo je s po moč jo ak-

tiv nih me tod ter ja pre mik v uči te lje vih poj mo va njih, zla sti stran od iz ključ ne vlo ge

uči te lja kot pre na šal ca (go to vih) znanj k vlo gi uči te lja kot spod bu je val ca us pe šne ga

uče nja. Uči telj naj bi znal v ta na men us tva ri ti pri mer no pro duk tiv no uč no oko lje.

Pri tem se pouk, osre di njen na uči te lja, spre mi nja v pouk, osre di njen hkra ti na di ja-

ke in vse bin ske prob le me. To ne pome ni, kot zmot no me ni jo ne ka te ri, da di ja kom

pre pu sti mo ce lo ten pro ces. Gre za to, da ak ti vi ra mo mi sel ne in čus tve ne po ten cia le

di ja kov v smer ja sno za čr ta nih kom plek snih ci ljev.

To vr sten pre mik v poj mo va njih in uč nih me to dah se ve da ni po mem ben le z vidika

okolj ske vzgo je, am pak je te melj vsa ke te me lji tej še di dak tič ne pre no ve. Ter ja pa

dalj ši pro ces, pri ka te rem lah ko odi gra jo po mem bno vlo go rav na te lji, ki sous tvar ja-

jo »pod por no kli mo« za no vo sti na šo li, ki naj po sta ja zgled »uče če se skup no sti«.

Po men šo le kot ce lo te je moč no pou dar jen med kri te ri ji ka ko vo sti tudi v gra di vu

Brei ting, Ma yer, Mo gen sen (2006). Se ve da mo ra jo tudi uč ni na čr ti da ja ti spod bu do

in do volj »pro stora« in ča sa za med pred met no po ve zo va nje pri ure sni če va nju zah-

tevnih ci ljev s tega področ ja. Po mem bni pa so tudi med pred met no in iz kus tve no

za stav lje ni se mi nar ji za uči te lje ter do bro vo de ni raz voj noi no va cij ski pro jek ti, zla sti

če so del dol go roč nej še stra te gi je in mrež no po ve zu je jo več šol.

453

izzivi za naprej

Viri in li te ra tu ra

Be ne dict, F. (1991). En vi ron men tal Edu ca tion for Our Com mon Fu tu re. A Hand book for

Teac hers in Eu ro pe. Oslo: Unes co, Nor we gian Uni ver sity Press.

Brei ting, Ma yer, Mo gen sen (2006). Kri te ri ji ka ko vo sti za šo le, ki vzga ja jo in izo bra žu je jo

za traj nost ni raz voj . Okolj ska vzgo ja v šo li, št. 1, Pri lo ga 1.

Cor nell, J. (1998). Ve se li mo se z na ra vo. Ce lje: Mo hor je va druž ba.

Go lob, N. (2006). Vlo ga do živ ljaj sko iz kus tve ne ga uče nja pri do se ga nju na ra vo slov nih ci ljev

okolj ske vzgo je na raz red ni stop nji. Dok tor ska di ser ta ci ja. Ljub lja na: Fi lo zof ska fa kul te ta

Di dak tič ni pri roč nik za okolj sko vzgo jo kot VITR. Za vod RS za šols tvo (v ti sku).

Ku ri kul Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj. Gim na zi ja; splo-

šna, kla sič na, stro kov na gim na zi ja. Kro sku ri ku lar no te mat sko po droč je (2008). Ljub lja-

na: MŠŠ: Za vod RS za šols tvo.

Ma ren tič Po žar nik, B. (1994). Uče nje, pou če va nje in vlo ga uči te lja v eko loš ki vzgo ji. Zbor-

nik Člo vek in nje go vo oko lje. Ljub lja na: Za vod RS za šols tvo in šport, str. 167–186.

Ma ren tič Po žar nik, B. (1995). Pro bing into pu pils’ mo ral jud ge ment in en vi ron men tal di lem-

mas – a ba sis for »teac hing va lues«. En vi ron men tal Edu ca tion Re search, N.1, str. 47–58.

Ma ren tič Po žar nik, B. (1996). Okolj ska vzgo ja kot po droč je raz vi ja nja (eko)si stem ske ga

miš lje nja, vred nost ne pre so je in od go vor ne ga rav na nja. Zbor nik pos ve to vanj. Ljub lja na:

Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor Upra va RS za vars tvo na ra ve, str. 89–100.

Ma ren tič Po žar nik, B. (1996). Okolj ska vzgo ja – po ve zo val na pr vi na v ku ri ku lu mu? Vzgo ja

in izo bra že va nje, št. 3, str. 16–19.

Maren tič Po žar nik, B. (1998). Okolj sko vzgo jo v uč ne na čr te. Okolj ska eti ka, po seb na št.

Re vi je Oko lje.

Ma ren tič Po žar nik, B. (2000a). Psi ho lo gi ja uče nja in pou ka. Ljub lja na: DZS.

Ma ren tič Po žar nik, B. (2000b). Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja za traj nost no pri hod nost. Okolj-

ska vzgo ja v šo li, št. 1, str. 4–9.

Ma ren tič Po žar nik, B. (2001). Ali (naj) ima jo di ja ki radi na ra vo slov je? Okolj ska vzgo ja v šo-

li, št. 1, str. 83–84.

Ma ren tič Po žar nik, B. ( 2002). Zah tev ni ci lji in me to de okolj ske vzgo je. V: Lah M. ur. Izo bra-

že va nje o oko lju za oko lje pri hod no sti. Ljub lja na: Svet za vars tvo oko lja Re pub li ke Slo ve ni je.

Ma ren tič Po žar nik, B. , Plut Pre gelj L. (2009). Moč uč ne ga po go vo ra. Ljub lja na: DZS.

Mo gen sen F., Ma yer M., eds. (2005). ECO-schools: trends and di ver gen ces. Vien na: Au strian

Fe de ral Mi ni stry of Edu ca tion, Scien ce and Cul tu re.

Pe klaj, C. in sod. (2009). Kdaj več glav več ve. Ljub lja na: DZS.

Pe tru, M. (2005). Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja za traj nost ni raz voj. Di plom ska na lo ga. Ljub lja-

na: Od de lek za pe da go gi ko in an dra go gi ko FF.

Plut, D. (2005). Traj nost na pa ra dig ma in okolj ska eti ka – ključ no vred nost no po droč je izo-

bra že va nja 21. sto let ja. Okolj ska vzgo ja v šo li, št. 2, str. 6–9.

Pu klek Lev puš ček, M., Ma ren tič Po žar nik, B. (2005). Sku pin sko delo za ak ti ven štu dij.

Ljub lja na: CPI FF.

Rup nik Vec. T., Kom pa re, A. (2006). Kri tič no miš lje nje v šo li. Stra te gi je pou če va nja kri tič ne-

ga miš lje nja. Ljub lja na: Za vod RS za šols tvo.

Shall cross, T. (2006). Re še va nje lju di, ne pla ne ta, re sni iz zi vi v izo bra že va nju, traj nost in

traj nost ni raz voj. Okolj ska vzgo ja v šo li, št. 1, str. 8–9.

Stra te gi je vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj UNECE, Eko nom sko so cial ni svet

Zdru že nih na ro dov (2006 ). Okolj ska vzgo ja v šo li št. 1, Pri lo ga 2.

Šor go A., Ma ren tič Po žar nik, B., Plut D., Kr nel, D., Vovk, M., Pav šer, N. (2002) Okolj ska

vzgo ja. Uč be nik za iz bir ni pred met v 7., 8., in 9. raz re du de vet let ne os nov ne šo le. Ma ri bor:

Ob zor ja.

Ve ster, F. (1991). Kri za pre na se lje nih ob mo čij. O raz vi ja nju eko si stem ske ga miš lje nja. Ljub lja-

na: DZS.

454

Barica Marentič Požarnik

Zora Ru tar Ilc

In ter dis ci pli nar no

po ve zo va nje v lu či

em pi rič nih ra zi skav ter

kog ni tiv nop si ho loš kih

in epi ste mo loš kih štu dij

1 UVOD

In ter dis ci pli nar no po ve zo va nje je v šo lah že dol go uve ljav lje no. Spod bu ja jo ga tudi

naj no vej še smer ni ce v evrop skih in na cio nal nih do ku men tih (prim. Pa vlič Šker janc

zgo raj), med nji mi tudi Iz ho diš ča za pre no vo gim na zij, sprejeta 2007. Kot pri vsa ki

prak si pa se tudi pri tej ve lja vpra ša ti, kakšni so ok vi ri, v ka te rih jo je mo go če mi sli ti,

na čem je ute me lje na ter pod kak šni mi po go ji in na kak šne na či ne (lah ko) učin ku je.

V pri ču jo čem be se di lu bomo zato naj prej os vet li li, kaj raz lič ni av tor ji sploh poj mu je-

jo kot in ter dis ci pli nar nost oz. in ter discip li nar no po ve zo va nje, nato si bomo og le da li

epi ste mo loš ke in kog ni tiv nop si ho loš ke1 osnove zanj, osred njo po zor nost pa bomo

na me ni li ključ nim di men zi jam in ter dis ci pli nar ne ga dela, iz ka te rih je moč iz pe lja ti

kri te ri je ka ko vo sti in ter dis ci pli nar ne ga dela in dru ge im pli ka ci je za šol sko prak so.

Za ko nec bomo pred sta vi li še ne kaj ugo to vi tev em pi rič nih ra zi skav in ter dis ci pli nar-

no sti v šol skem po lju.

2 OPRE DE LI TVE

IN TER DIS CI PLI NAR NO STI

Po glej mo naj prej, kako raz lič ni av tor ji sploh opre de lju je jo in ter dis ci pli nar nost.

