Št. 4 (2007) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 28. januarja 1988 Cena: 500 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Sporno plačilo
Nesprejemljivo zvišanje plac ob stavki v Novo-______________teksu?____________
NOVO MESTO — Decembrska stavka v Novoteksu še ni šla z dnevnih redov raznih sej v občini. Poročilo o njej so prejšnji teden obravnavali v predsedstvu novomeškega sindikalnega sveta. Ocenili so, da bi morala konferenca sindikata v Novoteksu narediti svojo oceno stavke. Sindikat bi moral temeljiteje analizirati predvsem notranje razloge in zastaviti aktivnosti za njihovo odpravo. Podprli so zahtevo, da se občinski svet v republiški skupščini zavzame za enakopraven položaj tekstilne panoge z davčnimi olajšavami.
Stavko in sprejete sklepe po njej v Novoteksu pa je ocenila tudi družbena pravobranilka samoupravljanja. Ugotavlja, daje ustavno sodišče lani razveljavilo določbo o delu osebnega dohodka kot nagrajevanju gospodarne izrabe delovnega časa (za prisotnost na delovnem mestu), kakršno imajo tudi v Novoteksovem pravilniku. Pravobranilka zahteva spremembo le-tega, za nadzor nad izostanki in za kaznovanje zlorab pa je na voljo ustrezna zakonodaja. Meni, da ni sprejemljivo, da je prekinitev dela Drincsla Dovečanje osebnih dohodkov, ki ne temeljijo na doseženih rezultatih in da je bilo to dogovorjeno brez celovite analize stanja po tozdih, ki je nujna tudi za izhod iz obstoječega stanja. Prav tako meni, da razpon v osebnih dohodkih 1:3,63, ki je bil v Novoteksu v času stavke, ni tak, da bi zaslužil kakšno kritiko, ki pa je bila močna in povezana z jasnimi uravni-lovskimi težnjami.
Z. L.-D.
OCENA OBČNIH ZBOROV SINDIKATA
SEVNICA — Predsedstvo sevniške-ga občinskega sindikalnega sveta je 27. januarja med drugim obravnavalo program republiškega sveta Zveze sindikatov; dogovorili so se o vodenju javne razprave o ustavnih amandmajih, o evidentiranju kandidata za predsednika MS ZSS za Posavje ter največ razpravljali o oceni občnih zborov osnovnih organizacij sindikata v sevniški občini.
ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE CENEJE
BREŽICE — Za odrasle bralce pobira občinska matična knjižnica letos po 2.500 din članarine, od dijakov in študentov pa zahteva le po tisoč dinarjev. Učencem osnovne šole in predšolskim otrokom za mladinsko literaturo ni treba plačati niti dinarja. Pravico do brezplačne izposoje knjig v tem letu imajo še bralci, ki se bodo vpisali med članstvo v dneh od 8. do 15. februarja, vendar velja to le za tiste, ki do zdaj niso bili člani knjižnice. Tudi otroci iz vrtcev se v mesecu kulture navadno množično vpisujejo in se radi vračajo na ure pravljic.
VIDEO TRENUTKI V DOMU KULTURE
NOVO MESTO — 2. in 3. februarja bo organizirala komisija za prostočasne dejavnosti pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto v mali dvorani novomeškega Doma kulture Video trenutke. Prireditev, ki gre v sklop slovenskega kulturnega praznika, se bo oba dneva začela ob 16. uri. Na Video trenutkih si bodo obiskovalci predvidoma lahko ogledali filme A hard day’s night, Legend, Blou out, American night, Samuraj, Gwendoline in Rocky horror picture show.
Potresa
prestrašila
Sevnico
22. in 24. januarja dva nočna potresna sunka
SEVNICA — Sevničani so po dveh zaporednih nočnih potresnih sunkih 22. in 24. januarja kar malce tesnobno legli k počitku v preteklih dneh. K sreči so se, kot kaže, tla umirila in tako tudi večjega vznemirjenja med ljudmi ni bilo. Se zlasti zato ne, ker ni nikjer nastala gmotna škoda, kot so ugotovili na občinskem štabu za civilno zaščito, niti nista bila potresna sunka tako močna, da bi ogrožala življenja.