1 Epi ste mo lo gi ja se – poe no stav lje no re če no – uk var ja z ana li zo po go jev in mož no sti ter na či nov

spoz na va nja oz. spoz nav nih ak tiv no sti.

455

izzivi za naprej

De fi ni cij je ve li ko in ve či no ma jim je skup no pou dar ja nje, da je za in ter discip li-

narnost zna čil no in te gri ra nje raz lič nih dis ci pli nar nih oro dij, me tod, teo rij in pa ra di-

gem2 (prim. Dre zek K. M., Ol sen D., Bor re go M., 2008). Go vor je tako o in ter dis-

ci pli nar no sti kot o nje nih a pli ka ci jah, ki jih odra ža jo be sed ne zve ze, ki vklju ču je jo

in ter disci pli nar nost, kot npr.: in ter dis ci pli nar no po ve zo va nje, in ter dis ci pli nar no

ra zi sko va nje, in terds ci pli nar no uče nje, in ter dis ci pli nar no ra zu me va nje, in ter dis ci-

pli nar no šo la nje oz. edu ka ci ja …

Per kins (pov ze to po Boix Man sil la in Da wes,3 2007, str. 7 ) tako opre de lju je » in ter-

dis ci pli nar no ra zu me va nje kot »zmož nost in te gri ra nja zna nja in na či nov miš lje nja iz

dveh ali več dis ci plin ali uve ljav lje nih po dro čij za do se ga nje spoz nav ne ga na pred ka

(angl.: ad van ce ment) – npr. za po jas nje va nje po ja vov, re še va nje prob le mov, us tvar-

ja nje pro duk tov … na na čin, ki ni mo žen sko zi dis ci pli nar ni pri stop.«

Kot pra vi ta Boix Man sil la in Da wes,4 ta de fi ni ci ja gra di na t. i. do sež kov nem (angl.:

per for man ce) po gle du, ki daje pred nost po me nu ra zu me va nja in zmož no sti upo-

ra be zna nja pred nje go vim po se do va njem ali aku mu li ra njem. Kot bomo po ka za li

ka sne je – skli cu joč se na isto av to ri co – tega dvo je ga si cer ne ka že zo per stav lja ti,

am pak je do bra dis ci pli nar na in vse bin ska os no va po goj za učin ko vi to in ter dis ci pli-

nar no po ve za vo (prim. na prej).

Boix Man sil lo va tako za tr ju je, da je in ter dis ci pli nar no uče nje »pro ces, s ka te rim po-

sa mez ni ki in sku pi ne in te gri ra jo vpo gle de in na či ne miš lje nja dveh ali več dis ci plin

ali uve ljav lje nih po dro čij, da bi pos pe šili ra zu me va nje, ki pre se ga po sa mez ne dis ci-

pli ne« (Boix Man sil la, str. 3).

In te gri ra se lah ko:

• in for ma ci je,

• ugo to vi tve,

• teh ni ke,

• orod ja,

• pers pek ti ve,

• kon cep te,

• teo ri je …

• dveh ali več dis ci plin, da bi:

• iz po pol ni li iz del ke,

• po ja sni li po ja ve,

• re še va li prob le me

• na na čine, ki pre se ga jo dis ci pli nar ni pri stop (prav tam).

V svo ji ra zi ska vi sta Boix Man sil la in Da wes ra zi sko va li stra te gi je ugo tav lja nja ka ko-

vo sti in ter dis ci pli nar ne ga dela na do di plom skem štu di ju. Z in terv ju ji, oprav lje ni mi

s štu den ti in uči te lji, sta ugo to vi li, da ve či na ude le žen cev ra zi ska ve sin te zo ali in te-

gra ci jo vidi kot bis tve no po te zo in ter dis ci pli nar ne ga dela, po go sto v po ve za vi z ino-

va ci jo. Pri tem na va ja jo raz lič ne ele men te po ve zav, od po ve zo va nja na rav ni me tod

in oro dij prek sin te ti zi ra nja in zdru že va nja raz no vrst nih po gle dov na isti prob lem

do upo ra be raz no vrst nih veš čin in pri sto pov za re še va nje prob le ma, ki jih pri na ša jo

raz lič ne dis ci pli ne … (Boix Man sil la in Da wes, 2007).

2 Sme ri in na či nov razmiš lja nja.

3 V na da lje va nju se po go sto skli cu je mo na štu di je Boix Man sil le, ki pri na ša jo pre gled nad raz lič ni mi

kon cep ti, pri sto pi in ugo to vi tva mi s tega po droč ja.

4 Av to ri ci so de lu je ta pri zna me ni tem sklo pu in ter dis ci pli nar nih in av ten tič nih pro jek tov Project

Zero Har vard Gra dua te School of Edu ca tion.

456

In ter dis ci pli nar no po ve zo va nje v lu či em pi rič nih ra zi skav ter kog ni tiv nop si ho loš kih in epi ste mo loš kih štu dij Zora Rutar Ilc

Vse te opre de li tve pa še ne iz čr pajo do ce la pre sež ne na ra ve oz. »do da ne vred no sti«

in ter dis ci pli nar no sti. Ta ni le v tem, da se od pri poz na nja dis ci pli nar nih meja pre ko

po ve zo va nja raz no vrst nih dis ci pli nar nih ele men tov in pri sto pov pri ve de h ka ko vost-

nim in ter dis ci pli nar nim re zul ta tom, ki ne bi bili mo go či brez tega po ve zo va nja, pač

pa tudi v oza veš če ni ref lek si ji sa me ga pro ce sa to vrst ne kon struk ci je zna nja in nje go-

ve »pre sež ne« na ra ve oz. »do da ne vred no sti« (Dre zek, Ol sen , Bor re go, 2008, str. 1;

Boix Man sil la in Da wes, 2007).

Ame riš ka na cio nal na aka de mi ja (Na tio nal Aca de mies, 2005, str. 2, pov ze to prav

tam) pa go vo ri o in ter dis ci pli nar nem ra zi sko va nju, in si cer kot »na činu ra zi sko va nja

ti mov ali po sa mez ni kov, ki in te gri ra in for ma ci je, po dat ke, teh ni ke, orod ja, pers pek-

ti ve, kon cep te in teo ri je iz dveh ali več dis ci plin ali skup kov specia li zi ra ne ga zna nja

za pos pe ševa nje te melj ne ga ra zu me va nja ali za re še va nje prob le mov, ka te rih re ši-

tve pre se ga jo zmož no sti po sa mič nih izo li ra nih dis ci plin ali po dro čij ra zi sko val ne

prak se«.

K temu lah ko do da mo še Ka va lov ski jev opis ključnih ci ljev in ter dis ci pli nar ne edu-

ka ci je kot in te gra ci je zna nja, svo bo de ra zi sko va nja in ino va ci je (pov ze to prav tam).

Pris pe vek k os vet lje va nju na ra ve in ter dis ci pli nar no sti pred stav lja jo tudi štu di je o

kog ni tiv nih vešči nah kot nuj nem pred po go ju za in ter dis ci pli nar nost.

Tako Ne wel in Green pou dar ja ta po men de duk tiv ne ga skle pa nja, skle pa nja po ana-

lo gi ji in sin te tičnega miš lje nja; Ne wel je in den ti fi ci ral (Ne well, 1998, pov ze to prav

tam) tudi 21 kog ni tiv nih veš čin, vklju če nih v – kot ga poi me nu je on – in te gra tiv no

delo (angl.: in te gra ti ve work), ki se raz te za jo od kri tič ne ga miš lje nja prek sen zi tiv-

no sti do pre poz na va nja etič nih pred po stavk.

La tuc ca, Voigt in Fath v zve zi z in ter dis ci pli nar nost jo po se bej iz po stav lja jo me-

ta kog ni tiv ne zmož no sti kot npr. pro mo vi ra nje raz vo ja so fi sti ci ra nih po gle dov na

zna nje in uče nje in iz gra je va nje zmož no sti učen cev za pre poz na vo, eval vi ra nje in

uvi de va nje raz lič nih pers pek tiv (pov ze to prav tam).

Kot je moč vi de ti, raz lič ni av tor ji na va ja jo splo šne kog ni tiv ne zna čil no sti, ki so po-

mem bne tudi za dis ci pli nar no miš lje nje, ne le za in ter dis ci pli nar ne ga. Lah ko bi

to rej za klju či li, da so te zna čil no sti nuj ne, ne pa di stink tiv ne za in ter dis ci pli nar no

miš lje nje. V na da lje vanju bomo ute me lje va li, da so za in ter dis ci pli nar nost vsaj tako

kot kog ni tiv ne zmož no sti po mem bne tudi epi ste mo loš ke ka te go ri je in stra te gi je oz.

kot pra vi ta Boix Man sil la in Da wes, »raz lič ne mi sel ne veš či ne, po ve za ne z vr sto raz-

lič nih in te lek tual nih ak tiv no sti kot tudi edins tve nih na či nov, po ka te rih se zdru žu je

zna nja in na či ne raz miš lja nja v in ter dis ci pli narnih pro jek tih« (prav tam, str. 7).

Iz muz lji vost in neo pre de lji vost kon cep ta in ter dis ci pli nar no sti je v ve li ki meri re zul-

tat po manj klji vih epi ste mo loš kih os nov in ter dis ci pli nar ne kog ni ci je, če mur bomo

pos ve ti li raz de lek z na slo vom Raz lič ne raz la ge in te gra ci je (na menjen epi ste mo loš-

kim os no vam in ter dis ci pli nar ne ga uče nja). Hkra ti pa ne do re če nost kon cep ta vpli-

va na te ža ve pri opre de lje va nju ključnih ka zal ni kov ka ko vo sti in ter dis ci pli nar ne ga

dela, če mur se bomo pos ve ti li v pred zad njem raz del ku pri ču jo če ga be se di la, ki je

na me njen opre de li tvi ključ nih di men zij in ter dis ci pli nar no sti.

457

izzivi za naprej

3 RAZ LIČ NE RAZ LA GE

IN TE GRA CI JE

Vred nost oz. pris pe vek in ter dis ci pli nar ne ga dela oz. po ve zo va nja bi lah ko pre prič lji-

vo ute me lji li na os no vi kog ni tiv no psi ho loš kih štu dij, ki bi prag ma tič no raz sež nost

nje go ve učin ko vi to sti (npr. v ter mi nih prej pou dar je ne ga po ve ča nja vpo gle da oz.

po glo bi tve ra zu me va nja) pod kre pi le oz. po ja sni le z za ko ni tost mi spoz na va nja (kog-

ni ci je) in uče nja.

Boix Man sil la v zve zi s tem ugo tav lja, da je žal le malo psi ho loš kih študij o na ra vi

in ter dis ci pli nar ne ga uče nja in pro ce sih spoz na va nja oz. o tem, »kako (na ka te rih

psi ho loš kih oz. kog ni tiv nop si ho loš kih te me ljih, op. p.) nam us pe va po ve zo va ti dis-

ci pli nar ne tra di ci je in kak šne kog ni tiv ne zah te ve po stav lja pred nas in ter dis ci pli nar-

no uče nje« (Boix Man sil la, str. 1).5

Me ta fo re, ki slu ži jo kot prib liž ki in ter dis ci pli nar ne kog ni ci je, npr.: kri žiš ča, trg idej,

mo sto vi ipd., so – ugo tav lja Boix Man sil la – do mi sel ne in is kri ve, ne mo re jo pa slu-

ži ti kot re sna os no va za ra zi sko va nje inter dis ci pli nar no sti in za em pi rič no sno va nje

pro gra mov in terdis ci pli nar ne ga uče nja in pre ver ja nja. Boix Man sil lo va zato po zi va

k ra zi sko va nju po ja va in ter dis ci pli nar ne ga uče nja v epi ste mo loš kih in kog ni tiv nih

ter mi nih (prav tam, str. 2).

Ra zu me va nje in ter disci pli nar ne ga uče nja kot kog ni tiv ne ga po ja va (z glo bo ki mi epi-

ste mo loš ki mi ko re ni na mi) zah te va em pi rič no prei sko va nje kog ni tiv nih oz. mi sel nih

pro ce sov, ki so pri tem vklju če ni, npr. skle pa nja po ana lo gi ji, kon cep tual ne ga sin te ti-

zi ra nja in kom plek sne ga vzroč no-po sle dič ne ga skle pa nja. »Psi ho loš ka štu di ja in ter-

dis ci pli nar ne ga uče nja naj prej zah te va mož ne epi ste mo loš ke os no ve – ar ti ku la ci jo

na ra ve dis ci pli nar ne ga zna nja … Zah te va pa tudi epi ste mo loš ko teo ri jo, ki omo go ča,

da po de li mo po men vpo gle dom, ki vznik nejo na mno go vrst nih in ter dis ci pli nar nih

kri žiš čih.«

Epi ste mo loš ka os no va za in ter dis ci pli nar no uče nje, ki jo v ta na men pred la ga Boix

Man sil la, je prag ma tič ni kon struk ti vi stič ni po gled na in ter dis ci pli nar no uče nje. Ta

naj bi pris pe val k ra zu me va nju in te gri ra nih mno go te rih spe cial no sti s pri mer ja njem

in teh ta njem raz lič nih (v)po gle dov.

Raz la ge o tem, kako se nato zgo di kon struk ci ja no vih po me nov na te me lju tega

vzpo re ja nja in teh ta nja, se pri raz lič nih teo ri jah razli ku je jo, kar ka že na to, kako

raz lič ne epistemo loš ke pred po stav ke ok vir ja jo ra zu me va nje tega, kaj je in ter dis ci-

pli nar nost. To pa niti ni pre se net lji vo, saj se raz lič ni mo de li raz li ku je jo tudi v pred-

po stav kah o na ra vi ved no sti in pro ce sih, po ka te rih se ved nost pri do bi va oz. – bolj

na tanč no re če no – kon strui ra.

Teo ri ja zli va nja/spa ja nja kon cep tov (angl. Con cep tual Blen ding av tor jev Gil le sa Fau-

con nier ja in Mar ka Tur ner ja) je tako npr. za sno va na na pred po stav ki, da je ena od

člo veš kih ključ nih kog ni tiv nih »zmož no sti« zmož nost za kom bi ni ra nje dveh ob sto-

je čih kon cep tov za to, da se proi zve de nove po me ne. Npr.: spo ji tve ni kon cept, kot

je npr. sin tag ma » re še va nje prob le mov« , pris pe va jo k na ši zmož no sti, da raz šir ja mo

ra zu me va nje in si la že os miš lja mo svet.

5 Malo pa je tudi štu dij o učin kih in ter dis ci pli nar ne ga uče nja in po ve zo va nja tako na kog ni tiv nop si-

ho loš ki rav ni kot na rav ni spre me nje nih praks (prim. na prej).

458

In ter dis ci pli nar no po ve zo va nje v lu či em pi rič nih ra zi skav ter kog ni tiv nop si ho loš kih in epi ste mo loš kih štu dij Zora Rutar Ilc

Neo pia ge tov ska tra di ci ja pou dar ja kon struk ci jo in re vi zi jo struk tur ved no sti v od vi-

sno sti od stop nje nji ho ve kom plek sno sti in ab strak ci je. Kom plek sno ra zu me va nje

po ve za ve dveh kon cep tov je po go je no z niž jo stop njo ra zu me va nja vsa ke ga po se bej.

A pli ci ra na na in ter dis ci pli nar ni kon tekst, ta smer pou dar ja, da učen ci kon strui ra jo

ab strak ci je naj prej v eni re le vant ni dis ci pli ni, nato v dveh ali več, a brez po ve zav,

nato in te gri ra jo zna nje iz dveh dis ci plin okrog cen tral ne in bolj ab strakt ne teme,

nato pa zgra di jo pre sež no (angl.: ove rarc hing) struk tu ro zna nja večje kom plek sno sti

in ab strakt no sti, ki se upo ra bi na no vih in ter dis ci pli nar nih te mah.

Pri tem neo pia ge tov ska tra di ci ja pou dar ja po men so cial ne di men zi je uče nja in kog-

ni tiv ne ga raz vo ja. Na pre dek v »pris va ja nju« dis ci pli nar nih di skur zov in na či nov

miš lje nja med po sa mez ni ki, tre ni ra ni mi v raz lič nih dis ci pli nah, po jas nju je sko zi t.

i. so cial no me dia ci jo uče nja (npr. Ni ki ti na in Burns, pov ze to prav tam). Ta pro ces

se začne s tem, da se naj prej raz vi je ob čut lji vost za kon cep te in ter mi ne v dru gi

dis ci pli ni, ki nato po sto po ma pre raš ča v zmož nost za opre de lje va nje in upo ra bo v

in ter dis ci pli nar nih kon tek stih.

Brom me (1999, pov ze to prav tam) po dob no pou dar ja ko mu ni ka tiv no di men zijo

in ter dis ci pli nar ne ga uče nja. Kot ključ no za kon struk ci jo skup ne os no ve ne ke ga no-

ve ga pojma, prob le ma ali pri sto pa pri tem vidi so de lo val no (ko la bo ra tiv no) uče nje.

Ne ka te re kon cep tua li za ci je in ter dis ci pli nar no sti pou dar ja jo po men vklju če nosti de-

duk tiv nih in in duk tiv nih veš čin skle pa nja. Teo ri ja so gla sno sti (angl.: con si lien ce)

Ed war da O. Wil so na in C. P. Sno wa (pov ze to prav tam, str. 9) pa vidi kot od lo čil no,

da se spe cia li sti stri nja jo gle de skup nih ab strakt nih prin ci pov in do ka zov, s »pra vi co

hu ma ni sti ke, da ar ti ku li ra kon cep te, in na ra vo slov ja (bio lo gi je), da jih po jas nju je«.

Boix Man sil la sva ri pred tak šnim re duk cio niz mom in po zi va k »bolj plu ra li stič ni

epi ste mo loš ki teo ri ji, ki bi za je la raz no li ke for me ved no sti v nji ho vih last nih ter mi-

nih in ki bi hkra ti zaz navala raz li ke med nji mi oz. lo če va la med bolj ali manj pro nic-

lji vi mi vpo gle di.« (Cit. prav tam, str. 10)

Kak šen bi to rej bil pro duk tiv ni epi ste mo loš ki ok vir za po jas nje va nje in ter dis-

ci pli nar no sti?

Av to ri ca za go var ja tak šno epi ste mo lo gi jo in ter dis ci pli nar no sti, ki bi os vet li la, kako

ljud je lah ko na pre du je jo v os miš lja nju sve ta sko zi in te gra ci jo dis ci pli nar nih vpo gle-

dov. Po nje nem je prav kon struk ti vi sti čen epi ste mo loš ki ok vir ti sti, ki vidi na men ra-

zi sko va nja in uče nja v po ve če vanju/po glab lja nju/na pre do va nju (angl.: ad van ce ment)

ra zu me va nja. Ra zi sko va nje v tej pers pek ti vi ni več pred vsem aku mu la ci ja zna nja za

is ka nje pre ver lji vih re snic, am pak is ka nje ši ro ke ga, glo bo ke ga in spre mi nja jo če ga se

ra zu me va nja pred me ta ra zi sko va nja. Vred nost (in ter dis ci pli nar ne ga) vpo gle da zato

av to ri ca pre so ja gle de na učin ko vi tost pos pe še va nja že le ne ga ra zu me va nja.