Seizmološki zavod Slovenije je sporočil, da so instrumenti observatorija na Golovcu 22. januaija zjutraj ob 2. uri in 41 minut zaznali potres z epicentrom, oddaljenim 70 kilometrov vzhodno od observatorija. Žarišče potresa je bilo na občasno aktivnem obrobju krške udorine, kjer je potresni sunek dosegel moč med 5. in 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Zaznale so ga tudi občutljive naprave v jedrski elektrarni v Krškem, ki obratuje normalno m s polno močjo.
Po petkovem potresnem sunku, ki je trajal le nekaj sekund, so se v nedeljo, ob 0.30 tla spet zatresla.
V Langenhagnu teden partnerstva
Priprave na teden nemško-slovenskega partnerstva, ki bo od 23. do 30. aprila v Nemčiji — Akcijska prodaja našega blaga — Podpis listine_
NOVO MESTO — »V okviru tedna nemško-slovenskega partnerstva želimo v Langenhagnu predstaviti slovensko ponudbo in to tako, da bi o njej pri nas imeli najboljšo predstavo.« Tako je med drugim dejala predsednica organizacijskega odbora »tedna« Karin VVietelmann-Korošec, ki je s predstavnico slovenskega društva Krka Hannover, Lilijano Zavec, 22. januaija obiskala Novo mesto.
* Potres so zaznale tudi seizmološke naprave v JE Krško, ki pa je grajena protipotresno in bi prenesla sunke do 9. stopnje po tej lestvici. V nekaterih posavskih krajih je potres povzročil le manjše vznemiijenje, tako da 'so nekateri občani klicali postajo milice v Krškem. Vendar so jih miličniki pomirili, da se ni zgodilo nič hudega. Zaradi potresa tudi ni bilo nobene materialne škode in je proizvodnja povsod normalno tekla.
Seizmološki zavod Slovenije jc sporočil, da so instrumenti observatorija na Golovcu tedaj zabeležili zmeren potres iz epicentralne smeri 80 kilometrov vzhodno od observatorija. V epicentru je dosegel moč 4. stopnje po Mercallijevi lestvici. Potres so občutili prebivalci Sevnice in okoliških naselij.
Kot so nam povedali ljudje, ki so doživeli oba potresa, je drhtenje tal marsikoga zbudilo, predvsem v višjih nadstropjih blokov in tiste, ki živijo v starejših hišah. Potres so nekateri slišali kot bobnenje tal, večina pa kot žvenket steklenine.
P. PERC
Predstavnike nekaterih dolenjskih podjetij, dolenjske medobčinske gospodarske zbornice in novomeškega občinskega izvršnega sveta je zatem seznanila s pripravami v Langenhagnu.
Tam naj bi februarja stekla obsežna propagandna akcija, ki naj seznani širše območje Hannovra z vsebino aprilskega slovenskega tedna v Langenhagnu in zlasti z Novim mestom.
Zato so dolenjski predstavniki v razgovoru povedali, kako vidijo sebe na tej prireditvi. Zlasti tekstilci so načeli vprašanje o možnih carinskih in drugih zadržkih pri prevozih sejemskega blaga, a so se sprijaznili z oceno, da ne gre v nobenem primeru za nepremostljivo oviro. Tako se je na koncu pokazalo precej tudi za nemške partnerje zanimivih možnosti, da bi se na razstavnih površinah na nekaj uglednih hannovrskin prodajnih mestih pojavile tekstilna, obutvena, kozmetična in pohištvena industrija ter drobna obrt iz dolenjske regije. V Nemčiji pa pričakujejo na »tednu« med drugim še mirenske sokove in belokranjsko vino.
Poleg tega naj bi se na prireditvi med drugimi predstavili še dolenjski gostin-
LOPATIČEVA IN ROVAN — ŠPORTNIKA LETA
BREŽICE — Plaketo občinske Zveze telesnokulturnih organizacij za športnika leta sta 21. januarja prejela Aljoša Rovan in Vladka Lopatič, oba člana brežiškega atletskega kluba. Za najboljšo ekipo so proglasili ekipo AMD Brežice, ki je lani zmagala na državnem prvenstvu v motokrosu.
Aljoša Rovan je lani sodeloval v mladinski reprezentanci Jugoslavije v Romuniji, kjer je osvojil srebrno medaljo v skoku s palico. Bilje republiški in državni prvak v deseteroboju ter v skoku s palico.
Lopatičeva je športnica zveznega razreda. Lani je dosegla nov absolutni slovenski rekord v sedmcroDoju in drugo mesto v Jugoslaviji. Nastopila je v državni reprezentanci na univer-ziadi v Zagrebu, kjer je v konkurenci 24 tekmovalk v mnogoboju iz vsega sveta osvojila enajsto mesto.
PRIPRAVLJALNI SESTANEK — Na srečanju zastopnikov obeh mest so znova obudili zamisel, naj bi se sodelovanje nadaljevalo še po končani aprilski prireditvi v Langenhagnu. Na sliki (z leve proti desni): sekretarka novomeškega občinskega IS Branka Bukovec, predsednik IS občine Novo mesto Ivo Longar, Lilijana Zavec in Karin Wietclmann-Korošec. (Foto: M. Luzar)
Nesporazumi so hujši od ujm
Gozdno gospodarstvo Brežice si z združevanjem tozdov popravlja ekonomski položaj — Zaposleni v stranskih dejavnostih se počutijo ogrožene_
BREŽICE — Pri Gozdnem gospodarstvu so začeli združevati gozdarske tozde. V devetih občinah sojih imeli doslej dvanajst in to jih je finančno močno bremenilo. Izvršni svet občinske skupščine je na petkovi seji, ki jo je imel na sedežu delovne organizacije, menit, da so organizacijske spremembe zaradi ekonomike, dohodkovne povezave in proizvodnje nujno potrebne.
Ob skromnem letnem poseku stroški presegajo gospodarsko moč tozdov. Dodatni razlogi, zaradi katerih po besedah predsednice izvršnega sveta Jelke Barlič občina zagovarja reorganizacijo, so podpovprečni rezultati v panogi in polarizacija interesov.
Pobudo za smotrnejše organiziranje je pred poldrugim letom dal centralni delavski svet. Gre za postopno reorganizacijo, v kateri bodo morali čimprej
Kaj hoče Milan Kučan?
V Sloveniji že dolgo nismo imeli partijskega funkcionarja, ki bi bil tako priljubljen, kolje predsednik predsedstva CK ZK Slovenije Milan Kučan. Vsi se strinjamo z njim, da moramo ustvariti močnejšo materialno osnovo, iz katere se bomo lahko povzpeli na višjo kulturno raven, da bi lahko sledili 'Evropi Kučan terja večjo demokratizacijo naše družbe, da bi spel povezali vse zdra ve sile v skupen napor in za skupen cilj — rešitev iz krize. Govori nam, da moramo biti bolj ambiciozni, z višjimi cilji, saj lahko napredujejo samo tisti, ki so si sposobni take cilje zastaviti in jim slediti V več svojih javnih nastopih je med drugim dejal, da se moramo spet vrniti k Evropi, ker smo tu rojeni in se bomo le tu lahko potrdili ter dobili ugled Skratka, Kučan prihaja v pravem času s pravimi stališči, ki smo jim voljni prisluhniti Vprašanje pa je, koliko je za sedaj že prave volje, da bi mu sledili. Toda sam Kučan govori, pa tudi razmere v svetu kažejo, da ni več mogoče čakati, sicer bo vlak za socializem odpeljal mimo. In mi bomo izgubili enkratno priložnost, ki smo si jo izborili z revolucijo, da zgradimo družbeni red po meri človeka. Več o pogledih Milana Kučana v današnji Prilogi
J. SIMČIČ
opredeliti tudi mesto in vlogo sevniške Žage, tozda Hortikultura, plantaže in
• Gozdno gospodarstvo Brežice gospodari s 65.000 ha gozdov in je lani prvič zašlo v težave. Ob devet-mesečju je imelo za 88 milijonov dinarjev izgube. Večji del soje poravnali sami in nepokritih ostaja samo še 18 milijonov dinaijev. Ekonomičnost, akumulativnost in dohodek se slabšajo že nekaj let tudi zaradi nedonosnih gozdov, saj je to območje eno najsi-romašnejših v Sloveniji. Nazadovanje so povzročile tudi številne naravne ujme, predvsem žled, ki so prikrajšale kolektiv za nekajletno sečnjo. Pomagali so si s stranskimi dejavnostmi, prav te pa se ob združevanju tozdov zdaj počutijo ogrožene.
gradnje ter trgovinskega tozda v Brežicah.