4 KAKO PO JAS NJU JE IN TER DIS CI PLI NAR NO

KON STRUK CI JO PO ME NOV PRAG MA TIČ NI

KON STRUK TI VI ZEM

Prag ma tič ni kon struk ti vi zem opre de lju je ra zu me va nje kot »kon struk ci jo si ste ma

miš lje nja v ref lek siv nem rav no tež ju (angl. ref lec ti ve equi li brium)«. (Good man in

El gin, 1988, pov ze to prav tam, str. 11). Si stem miš lje nja je v ref lek siv nem rav no tež-

ju, ko so nje go ve kom po nen te v ra zum nem raz mer ju ena do dru ge in ko pris pe va jo k

459

izzivi za naprej

spoz nav ne mu na pred ku gle de na prejš nja pre pri čanja. Spre jem lji vo sti ne za go tav lja

v prvi vr sti pre ver lji vost re snič no sti, am pak ra zum nost zno traj epi ste mo loš kih oko-

liš čin. Gra je nje in pre ver ja nje ra zu me va nja vklju ču je se ri jo pri la go di tev, pri ka te rih

se novi vpo gle di teh ta jo en do dru ge ga in do prejš nje ga. Za ključ ki niso spre jem lji vi

gle de na li nearne vire ar gu men ta cij, am pak sko zi vire evi denc in uje manj, npr. ugo-

to vi tev, tr di tev, opa zo vanj, ana lo gij, me ta for, poe no sta vi tev ...

Gre to rej za pre mik od kon cep ta ko pi če nja t. i. pro po zi cij ske6 ved no sti h »glo bo ke-

mu in ši ro ke mu ra zu me va nju«, kot ga poi me nu je Boix Man sil la (prav tam). Prejš nje

zna nje šte je v to li ko, ko li kor si z nje go vo po moč jo po sa mez nik os miš lja svet. »Z

raz šir ja njem vi rov zna nja in ra zi sko va nja zu naj stro go pre ver lji vih pro po zi cij ta plu-

ra li stič na epi ste mo lo gi ja vklju ču je tudi dru ge simbol ne si ste me (vi zualne, glas be ne,

ki ne ste tič ne) in na či ne ved no sti kot npr. ar ti stič ne in ter pre ta ci je in li te rar ne fikcije.«

(Cit. prav tam, str. 15)

Pri tem so de lu je jo štir je kog ni tiv ni pro ce si: 1. ugo tav lja nje na me na, 2. ra zu me va nje

dis ci pli nar nih vpo gle dov in teh ta nje nji ho ve vlo ge in pris pev ka k ce lo ti, 3. gra je nje

učin ko vi tih in te gra cij in 4. vzdr ževa nje kri tič ne dr že; med nji mi po te ka pro ces di na-

mič ne in te rak ci je (prav tam).

In ter dis ci pli nar no ra zu me va nje ne ke ga kon cep ta tako vklju ču je več kot le izpos tav-

lja nje po sa mez nih de jav ni kov in nji ho vo »zla ga nje« – učen ci mo ra jo in te gri ra ti te

de jav ni ke v kom plek sno raz la go, ki hkra ti slu ži kot kog ni tiv na struk tu ra te in te gra ci-

je in njen uči nek. In ter dis ci pli nar no uče nje je tako več kot le zaz na va nje in zbi ranje

skup ka in for ma cij o raz lo gih za neki po jav – vklju ču je in te gri ra nje splo šnih in po sa-

mez nih vzro kov v smi sel no zao kro žen in kom plek sen pris pe vek.

Tak po gled zah te va ra zi sko va nje na ra ve in ter dis ci pli nar ne ga so de lo va nja in ra zi sko-

va nje, na kakšen na čin so kog ni tiv ni, emo cio nal ni, so cial ni fak tor ji v med se boj ni

in te rak ci ji z na me nom pos pe še va nja ra zu me va nja.

5 KLJUČ NE DI MEN ZI JE IN TER DIS CI PLI NAR NE GA

DELA (KRI TE RI JI KA KO VO STI

IN TER DIS CI PLI NAR NE GA DELA)

Boix Man sil la in Eli za beth Da wes sta v svo ji (zgo raj ome nje ni) ra zi ska vi ugo tav lja li

kri te ri je ka ko vo sti in ter dis ci pli nar ne ga dela in prek njih priš li do ključ nih di men zij

in ter dis ci pli nar ne ga dela in na njih za sno va ne ga mo de la za ugo tav lja nje ka ko vo sti

in ter dis ci pli nar ne ga dela. S tem sta, kot tr di ta, pre se gli po go ste iz ključ no me ta fo-

rič ne opi se učin ko vi te in te gra ci je, ki pa so iz ka zo va li po manj ka nje kon cep tual ne ga

je zi ka v smi slu si ste ma tič ne ga re fe ri ra nja na ključ ne kva li te te in ter dis ci pli nar ne ga

dela.

Tako sta naj prej tr di tve ude le žen cev ra zi ska ve o tem, kaj je ka ko vost no in ter dis ci-

pli nar no delo, raz vr sti li v se dem ključ nih ka te go rij (Boix Man sil la in Da wes, 2007,

str. 9):

6 Kot pro po zo cij ska je v tem pri me ru miš lje nja ti sta ved nost, ki je – poe no stav lje no re če no – ute me-

lje na na iz pe lje va nju iz t. i. ana li tič nih stav kov, ki us tre za jo dom nev ne mu ob jek tiv ne mu sta nju sve ta in

ki naj bi zato odra ža la le-to.

460

In ter dis ci pli nar no po ve zo va nje v lu či em pi rič nih ra zi skav ter kog ni tiv nop si ho loš kih in epi ste mo loš kih štu dij Zora Rutar Ilc

• učin ko vi ta in te gra ci ja raz lič nih dis ci plin,

• vklju če va nje raz no li kih pers pek tiv in raz lič nih »gla sov«,

• pri sot nost kri tičnega in lo gičnega miš lje nja

• upo šte va nje dis ci pli nar nih stan dar dov,

• upo šte va nje stan dar dov pi sa nja,

• iz vir nost in krea tiv nost no ve ga zna nja ter,

• ute me lje no oz. pod krep lje no in po glob lje no delo.

Upo šte va li sta le epi ste mo loš ke (z zna njem po ve za ne) zna čil no sti, med tem ko sta

oseb no re le vant nost in de lov ne na va de (npr. an ga ži ra nost, ak tiv nost ude le žen cev

in ter dis ci pli nar ne ga dela) iz klju či li.

Na te me lju upo šte va nja kla si fi kacij ske she me prag ma tič ne kon struk ti vi stič ne epi ste-

mo lo gi je, ki kot iz ho diš ča za ovred no te nje zna nja upo šte va na sled nje šti ri kri te ri je

spre jem lji vo sti:

• iz pol nje va nje t. i. epi stemične funk ci je (pris pe va do da no spoz nav no vred nost,

npr. po jas nju je po jav ali izra ža ne kaj na umet niš ki na čin …),

• kre di bil nost v smi slu upo šte va nja prej do lo če nih norm in ra zu me va nja,

• re le vant nost – se ši ri pro duk tiv no nad prejš nje zna nje in

• za ča snost, poj mo va na kot do stop nost za ne neh no kri ti ko,

sta nato av to ri ci priš li do na sled njih treh ključnih di men zij in ter dis ci pli nar ne ga dela

(prav tam, str. 12):

• dis ci pli nar na ute me lje nost/za sno va nost, ki jo av to ri ci opre de lju je ta kot ute me lje-

nost in ter dis ci pli nar ne ga dela v skrb no iz bra nih in us trez no upo rab lje nih dis ci pli-

nar nih vpo gle dih (pod pr to s teo ri ja mi, ugo to vi tva mi, pri me ri, me to da mi, kri te ri ji

vred no te nja in ob li ka mi ko mu ni ci ra nja oz. pred stav lja nja),

• in te gra tiv na zmož nost, tj. tak šna in te gra ci ja dis ci pli nar nih vpo gle dov, ki pos pe-

šu je ra zu me va nje s po moč jo in te gra tiv nih sred stev, kot so: kon cep tual ni ok vir ji,

gra fič ne re pre zen ta ci je, mo de li, me ta fo re, kom plek sne raz la ge, re ši tve …, ki omo-

go ča jo bolj kom plek sne, učin ko vi te, em pi rič no za sno va ne in ra zum lji ve pris pev ke

ali pro duk te, kot bi jih samo mo no dis ci pli nar na obrav na va,

• kri tič na za vest, ki je opre de lje na kot iz ka zo va nje zmož no sti os miš lja nja, ref lek siv-

no sti in sa mo kri ti ke; na na ša se tudi na zmož nost za uok vir ja nje prob le mov na tak

na čin, da je pri vključeva nju in ter dis ci pli nar nih pri sto pov po zor nost pos ve če na

tudi raz ličnim dis ci pli nar nim pris pev kom; vklju če na pa je tudi pre so ja, kako učin-

ku je ce lo ta in kak šne so ome ji tve in te gra ci je.

V na da lje va nju na krat ko os vet lju je mo vsa ko od treh ključ nih di men zij in ter dis ci pli-

nar ne ga dela.

5.1 Dis ci pli nar na ute me lje nost

Dis ci pli nar na ute me lje nost pred po stav lja, da je in ter dis ci pli nar no uče nje in delo

ute me lje no na te me lji tem ra zu me va nju dis ci pli nar nih kon cep tov in me tod, ki jih

kom bi ni ra. To je prvi po goj za ka ko vost ne iz del ke, saj če bo di si ra zi sko val ci bo di si

štu denti ali učen ci ne pre mo re jo te melj ne ga ra zu me va nja zno traj po sa mez nih dis ci-

plin, ne mo re jo na re di ti po ve zav med nji mi. »Me tav pra ša nja ni ma jo ve li ko po me na,

če ne ra zu meš ma te ria la, na ka te re ga se na na ša jo.« (Per fors, pov ze to prav tam)

461

izzivi za naprej

Boix Man sil la in Da wes pov ze ma ta Li (1994, prav tam), češ da naj bi to še po se bej

ve lja lo za t. i. ver ti kal na po dročja, kot sta npr. fi zi ka in ke mi ja, kjer so uč ne poti re-

la tiv no struk tu ri ra ne in na pre du jo če, med tem ko so zla sti za hu ma ni stiko zna čil ne

bolj pre pust ne dis ci pli nar ne meje.