Glede medsebojnih odnosov med vodilnimi delavci je izvršni svet povzel stališče centralnega delavskega sveta in konference sindikatov, ki zagotavljata, da so tako skrhani, da že vplivajo na poslovne rezultate. Prav ti odnosi so
preprečili vzpostavitev enotne poslovne politike. Ne oziraje se na medsebojne nesporazume in razhajanja je izvršni svet sprejel stališče, da so za dosledno izpeljavo prve faze reorganizacije odgovorni vsi vodilni delavci,
J. TEPPEY
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Negotova usoda rudnika Senovo
na 3. strani:
• Nov način boja proti varozi
na 4. strani:
• Uspešno spopadanje s krizo
na 5. strani:
• V računalniku bo tudi mleko
na 11. strani:
• Socializem sinov ne bo enak socializmu očetov
na 16. strani:
• Ubil ljubico in nerojenega sina
na 17. strani:
• Velika upanja odrezanih glav
na 19. strani:
• Do mamil z lažnimi recepti
• Glavobol ob zletni prireditvi
Protest delavcev v sisih
ci, zlasti Krka ter folkloristi Kresa, ansambel Cof in Dolenjski oktet. Novo mesto je pritegnilo k sodelovanju tudi ljubljanski Dom, Zlatarne Celje, steklarno iz Rogaške Slatine in slovenska
• O prihodnjih stikih med obema mestoma morda govori podatek, da je član ožjega langenhagenskega mestnega vodstva dr. Klaus Rosenzvveig pred časom zavrnil možnost sodelovanja z vzhodnonemškim mestom, medtem ko ne nasprotuje krepitvi vezi z Novim mestom. Temu sodelovanju so namenili v proračunu Lange-nhagna letos 25.000 mark.
proizvajalca mineralne vode. Vsi ti in najbrž še kdo naj bi se predstavili v Nemčiji, od 23. do 30. aprila letos na »tednu«, uradni vrhunec naj bi bil podpis listine o sodelovanju, predviden za
28.	april.
M. LUZAR
OBNOVILI ŠOLO
KRŠKO — Pretekli petek so v Vrtfcpm odprli prenovljene in nove
prostore osnovne šole s prilagojenim programom. S tem bodo šoli, ki obstaja že 25 let, omogočili boljše razmere za delo učiteljev in 89 učencev. V zadnjih letih so tudi sicer veliko vlagali v obnovo šolskega poslopja, kije sedaj v celoti prenovljeno, hkrati pa so šoli prizidali telovadnico. Vse skupaj bi po današnjih cenah veljalo okoli 500 milijonov dinarjev. Ob slovesnosti so odkrili tudi spominsko ploščo dr. Mihajlu Rostoharju, znanemu psihologu in krškemu rojaku, po katerem nosi šola ime.
Ogorčeni zaradi omeje-vanja osebnih dohodkov
NOVO MESTO — Kmalu po sprejetju lanskih novembrskih zveznih intervencijskih ukrepov so v novomeški skupni službi sisov družbenih dejavnosti in v delovni skupnosti sis stanovanjskega in komunalnega gospodarstva napisali protestni pismi, ogorčeni zaradi svojega položaja po sprejetju omenjenih ukrepov, ki so krepko posegli v njihovo poslovanje in osebne dohodke. Pismi sta romali na številne naslove, prejšnji teden pa ju je obravnavalo predsedstvo novomeškega občinskega sindikalnega sveta.
Delavci skupne službe sisov družbenih dejavnosti ugotavljajo, da zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za porabo protiustavno določa nižjo raven mase osebnih dohodkov in jih glede osebnih dohodkov potiska na raven loterije in stavnic. Delavci te službe pa zahtevajo, daje njihovo delo vrednoteno po kriterijih, ki veljajo v družbenih dejavnostih, za katere tudi opravljajo strokovna, administrativna in druga opravila. Zamrznitev osebnih dohodkov v tej službi lani in letošnje zahtevano zaostajanje postavlja delavce v nevzuizen puiuzaj.
V delovni skupnosti sisa stanovanjskega in komunalnega gospodarstva so
• Občinsko sindikalno predsedstvo je podprlo zahteve delavcev obeh strokovnih služb sisov po enakem družbenoekonomskem položaju, kot ga imajo delavci v gospodarstvu, ter po odpravi različnega vrednotenja dela delavcev v strokovnih službah od dela izvajalcev. Hkrati pa je ocenilo, da ni realno pričakovati sprememb intervencijske zakonodaje.
bili še bolj obširni, čeprav so zaključili, da se zavedajo svoje nemoči. V pismu pravijo, da če je namen omejevalnih ukrepov slabitev strokovnih služb sisov potem bo ta namen dosežen in to v trenutku, ko se poudaija, da je potrebni, krepiti strokovno delo. Pišejo, da če se sistem namerava odreči sisom, naj to stori javno in odkrito, ni pa pošteno, cLi to počne prek delavcev v strokovnih službah, ki vseskozi korektno opravlja jo svoje delo. To posredno odrekanjt družbe sisom, ki seje tudi v letu 1987 kazalo v odnosu do delavcev v strokovnih službah, imajo za svojevrstno druž beno hinavščino.
Delavci delovne skupnosti sisa materialne proizvodnje trdijo, da omejitve osebnih dohodkov, sprejete tudi za prvo polletje 1988, presegajo vse ra zumne meje in bodo imele hude posledice tudi v osipu strokovnega kadra, kai tri četrtine dela službe pa so zahtevna strokovna opravila in le četrtina je ad ministrativno tehničnih nalog. V tej skupnosti so imeli še v letu 1986 za 56 odstotkov višje osebne dohodke kot v gospodarstvu novomeške občine, kai utemeljujejo z višjo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Ob koncu leta 1987 so imeli le še za 24 odstotkov večje plače, lani sojih povečali le za 77,5 odst. Letos bodo po oceni še bolj zaostajali.
Z. L.-D
Danes in jutri bo še razmeroma toplo vreme, v soboto pa se bo poslabšalo.
POČITNICE V DRUŽBI S SLIKARJEM — T udi dolenjski otroci so se zmotili, ko so potihoma upali, da bo za njihov počitnice le zapadel težko pričakovani sneg. Počitnice so se pričele v prvem spomladanskem vzdušju. Naše šolaije je potrebno nekako zaposliti, da jim ne bo dolgčas. Mnoge je videti, kako namesto smučanja in sankanja tekajo za žog-drugi se zadovoljijo z gledanjem televizijskega programa, nekateri pa prihajajo tudi na prireditve in srečanja, ki sojih z počitnice brez snega pripravile razne vzgojne ustanove. Na sliki: mladi slikarji novomeških osnovnih šol so se v tori dopoldne zbrali v prostorih Dolenjskega muzeja, kjer so risali in slikali skupaj s slikarjem Jankom Oračem. (Foto: Pavlin)
V Krškem največ za izgubarje
Občine z največjimi izgubami najmanj dajejo v rezervne s ______toliko zbirali kot v Krškem, bi v Sloveniji pokrili
POSAVJE — V delovnih organizacijah tehtajo izgube, da bi vsaj približno vedeli, odkod bodo dobili denar za pokritje: znotraj delovne organizacije, v občini, v regiji ali zunaj nje.
V Brežicah je v najtežjem položaju dobovski Trimo. Tam se nadejajo od 70 do 90 milijonov din izgube, vendar bo denar za saniranje zbirala tudi do-
• Po dosedanjih ocenah bi v Sloveniji morali združevati 7,2 odst. sredstev v rezervnih skladih, da bi pokrili vse izgube. V krški občini združujejo celo več, pet odst. v občini in tri odst. v republiki. Če bi tako delale tudi druge občine, ta hip ne bi bili Slovenci za nikogar v skrbeh. Žal pa praksa kaže, da prav občine z velikimi izgubami nimajo skoraj nič denaija v rezervnih skladih.
lenjska regija. Izguba grozi še zdravstvenemu centru, toda tam še vedno upajo, da se ji bodo izognili. Sicer pa je zanimiva napoved, da se bo precej dc-
NA LABODJE JEZERO
RIBNICA — Za danes, 21. januarja, organizirajo v Riku Ribnica skupinski izlet v Ljubljano, kjer si bodo ogledali balet Labodje jezero. Sredi januarja so imeli podoben izlet na predstavo ljubljanskega mladinskega gledališča. Okoli 100 otrok in njihovih mamic si je ogledalo igrico Medvedek Pu. V ribniškem Riku že nekaj let redno organizirajo oglede raznih kul-lurnih prireditev v Ljubljani, in sicer v Lutkovnem gledališču, Mladinskem gledališču, Drami, Operi in Mestnem gledališču.
narja iz Brežic prelilo drugam.