Dis ci pli nar na7 ute me lje nost zah te va skrb no obrav na vo dis ci pli nar nih te me ljev z us-

mer ja njem po zor no sti na to, ka te re dis ci pli ne ali vpo gle di bodo iz bra ni in s ka te rim

de lom bodo vsto pa le (ali z vse bi no oz. kon cep ti ali z me to da mi in orod ji ali pa vsem

apa ra tom …). Ves čas mora po te ka ti eval va ci ja pri mer no sti upo ra be zna nja in na či-

nov miš ljenja, npr.: ali so iz bra ni dis ci pli nar ni vpo gle di pri mer ni za infor mi ra nje o

za de vi, ali manj ka jo kak šne ključ ne dis ci pli nar ne pers pek ti ve, ali so za dev ne teo ri je,

pri me ri, ugo to vi tve, me to de in ob li ke ko mu ni ka ci je vklju če ne – upo šte va je nji ho ve

dis ci pli nar ne iz vo re ali pa delo iz ka zu je mo re bit ne poe no sta vi tve ali popače nja kon-

cep tov … (prav tam).

Se ve da pa pri po ve zo va nju raz no vrst nih dis ci plin še ne po me ni, da mo ra jo bo di si

eks per ti bo di si učen ci obvlado va ti vse vklju če ne dis ci pli ne v ena ki meri, am pak je

ena naj po mem bnej ših in ter dis ci pli nar nih veš čin prav zmož nost za pre teh ta no iz bi-

ro in vključeva nje po sa mez nih dis ci plin in in for ma tiv ni vpo gled v ne ka te re dru ge.

Z dru gi mi be se da mi: za učin ko vi to in ter dis ci pli nar no po ve zo va nje je tre ba ve de ti

do volj, da si s po moč jo teh dis ci plin oz. v so de lo va nju z nji mi zmo žen na re di ti za ni-

mi vo, novo in po mem bno delo.

Tak po gled pred po stav lja, da so gle de urav no te že ne ga vpo gle da v več raz lič nih dis-

ci plin na naj bolj šem prav sred nje šol ci, ki ima jo (svež) in for ma ti ven vpo gled v vsa

splo šno izo bra že val na pred met na po droč ja; res pa je, da je ta vpo gled bolj in for ma-

ti ven in splo šnoi zo bra že va len kot pa tako kon cep tual no po glob ljen, da bi ga bilo

mo go če flek si bil no pre li ti v upo ra bo. Po leg tega pa (vsaj po na ših iz kuš njah in

ugo to vi tvah) pri t. i. med pred met nem po ve zo va nju na sred nje šol ski ali os nov no šol-

ski rav ni pre vla du je tak šna iz ved ba in ter dis ci pli nar nih po ve zav, ki di ja ke oz. učen ce

vodi k vna prej na čr to va nim po ve za vam in nji ho vim vna prej do lo če nim pris pev kom,

ne pa k sa mo stoj ne mu ra zi sko va nju mož no sti za upo ra bo in ter dis ci pli nar nih po ve-

zav ali k sa mo stoj ne mu iz gra je va nju no ve ga zna nja s po moč jo in ter dis ci pli nar nih

po ve zav.

Zelo po mem ben vi dik »urav no te že va nja« dis ci plin med se boj pred stav lja tudi upo-

šte va nje raz no vrst ne, po go sto konf likt ne, mo no dis ci pli nar no izur je ne pub li ke (pa

naj gre za med pred met ni tim uči te ljev ali kar raz red ni uči telj ski zbor, pred ka te rim

se pred stav lja ugo to vi tve v šo li, ali pa za sku pi no eks per tov raz lič nih dis ci pli nar nih

pro fi lov). Zato se morajo uči te lji (pa tudi di ja ki oz. učenci) nau či ti de li ti svo je dis ci-

pli nar no zna nje s šir šo pub li ko in zna ti spod bu ja ti dia log med ljud mi, ki ne go vo ri jo

is te ga »je zi ka«, ki niso pri pad ni ki is tih dis ci plin in pa ra di gem (prav tam, str. 15). To

pred po stav lja zmož nost od go var ja ti na za stav lje na ra zi sko val na vpra ša nja z od go vo-

ri, ki vklju ču je jo ter mi no lo gi jo in fra ze ter na čin pred sta vi tve, ki je bli zu kon kret ni

pub li ki.

7 Dis ci pli ne s spe cia li zi ra nim znans tve nim ra zi sko va njem da ne ga ho mo ge ne ga ob jek ta proi zva ja jo

novo zna nje in pre se ga jo sta re ga na os no vi ko he rent ne upo ra be oro dij, me tod, po stop kov, pri me rov,

kon cep tov in teo rij (Klein, pov ze to po Boix Man sil la, 2007). Za dis ci pli nar no ra zu me va nje je zna čil-

no po sa mez ni ko vo ob vla do va nje spe ci fič ne ga skup ka zna nja, z lo gič no tak so no mi jo, spe cia li zi ra nim

be se diš čem, spre je tim kor pu som teo ri je, si ste ma tič no ra zi sko val no stra te gi jo in teh ni ka mi iz po pol nje-

va nja ter vred no te nja. Nuj ni del dis ci pli nar ne ga vpo gle da pa je tudi priv zet je dis ci pli nar ne epi ste mo lo-

gi je – so glas ja o tem, na kak šen na čin se ra zi sku je, pri ha ja do spoz nanj in kako se jih kon cep tua li zi ra

in pred stav lja.

462

In ter dis ci pli nar no po ve zo va nje v lu či em pi rič nih ra zi skav ter kog ni tiv nop si ho loš kih in epi ste mo loš kih štu dij Zora Rutar Ilc

Kot pou dar ja jo Dre zek, Ol sen in Bor re go (2008), je pou dar ja nje po me na dis ci-

pli nar no sti od li ka mo de la Boix Man sil le in Da wes. Mo del na mreč do vo lju je kon-

cep tua li za ci jo dis ci pli nar nih in in ter dis ci pli nar nih pri sto pov kot po ten cial no

kom ple men tar nih stra te gij, ki jih zaz na mu je pro duk tiv na na pe tost. Dis ci pli nar na

eks per ti za se tako vred no ti kot po treb na kom po nen ta za do se ga nje in ter dis ci pli nar-

ne ga ra zu me va nja, ne pa kot ne kaj manj vred ne ga ali ne po treb ne ga. Pred po stav lja se

tudi za dost no poz na va nje in iz kuš nje z dru go dis ci pli no.

5.2 Na pre dek sko zi in te gra ci jo

Vsa ko delo učen cev oz. di ja kov, in ter dis ci pli nar no ali mo no dis ci pli nar no, naj bi

me ri lo na pos pe še va nje nji ho ve ga ra zu me va nja, na »pre mi ka nje meja spoz nanj«. Če

je aku mu la ci ja in for ma cij nuj ni po goj ka ko vost ne in ter dis ci pli nar ne po ve za ve, pa je

ključ ni cilj prav pri in ter dis ci pli nar no sti ra zu me va nje kot po goj flek si bil ne upo ra be

teh in for ma cij oz. zna nja.

Pri in ter dis cipli nar nem delu se učen ci pre mak ne jo k no ve mu kon cep tual ne mu mo-

de lu, raz la gi, vpo gle du, re ši tvi in v ta na men upo ra bi jo pred no sti, ki jih omo go ča

več dis ci pli nar nih po gle dov.

Ugo tav lja nje na pred ka oz. po glo bi tve kon cep tual ne ga vpo gle da, ki na sta ne kot uči-

nek in te gra ci je, po me ni ugo to vi ti stop njo, do ka te re se je po ve čalo ra zu me va nje

učen cev oz. di ja kov s po moč jo in ter dis ci pli nar ne ga dela. Po me ni pa tudi ugo to vi ti,

kako je ra zu me va nje pos pe še no za ra di kom binira nja, us kla je va nja in urav no te že va-

nja raz lič nih po gle dov.

Za go to vo je ena od »mer« tega na pred ka po jav no vih mo de lov, vpo gle dov ali re ši tev,

ki ne bi mo gle iz vi ra ti samo iz ene dis ci pli ne.

Pre ver ja nje in te gra tiv nih kva li tet dela zato vklju ču je ugo tav lja nje točk dis ci pli nar ne

in te gra ci je in ar ti ku li ra nje kog ni tiv nih pred no sti, omo go če nih s kom bi na ci jo raz-

lič nih pers pek tiv. Ključ na vpra ša nja, ki si jih v ta na men ka že za sta vi ti, so (Boix

Man sil la in Da wes, 2007, str. 19):

• kak šni so do ka zi in ter dis ci pli nar ne ga dela (npr.: kon cep tual ni ok vi ri, gra fič ne

pred stavitve, mo de li, vo dil ne me ta fo re, kom plek sne raz la ge, re ši tve za prob le me

ipd.),

• kak šni so do ka zi za po glo bi tev oz. raz ši ri tev ra zu me va nja, to rej do ka zi za to, da

je ob jekt in ter dis ci pli nar ne ga ra zi sko va nja oz. dela res obo ga ten z inte gra ci jo raz-

lič nih dis cipli nar nih vpo gle dov (npr. proi zve de na ra zum na, ele gant na raz la ga z

več jo po jas nje val no moč jo, bolj spre jem lji va re ši tev …),

• kak šna bi bila iz gu ba gle de kom plek sno sti vpo gle da (ra zu me va nja), če bi po sa-

me zen dis ci pli na ren vpo gled manj kal ali če bi bili de leži dis ci pli nar nih vpo gle dov

dru gač ni.