Natančnih podatkov do zadnje seje izvršilnega odbora posavske zbornice ni imel nihče pri roki. Tudi Krčani so lahko pripravili samo približno oceno, po kateri bo imel Agrokombinatov tozd Vinogradništvo — kleti blizu 400 milijonov dinarjev izgube. Tolikšne vsote kombinat ne bo mogel pokriti, čeprav mu bo pomagal Mercator. To pomeni, da bo moral sodelovati občinski re-
sklade — Če bi povsod vse izgube
zervni sklad. Manjše izgube pričakuje tudi elektrogospodarstvo, vendar te niso problematične, v Novolesovih kolektivih pa celo upajo, da bodo izplavali. Krčani želijo z delom rezervnih sredstev trdneje postaviti na noge tudi Kovinarsko, ker so njeno izgubo lani pokrili samo s komercialnimi krediti.
Sevničani imajo obveznosti do tozda STT Trbovlje, ki je bil sicer konec leta ukinjen, vendar jih to ne razbremenjuje sodelovanja. Izguba je na srečo manjša, kot je bila ob devetmesečju.
J. T.
ČE NI SNEGA — Društvo prijateljev mladine Ribnica je v času zimskih počitnic pripravilo računalniški krožek, ki je naletel pri učencih na dober odziv. Tako so kljub pomanjkanju snega ribniški šolarji našli nekaj zadovoljstva. (Foto: Milan Glavonjič)
Negotova useda rudniks Senovo
___Senovški	rudarji	kljub	izpolnjenim	načrtom	ne	morejo	iz	izgub
SENOVO — Za kupce je premog, ki ga kopljejo na Senovem, predrag, za rudarje, ki ga kopljejo, pa je prepoceni. Naj se rudarji še tako trudijo, iz rdečih številk se ne morejo in ne morejo izkopati. Kaj slabi pa so tudi obeti za prihodnost, saj nič ne kaže, da se bodo kmalu uredile prazmere znotraj sozda, delovne organizacije in nasploh v družbi. Za nameček pa rudaije še skrbi, kaj bo z usodo rudnika, saj je že sedaj znano, da je zalog premoga le še za nekaj let.
»Naš rudnik obstaja že več kot 190 let, žal pa dolga rudarska tradicija nima nobenega vpliva na odnos družbe do našega dela. Prej bi rekel, da velja nasprotno,« meni Janko Savšek, direktor tozda Rudnik rjavega premoga Senovo, ki deluje v okviru delovne organizacije Rudniki rjavega premoga in sozd Rudarski elektroenergetski kombinat Edvarda Kardelja Trbovlje. »Naš 485 — članski kolektiv se že vrsto let ubada z velikimi težavami ekonomske, proizvodne in kadrovske narave. Vse to seveda vpliva na proizvodne rezultate, saj smo lani nakopali 114.000 ton premoga, kar je za 5 odst. manj, kot smo planirali. Vendar menim, daje to vseeno sorazmerno dober rezultat, kajti težav nam v rudniku v resnici ni manjkalo. Delovišča nam je zalivala voda, bilo je
tudi nekaj jamskih požarov, da ne govorim o ostalih težavah. Kljub ugodnim proizvodnim rezultatom pa bomo lansko poslovno leto spet zaključili z izgubo okoli 160 milijonov dinarjev. Zato seveda ni nič nenavadnega, da so decembra lani na izrednem zboru delavcev rudarji zahtevali normalne razmere za delo in poslovanje,« je povedal Savšek.
Kot kaže, pa se rudniku letos obetajo nove težave, ki jih prinaša s sabo ekonomska politika v naši državi. Cenovna neskladja in sorazmerno visoka cena premoga silijo trgovce v konsinga-cijsko prodajo premoga. Če trgovci premoga ne bodo mogli prodati, ne bodo naročali novih količin, dobavljeni premog pa bodo plačali šele, ko ga bodo prodali. S tem pa bodo rudniku
povzročili dodatne težave, saj je rudnik že lani plačal za obresti domala milijardo dinarjev. Kako v takih razmerah z osebnimi dohodki rudarjev loviti inflacijo in doreči družbenoekonomske odnose, v rudniku seveda ne vedo.
»V kratkem bomo zaključili pomembno naložbo v posodobitev opreme, ker bomo predali namenu novo enotirno visečo progo in posodobili eno čelo. Vendar pa nam denarja že manjka
Mariborsko pismo
Smrt direktorja
Zakaj si je sposoben gospodarstvenik vzel  življenje?______________
MARIBOR — Nihče ne bo nikoli natanko vedel, kaj je Viktorja Mačka, donedavnega glavnega direktorja slovenskobistriškega Impola pognalo v smrt. Tudi še dva tedna po njegovem samomoru, kije pretresel ne samo Štajersko, vidijo v zraku vprašanja, obtožujoča za okolje, v katerem je delal, in za razmere, v katerih je bil prisiljen krmariti svoj kolektiv. Preveč preprosto bi bilo namreč tragični konec sposobnega gospodarstvenika, človeka z dvema visokošolskima diplomama, pripisati zgolj spletu nesrečnih okoliščin: predvsem, da v trenutku duševne razrvanosti ni več videl ali hotel videti drugega izhoda za svojo stisko in da večina drugih v podobnem položaju ne bi tako pretresljivo dokončno obupala. Morebiti bi takšna razlaga res okolje odvezala odgovornosti za tisti smrtnostni plin v njegovi garaži, toda nič ga ne more odvezati odgovornosti za tisto, kar je Viktoija Mačka zagrnilo v obup. Sam v svojem poslovilnem pismu ni nikogar obtoževal, obtožnico so napisali dogodki sami.
Kajpada ni naključje, daje Viktor Maček storil konec proti večeru istega dne, ko je centralni delavski svet Impola sprejel njegov odstop. Ljudje, ki so mu bili blizu, pravijo, da gaje najbolj prizadelo, ker se na tej seji nihče od delegatov ni izrecno potegnil zanj, čeprav ga tudi nihče ni izrecno obtoževal. Resda je sam ponudil odstop pod pezo težav, ki so že nekaj časa pritiskala do nedavnega paradni slovenskobistriški kolektiv ob tla: izguba, slaba oskrba s surovinami, razprtije v kolektivu. Toda zaradi tega njegovo razočaranje ni moglo biti nič manjše.
Piko na i je zagotovo dodala že razvpita stavka konec novembra lani, ko so se Impolovi delavci zbrali pred poslopjem bistriške občinske skupščine in od župana zahtevali višje plače, potem ko jim jih glavni direktor ni mogel obljubiti. Delavci se niso hoteli sprijazniti s pojasnilom, da to ni možnosti, ker so izgubarji. Že tedaj je Maček ponudil odstop, a ga niso takoj sprejeli. Sprejetje bil na dan njegovega samomora, istega dne pa je bistriški izvršni svet poslal predlog občinski skupščini, da uvede v Impol prisilno upravo.
Zdaj nima smisla razsojati, kolikšna je bila direktorjeva objektivna krivda, da je njegovemu kolektivu šlo vse slabše. V nekrologu so mu najožji sodelavci med drugim zapisali: »Bil je neprestano pod silnim, nevzdržnim duševnim pritiskom z vseh strani, vseh nivojev, vseh mogočih, tudi neustreznih struktur, ki so žal dokončno strle njegovo psihično zmogljivost.«
Ta obrožnica obtožuje vse in nikogar. Neizpodbitna pa je samo resnica, da Viktorja Mačka ni strla njegova lastna notranjost, temveč okolica, ki ji ni bil več kos. Bil je nesmiselna žrtev obče krize, ki se je v njegovem impolu kazala zgolj v raznovrstnih odbleskih — nesmiselna toliko, kolikor je takšna smrt sama po sebi nesmiselna.
MILAN PREDAN
Janko Šavšek, direktor Rudnika rjavega premoga Senovo
za posodobitev separacije. Seveda mladi vidijo nezavidljiv položaj, v katerem smo se znašli rudarji, zato med njimi ni več zanimanja za rudarski poklic. Lani smo namreč razpisali 56 štipendij, pa smo jih lahko podelili le 12, in še od tega samo polovico za rudarske poklice. Negotovost pa občutimo tudi zaradi tega, ker je zalog premoga za sedaj le še do leta 1995. No, v načrtuje raziskava zalog pri nas in v Globokem, pa se tudi ob tem odpira vrsta odprtih vprašanj,« je povedal Savšek.