Gre to rej za zah tev no kom plek sno ugo tav lja nje in opi so va nje (ni ka kor ne le mer je-

nje) na či nov, po ka te rih je ce lo ta ra zu me va nja več kot vso ta nje nih dis ci pli nar nih

de lov.

463

izzivi za naprej

5.3 Kri tič na za vest

Ključ na vpra ša nja, ka kr šna smo pred sta vi li zgo raj, si pri in ter dis ci pli nar nem delu

ka že za sta vi ti že v fazi na čr to va nja, pa naj bodo na čr to val ci uči te lji za učen ce ali pa

učen ci (di ja ki in štu denti) sami. To vrst na vpra ša nja so hkra ti tudi ok vir za eval va ci jo

(tako uči te lje ve ga kon cep ta in ter dis ci pli nar ne ga po ve zo va nja kot mo re bit nih sa mo-

stoj no za sno va nih, na čr to va nih in iz ve de nih in ter dis ci pli nar nih po ve zav učen cev

sa mih).

Če naj bi bilo in ter dis ci pli nar no delo ute me lje no, pre prič lji vo in smi sel no in če naj

bi ime lo re snič no do da no vrednost, ga ka že ves čas »dr ža ti na situ« in teh ta ti tako

pris pev ke oz. plod nost vklju če nih dis ci pli nar nih pers pek tiv kot ce lot ni na men »pod-

jet ja«. In te gra ci ja mora biti ved no pred met re vi zi je in kri ti ke, do vo lju joč pro stor za

kon struk tiv ne pri la go di tve in preo braz be.

Za raz vi ja nje kva li tet miš lje nja, ki pris pe va jo h ka ko vost ne mu in ter dis ci pli nar ne mu

delu in k in ter disci pli nar ni na rav na no sti nas ploh, po se bej pa še h kri tič ni ref lek si ji,

ka že pri učen cih s po seb no skrb nost jo raz vi ja ti ob ču tek za delo na metadiscip li-

nar ni rav ni. K temu je moč pris pe va ti s tre nin gom za iden ti fi ci ra nje sle pih peg

po sa mez nih dis ci plin, s spod bu ja njem me ta koor di na ci je pers pek tiv, s tre nin gom za

»kr mi lje nje« me to do loš kih raz lik, z us mer ja njem po zor no sti na to, kaj je po mem-

bno, kaj za ni mi vo, kaj do seg lji vo … pred vsem pa k temu, da upo šte va jo ci lje svo je ga

dela, ko kr ma ri jo kom plek snost ce lot(n)e (po ve za ve).

Stop njo kri tič ne za ve sti lah ko ovred no ti mo8 ob na sled njih raz mi sle kih:

• Kako delo iz ka zu je ja snost na me na?

• Ali po nu ja do ka ze ref lek siv ne sa mo kri ti ke?

• Ali delo ka že ja sne ok vir je, ki vpe lju je in ter dis ci pli nar ni pri stop?

• Ali delo ka že ref lek si jo iz bi ra nja mož no sti, skle pa nje nuj nih kom pro mi sov in pri-

poz na nje ome ji tev (tako po sa mez nih de lov in pris pev kov kot ce lo te in skup ne ga

re zul ta ta), ki oz na ču je jo in ter dis ci pli nar no delo?

5.4 Ra zu me va nje kot sin tez ni kri te rij



ka ko vost ne ga in ter dis ci pli nar ne ga dela

Če prav smo ključ ne di men zi je in ter dis ci pli nar ne ga dela uvi de li tudi kot kri te ri je ka-

ko vost ne ga in ter dis ci pli nar ne ga dela oz. kot kri te ri je kakovo sti in ter dis ci pli nar no sti

dela, pa nam manj ka še »me ta kri te rij«: Kaj je skup na »mera« ka ko vost ne in te gra ci je

(če smo do slej go vo ri li o po sa mez nih nje nih di men zi jah)?

Če bi prag ma tič no poe no sta vi li, bi kot ene ga ključ nih kri te ri jev ka ko vo sti in ter dis-

ciplinar ne ga dela lah ko po sta vi li kar pre so jo, ka te ri ci lji so z in ter dis ci pli nar nim

8 Za naš na men so ti kri te ri ji ta hip gle de na pre gled čez ob sto je čo prak so med pred met ne ga in

ku ri ku lar ne ga po ve zo va nja pream bi cioz ni. Kot re če no, je pri nas ve či na po ve zav pred la ga na s stra ni

uči te ljev in učen ci oz. di ja ki niti niso izrec no spod bu je ni k na čr to va nju, am pak le k iz va ja nju in ter dis-

ci pli nar nih po ve zav in pro jek tov. V pri me ru da bi ho te li po se bej spod bu ja ti in ne go va ti tudi veš či ne

in ter dis ci pli nar ne ga dela (v smi slu sa mo stoj ne ga na čr to va nja in iz va ja nja), ne pa le iz kuš njo in ter dis-

ci pli nar ne ga dela, ki po te ka po vna prej struk tu ri ra nem uči te lje vem na čr tu (kar je zaen krat na ša pre vla-

du jo ča prak sa), pa bi na črt no spod bu ja nje kri tič ne za ve sti in ovred no te nje le-te ob in ter dis ci pli nar nem

delu po me ni lo po mem ben pris pe vek k raz vi ja nju veš čin in terds ci pli nar ne ga so de lo va nja.

464

In ter dis ci pli nar no po ve zo va nje v lu či em pi rič nih ra zi skav ter kog ni tiv nop si ho loš kih in epi ste mo loš kih štu dij Zora Rutar Ilc

de lom do se že ni in pre so jo, kak šne so ome ji tve tega dela oz. kak šne iz bolj ša ve so

po treb ne.

Vsee no pa ka že ra zu me va nje in po sle dič no pre so jo ka ko vost ne in te gra ci je še ne ko-

li ko os vet li ti.

V upo ra bi so raz lič ne tak so no mi je in ter dis ci pli nar no sti, kot npr.: mul ti dis ci pli nar-

nost, trans dis ci pli nar nost …, ki opi su je jo stop nje in te gra ci je z na me nom od go vo ri ti

na vpra ša nje, kako in ter dis ci pli nar no je do lo če no delo. Po go sto šte je za bolj ka ko-

vost no in ter dis ci pli nar no delo ti sto, ki uspe za bri sa ti oz. pre se či meje med dis ci pli-

na mi (Burns, 1995; Clar ke in Rus sell, 1997, pov ze to prav tam, str. 22).

Boix Man sil la in Da wes fo ku sa te pre so ja ne umeš ča ta na kvan ti ta tiv no ra ven (v

smi slu: ko li ko in te gra ci je je do volj ali naj bo lje), am pak na epi ste mo loš ko ra ven. Po

nju nem je mera ka ko vo sti in te gra ci je do se ga nje kog ni tiv ne ga in prak tičnega na me na

in ter dis ci pli nar ne ga dela oz. pris pe vek te in te gra ci je k na pred ku v ra zu me va nju (na

dis ci pli nar no ute me lje ne in ref lek ti ra ne na či ne, prim. na prej). Na krat ko re če no:

kako vost na in te gra ci ja je ti sta, ki je učin ko vita v proi zva ja nju ka ko vostne ga uče nja

(in te gri ra nih kon cep tov), no vih vpo gle dov in kom pe tenc. Po mem bno je, kako pris-

pe va k bolj ra zum ne mu uvi du, k no ve mu do sež ku oz. iz del ku, k em pi rič no ute me lje-

ne mu ar gu men tu, bolj pos ploš lji ve mu mo de lu … , kar je v skla du z ute me lje va njem

in ter dis ci pli nar no sti v epi ste mo lo gi ji prag ma tič ne ga kon struk ti viz ma (prim. na zaj).

6 IM PLI KA CI JE ZA NA ŠO

ŠOL SKO PRAK SO

Na os novnošol ski in sred nje šol ski rav ni šo la nja so na čr to val ci in ter dis ci pli nar ne ga

dela uči te lji, učen ci oz. di ja ki pa so pra vi lo ma bolj iz va jal ci (in le v red kih pri me rih

tudi na čr to val ci sa me ga kon cep ta in ter dis ci pli nar ne po ve za ve). Zato so vpra ša nja,

na ve de na zgo raj, ki po ma ga jo k oza veš če ne mu in ref lek ti ra ne mu na čr to va nju, iz va-

ja nju in eval vi ra nju in te gra cij, v na šem pro sto ru v prvi vr sti na me nje na uči te ljem –

kot opo ra za pre miš lje no na čr to va nje in te gra cij s pou dar kom na in ter dis ci pli nar nih

po ve za vah.

Če jih neko li ko poe no sta vi mo in preob li ku je mo, do bi mo ne kaj do dat nih su ge stij za

pri pra vo na ma kro na čr to va nje in ter dis ci pli nar nih po ve zav (prim. tudi del be se di la

K. Pa vlič Šker janc Smi sel in si stem ku ri ku lar nih po ve zav, v ka te rem se pos ve ča t.

i. ma kro na čr to vanju):

• Ali lah ko pri ča ku je mo, da bo na čr to va na in te gra ci ja oz. po ve za va pri ved la h

ka ko vost nim in ter dis ci pli nar nim re zul ta tom, ki ne bi bili mo go či brez tega

po ve zo va nja?

• Ali lah ko pri ča ku je mo, da bo in te gra ci ja pos pe ši la te melj no ra zu me va nje (vpo-

gled) učen cev ali pa nji ho vo zmož nost za re še va nje prob le mov, na na čin, ki pre-

se ga zmož no sti po sa mič nih izo li ra nih pred me tov?

• Ali bo pris pe va la tudi k oza veš če ni ref lek si ji pro ce sa to vrst ne kon struk ci je znanja

in nje go ve pre sež ne na ra ve ?

• Ali bo vključila raz no li ke pa ra dig me in pers pek tive ter raz lič ne me to do lo gi je?

• Ali bo so de lu jo če spod bu di la h kri tičnemu in lo gičnemu miš lje nju?

• Ali bo upo šte va la dis ci pli nar ne stan dar de?

• Ali bo upo šte va la stan dar de pi sa nja in dru gih ob lik pred stav lja nja idej?

465

izzivi za naprej

• Ali bo spod bu ja la k iz vir no sti in krea tiv no sti no ve ga zna nja?

• Ali bo pris pe va la k ute me lje ne mu oz. pod krep lje ne mu in po glob lje ne mu delu oz.

iz del ku?

• Ali je pos ve če na do volj stro ga po zor nost temu, ka te re dis ci pli ne ali vpo gle di

bodo iz bra ni?

• Ali je pos ve če na do volj pre miš lje na pozor nost temu, s ka te rim svo jim »de lom«

(po ve zo val nim ele men tom, prim. be se di lo K. Pa vlič Šker janc) bodo dis ci pli ne

(pred me ti) vsto pa le (ali z vse bi no in kon cep ti ali z me to da mi in orod ji ali pa z

vsem apa ra tom …)?

• Ali so iz bra ni dis ci pli nar ni vpo gle di pri merni za in for mi ra nje o za de vi, ali manj-

ka jo kak šne ključ ne dis ci pli nar ne pers pek ti ve, ali so za dev ne teo ri je, pri me ri,

ugo to vi tve, me to de in ob li ke ko mu ni ka ci je vklju če ne – upo šte va je nji ho ve dis ci-

pli nar ne iz vo re?

• Kak šni so do ka zi in ter dis ci pli nar ne ga dela oz. iz del kov (npr.: kon cep tual ni ok vi-

ri, gra fič ne pred sta vi tve, mo de li, vo dil ne me ta fo re, kom plek sne raz la ge, re ši tve za

prob le me ipd.)?

• Kak šni so do ka zi za po glo bi tev oz. raz ši ri tev ra zu me va nja ra zu me va nje, to rej

do ka zi za to, da je ob jekt in ter dis ci pli narnega ra zi sko va nja oz. dela res obo ga ten

z in te gra ci jo raz lič nih dis ci pli nar nih vpo gle dov (npr. proi zve de na ra zum na, ele-

gant na raz la ga z več jo po jas nje val no moč jo, bolj spre jem lji va re ši tev, bolj iz vi ren

iz de lek, bolj ele gan ten po sto pek, bolj pro nic lji va in ter pre ta ci ja …)?

• Kak šna bi bila iz gu ba, če bi po sa me zen dis ci pli na ren vpo gled manj kal ali če bi

bili de le ži in vsto pi po sa mez nih dis ci pli nar nih vpo gle dov dru gač ni?

• Ali so ci lji opre de lje ni tako, da vpe lju je jo in ter dis ci pli nar ni pri stop?

7 ŠTU DI JE O UČIN KIH IN TER DIS CI PLI NAR NE GA

PO VE ZO VA NJA IN UČE NJA

Kot smo ome ni li že v uvo du, je malo štu dij tako same na ra ve in ter dis ci pli nar no-

sti kot tudi štu dij o raz lič nih učin kih in ter dis ci pli nar ne ga uče nja in po ve zo va nja

tako na kog ni tiv nop si ho loš ki rav ni kot na rav ni spreme nje nih praks in ugo tov lje nih

učin kov. Tako He len Coo per, Ca ro li ne Car li sle, Tre vor Gibbs in Ca ro li ne Wat kins

(2001) v pre gled nem član ku o štu di jah in ter dis ci pli nar no sti ugo tav lja jo, da le-te

vklju ču je jo malo ra zi sko val nih po dat kov in več eval va cij ske li te ra tu re. Ra zi sko val ni

po dat ki go vo ri jo pred vsem o učin kih na po droč ju spre memb zna nja, veš čin, sta lišč

in ver je tij, manj pa jih go vo ri o spre me nje ni pro fe sio nal ni prak si.

V eni od kom plek snej ših em pi rič nih štu dij Iva nit ska ya, Clark, Mont go mery in Pri-

me au (2002) na va ja jo, da se s po nav lja jo čo iz po stav lje nost jo in ter dis ci pli na re mu

miš lje nju pri učen cih raz vi je jo bolj na pred na epi ste mo loš ka ver jet ja, okre pi jo se

veš či ne kri tič ne ga miš lje nja in me ta kog ni tiv ne veš či ne ter ra zu me va nje re la cij med

pers pek ti va mi raz lič nih dis ci plin. Ra zi sko val ci so pri la go di li mo del Struk tu re opa-

zo va nih uč nih do sež kov Bigg sa in Col li sa in ugo tav lja li stop nje in te gra ci je in ter dis-

ci pli nar ne ga zna nja. Os vet li li so tudi vzpo red ne vzor ce in te lek tual ne ga funk cio ni-

ra nja učen cev, od pri do biva nja in for ma cij pri po sa mez nih pred me tih do trans fer ja

in ter dis ci pli nar ne ga zna nja na dru ge to pi ke in prob le me.

Dre zek, Ol sen in Bor re go (2008) pa so raz vi li raz voj ni mo del, ki naj bi po ma gal šo-

lam (fa kul te tam) raz vi ti in ter dis ci pli nar ni ku ri kul. Nji hov pro gram za kom bi ni ra nje

aka dem skih znanj, ra zi sko va nja in prak se je za raz vi ja nje in ter dis ci pli nar nih veš čin

466

In ter dis ci pli nar no po ve zo va nje v lu či em pi rič nih ra zi skav ter kog ni tiv nop si ho loš kih in epi ste mo loš kih štu dij Zora Rutar Ilc

in znanj vklju če val: pou če va nje in ter dis ci pli nar nih znanj in veš čin, raz vi ja nje na tim-

ske veš či ne osre do to če ne ga uče nja in mo del in ter dis ci pli nar ne obrav na ve te mat skih

ra zi sko val nih po dro čij. Ra zi sko va li so vpliv pro gra ma na raz voj in ter dis ci pli nar ne ga

ra zu me va nja štu den tov.

Re zul ta ti so po ka za li, da so štu den ti ob ču ti li okre pi tev last ne in ter dis ci pli nar ne

pers pek ti ve, ve či na pa je tudi po ro ča la, da jih na me ra va (v sta ti stič no po mem bno

več ji meri kot kon trol na sku pi na) tak pri stop v svoj štu dij in delo vklju če va ti tudi v

pri hod nje. Po ka za lo se je, da se je okre pi la tako nji ho va zmož nost za vklju če va nje v

in ter dis ci pli nar no ra zi sko va nje kot nji ho va pri prav lje nost zanj.

Ra zi sko val ce pa je bolj kot po dat ki, pri dob lje ni iz po ro ča nja štu den tov o spre mem-

bah v sta liš čih, zmož no stih in ve de njih, za ni ma lo ugo tav lja nje, do ku men ti ra nje in

eval vi ra nje de jan skih spre memb v miš lje nju in rav na njih kot re zul ta tu ude lež be v

pro gra mu. Iz ka za lo se je, da se je de jan sko po ve ča lo šte vi lo in ter dis ci pli nar nih iz-

del kov, član kov, obi skov in ter dis ci pli nar nih do god kov (npr. kon fe renc) … zaz na li

pa so tudi raz voj za in ter dis ci pli nar nost us trez nih epi ste mo loš kih ver je tij, tj. ok vi-

rov, v ka te rih so štu den ti začeli za vest no »kr ma ri ti« kon struk ci jo zna nja med svo jo

ma tič no dis ci pli no in dru gi mi.

Skle ni li so, da so štu den ti, iz po stav lje ni in ter dis ci pli nar ni iz kuš nji, po ka za li po-

mem bno več jo splo šno od pr tost za in ter dis ci pli nar no delo in se de jan sko vklju či li v

vr sto ve denj in ak tiv no sti, ki bi jih lah ko oz na či li kot in ter discip li nar ne.

Pri mer ja va in terv ju jev s štu den ti o tem, kako vi di jo in kon strui ra jo zna nje zno traj in-

ter dis ci pli nar ne ga kon tek sta, je po dveh le tih pri vklju če nih po ka za la in te lek tual no

evo lu ci jo, ki je preš la na sled nje tri raz voj ne faze.

Na za čet ku je pre vla do va lo da ja nje pred no sti dis ci pli nar ne mu pri sto pu, in ter dis ci-

pli nar no delo pa so vi de li pred vsem kot po dalj ša nje tra di cio nal nih dis ci plin; nato

so vklju če ni po sto po ma za če li zaz na va ti ome ji tve last ne baze zna nja in upo šte va ti

teo ri je zna nja in vred no te nja kot po mem bne ga ko ra ka za raz vi ja nje in ter dis ci pli nar-

ne kom pe ten ce.

Vklju če ni so za če li uvi de va ti in ter dis ci pli nar nost kot nuj no kom po nen to svo je ga

dela, pri če mer so jo naj prej uvi de li kot me to do loš ko do pol ni tev svo je dis ci pli ne s

teh ni ka mi in me to da mi dru gih; po sto po ma so raz vi li bolj so fi sti ci ra no poj mo va nje

in ter dis ci pli nar no sti: uvi de li so jo kot za stav lja nje no vih vpra šanj, kot veš či ne in

zmož nosti za re še va nje prob le mov, ne pa le de li tev dela ali do da ja nje no vih oro dij

sta rim na či nom raz miš lja nja. Izkuš nja in ter dis ci pli nar no sti no vih teo rij in no vih

kon cep tual nih pers pek tiv je za če la kva li ta tivno spre mi nja ti miš lje nje štu den tov, kar

je pre se glo zgolj me to do loš ko »iz po so jo« od dru gih dis ci plin.

Konč no pa se je zgo di la največ ja spre mem ba, in si cer gle de stop nje, do ka te re so

bili zmož ni oza veš če no ref lek ti ra ti pro ces kon struk ci je zna nja zno traj svo je dis ci-

pli ne in zu naj nje; nove dis ci pli ne so uvi de li kot ti ste, ki po nu ja jo ne le nove in for-

ma ci je in me to de, am pak tudi nove na či ne raz miš lja nja o ra zi sko val nih vpra ša njih

in celo nove prob lem ske iz zi ve, ki jih prej niso obrav na va li. Za če li so im pli cit no

ra zu me va ti, da so prob le mi kon strui ra ni, ne pa naj de ni. Vklju če nost v pro gram jim

je omo go či la čas in pro stor za raz miš lja nje zu naj last ne ga dis ci pli nar ne ga ok vi ra, s

preu smer ja njem na ve li ko sli ko in uvi de va nje no vih al ter na tiv. Konč no pa so zače li

oce nje va ti tudi, kdaj je in ter dis ci pli nar nost naj bolj na me stu, pre poz na va li so po tre-

bo po ja snem na me nu in ci ljih.

467

izzivi za naprej

Av tor ji so tako skle ni li, da uč no oko lje, ki si ste ma tič no spod bu ja in ter dis ci pli nar-

no šo la nje, pris pe va k in ter dis ci pli nar ne mu ra zu me va nju. Pris pe va lo je k raz vo ju

sta lišč, zmož no sti, ve denj in epi ste mo loš kih verje tij oz. mi sel nih na vad, ki ka že jo

spre mem be v nji ho vih po gle dih in kon struk ci ji zna nja in ki so omo go čili, da se

ude le žen ci odt lej bolj učin ko vi to in bolj an ga ži ra no vklju ču je jo v in ter dis ci pli nar ne

ra zi ska ve.

Za za klju ček in kot opo zo ri lo, na kak šne ovi re je tre ba ra ču na ti pri vpe lje va nju in ter-

dis ci pli nar no sti tako pri učen cih kot pri uči te ljih (še po se bej fa kul tet nih), na va ja mo

še ra zi ska vo Stro ber je ve o tem, kak šne te ža ve so mo ra li prei ti v svo jih us ta lje nih

obraz cih miš lje nja fa kul tet ni uči te lji, da so se lah ko učin ko vi to vklju či li v in ter dis ci-

pli nar ni in kros dis ci pli nar ni dia log.

Med eno let nimi sre ča nji, na me nje ni mi in ter dis ci pli nar ne mu dia lo gu, se je iz ka za lo,

da so glav ni vir od po rov fa kul tet nih uči te ljev pro ti in ter dis ci pli nar ne mu so de lo va nju

pred vsem raz lič ni sti li miš lje nja, pred stav lja nja, spra še va nja … Po go sto so se stop-

nje va li v ome ju jo če pred po stav ke in konf lik te. Po mem ben de jav nik od po rov je to rej

t. i. pa ra di gem ski pe di gre za stop ni kov raz lič nih dis ci plin (to, kako so jih nji ho ve

dis ci pli ne izob li ko va le in kako ne kaj vedo), ne pa le raz lič ni kor pu si dis ci pli nar nih

vse bin skih znanj (to rej to, kar vedo).

Učin ki po sku sa to vrst ne ga dia lo ga so bili zelo raz no vrst ni: od po tr je va nja last ne po-

zi ci je in ovr že nja nas prot ni ka prek idej za po ve zo va nje do sa mo za ve da nja oz. sa mo-

ref lek si je (npr. za ve sti o ne pre most lji vih raz li kah ali mož no stih dia lo ga) (prav tam).

Gle de ugo tav lja nja, ali pre vla du je pri raz li kah de jav nik fa kul tet nih oz. dis ci pli nar-

nih zna čil no sti nad osebnost ni mi, se je iz ka za lo, da ni enoznač nih od go vo rov.

Vse ka kor gre ra zu me ti dis ci pli ne kot raz lične kul tu re, ki us me ri jo svo je čla ne v toč-

no do lo če ne na či ne miš lje nje in ve de nja. Tudi gle de spo la in sta ro sti so se pri fa kul-

tet nih uči te ljih, ude le že nih v ra zi ska vi, raz li ke po jav lja le v obe sme ri. Tako npr. je

sta rost lah ko za ra di utr je no sti mi sel nih na vad ne ga tiv ni de jav nik, za ra di že pri dob-

lje ne ga sta tu sa in po sle dič no manj ših mož no sti tve ga nja pa je hkra ti tudi po zi tiv ni

de jav nik.

Iz ka za lo se je tudi, da na ra vo slov ci la že ko mu ni ci ra jo med se boj kot za stop ni ki

druž bo slov no-hu ma ni stič nih štu dij med se boj.

Po ana lo gi ji z opi sa no iz kuš njo fa kul tet bi tudi v šo lah mo ra li biti po zor ni na ob-

čut lji ve pro ce se in ter dis ci pli nar ne ga po ve zo va nja. Uči te lji mo ra jo biti oza veščeni,

da gre za vklju če nost v zahtev no kro skul tur no ak tiv nost, kjer so na va de miš lje nja

glo bo ko vsa je ne in kjer igra jo po mem bno vlo go šte vil ni de jav ni ki od raz lik v sta ro-

sti in sta tu su do dis ci pli nar nih in pa ra di gem skih raz lik, ne na zad nje pa celo oseb-

nost nih zna čil no sti in eko no mij. Nepro duk tiv no je obrav na va ti in ter dis ci pli nar no

po ve zo va nje le kot in te lek tual ni iz ziv in raz prav lja ti o njem samo iz te pers pek ti ve,

nič pa ref lek ti ra ti pro ce sa in za ple te nih raz me rij in kon tek stov, v ka te rih se od vi ja.

Po go var ja ti se ka že o po go jih oz. kri te ri jih za us peh, ref lek ti ra ti po men raz lič no sti

pers pek tiv in pri prav lje no sti vklju či ti se v de ba to, upo šte va ti dru ge oz. dru gač ne

ide je ter sti le raz miš lja nja in pred stav lja nja in hkra ti spre je ti dejs tvo, da so ne ka te re

raz li ke ne pre most lji ve, da pa po ma ga, če jih oza ve sti mo.

Ti sti, ki prev za me jo po bu do za in ter dis ci pli nar no po ve zo va nje na šo li, mo ra jo biti

us po sob lje ni za vo de nje in ter dis ci pli nar nih us po sab ljanj, ak tiv no sti in di sku sij,

468

In ter dis ci pli nar no po ve zo va nje v lu či em pi rič nih ra zi skav ter kog ni tiv nop si ho loš kih in epi ste mo loš kih štu dij Zora Rutar Ilc

po zor ni mo ra jo biti na sku pin ske pro ce se in di na mi ko, na do živ lja nje posa mez ni-

kov in omo go ča ti ref lek ti ra nje in iz me nja vo iz ku šenj uči te ljev in učen cev. Le na tak

na čin je moč ra ču na ti, da se bo kul tu ra šo le pre prič lji vo nag ni la v smer in ter dis ci-

pli nar no sti in – dia loš ko sti.

Viri in li te ra tu ra

Boix Man sil la,V. in Da wes, E. As ses sing Stu dents' In ter dis ci pli nary work. Http:/ www. Os-

we go.edu/ad mi ni stra tion/pro vost/boix-man sil la-2.doc. (prim. tudi v The ma ga zi ne of

hig her lear ning. Vol. 78, št. 2, ma rec, april, 2007, str. 215–237).

Boix, Man sil la V. Lear ning to Synthe si ze: the de ve lop ment of in ter dis ci pli nary un der stan-

ding. Http:/ www.csid.unt.edu

Coo per, H., Car li sle, C., Gibbs, T., Wat kin, C. (2001). In te gra ti ve li te ra tu re re views and

meta-analy ses De ve lo ping an evi den ce base for ID lear ning: a syste ma tic re view. Black-

well Scien ce Ltd, Uni ver sity of Manc ha ster.

Dre zek, K.M., Ol sen, D. , Bor re go, M. (2008). Cros sing Dis ci pli nary Bor ders: A New Ap-

proach to Pre pa ring Stu dents for In terd sic pli nary Re search. 38 th ASEE/IEE Fron tiers

in Edu ca tion con fe ren ce (be se di lo, pred stav lje no na kon fe ren ci).

Iva nit ska ya, L., Clark, D., Mont go mery, G., Pri me au, R. (2002). In ter dis ci pli nary Lear-

ning: Pro cess and Out co mes, str. 95–111 v In no va ti ve Hig her Edu ca tion, Vol. 27, št. 2,

de cem ber 2002, Sprin ger Net her lands.

Stro ber, M. H. Ha bits of the Mind: Chal len ges for the Mul ti dis ci pli nary En ga ge ment.

Http://www.stan ford.edu/-myras/chal len ges.pdf

469

470

Zapiski

471

Vso ponudbo knjig, ki so izšle pri založbi Zavoda RS za šolstvo, si lahko ogledate na

spletni strani http://www.zrss.si/, na kateri predstavljamo monografije, priročnike

in vodnike za učitelje, strokovne revije, zbornike, učna gradiva idr. Vabljeni k ogledu.

Naročanje:

po pošti

Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana

po faksu

01 / 3005-199

po elektronski pošti

zalozba@zrss.si

na spletni strani

http://www.zrss.si