J. S.
Letos večji »davek« na onesnaževanje
Vodna skupnost Dolenjske sprejela začasni fi- nančni načrt___________________
NOVO MESTO — Lani so bili v Sloveniji veliki problemi tudi z zagotavljanjem sredstev za vodno gospodarstvo. Dolenjski območni vodni skupnosti ni šlo nič lažje. Posebno v drugi polovici leta se je zmanjševal dotok denarja, predvsem od davčne osnove delovnih organizacij, ki pa pomeni glavni vir sredstev za vodnogospodarske namene. Zaradi tega so morali v skupnosti nekoliko spremeniti prvotni načrt, obveznosti po sporazumu o čiščenju Save pa bodo nakazali še v januarju in februarju.
V celoti je dolenjska območna vodna skupnost lani razpolagala z okrog 4,3 milijarde din. Za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav ter naravnih vodnih korit je od tega namenila 920 milijonov, za urejanje vodnega režima v zvezi s kmetijskimi melioracijami pa 1,1 milijarde din, kar je nekaj več od predvidenega. Precej manj od načrta je šlo za projekte, za razne študije vode in za spremljanje stanja vodnega režima. Z 235 milijoni je skupnost sofinancirala razne vodovode, s 400 milijoni pa čistilne naprave.
Po začasnem finančnem načrtu naj bi dolenjska vodna supnost letos zbrala okrog 9,8 milijarde din, na skupščini pretekli teden pa je bilo slišati, da bo denarja verjetno za milijardo manj, saj davčna osnova še naprej ostaja problematičen vir. Po oceni naj bi vzdrževanje letos vzelo okrog 1,9 milijarde din, urejanje vodnega režima za melioracije 3 milijarde, sofinanciranje večjih količin vode 755 milijonov in sofinanciranje čistilnih naprav 610 milijonov. Pri tem gre V VSliiCi men za sredstva, namensko dodatno zbrana v te namene od onesnaževanja vode.
O tem prispevku, ki se po sprejeti usmeritvi od lani povečuje progresivno, je bilo na skupščini tudi veliko govora. Krška tovarna celuloze in papirja se s povečanim dodatnim prispevkom zaradi onesnaževanja vode ni strinjala, češ da bo to prevelika obremenitev. Ti delegati so imeli še nekaj somišljenikov, ha koncu pa je bila z večino potrjena predlagana tarifa. Ta naj bi delovne organizacije tudi spodbudila, da bi razmišljale o vlaganjih v čiščenje svojih odpadnih voda, za kar pa tako lahko potem konkurirajo v vodni skupnosti za sofinanciranje.
Dolenjska območna vodna skupnost bo letos združila v zvezo vodnih skupnosti Slovenije milijardo din, 724 milijonov znaša letošnja obveznost po sporazumu o čiščenju Save, 447 milijonov pa po sporazumu za obalni in belokranjski vodovod, ki so ga delegati sprejeli na omenjeni skupščini.
Z. L.-D.
• »Ta je dober matematik,«pravijo. A kaj naj počnem z matematikom? Imel me bo za teorem.
• Želite, da bi ljudje dobro govorili o vas? Potem nikar sami ne govorite.
• Kakšna domišljavost je slikarstvo, ki zbuja občudovanje zaradi podobnosti s stvarmi, ki se jim v izvirniku ne čudimo.
• Ljudje se zabavajo s tem, da se podijo za žogo ali za zajcem. Celo kralji imajo to veselje.
• Čar slave je tolikšen, da vzljubimo vse, česar se slava dotakne, tudi če je to smrt.
• Čim bistrejši je kdo, temveč iz-virnejših ljudi odkrije. Povprečneži ne opazijo nobene razlike med ljudmi
• Člo veka na vadno bolj prepričajo razlogi, ki jih je sam odkril, kakor tisti, do katerih so prišli drugi
NOVI DEVIZNI TEČAJI
! 25. januarja 1988
za devize, efektivo. čeke.
		lečaj		 in	poštne^ nakaznice	
državi	valati	velja za	nakapni	srednji	prodajat
Avstralija	a. dolar	I	915,17	916,54	917,91
Avstrija	šiling	100	10910,20	10926,59	10942,98
Kanada	dolar	1	990,31	997.81	999.31
Danska	krona	100	20033,05	20063,14	20093,23
Finska	marka	100	31565,87	31613,29	31660,71
Francija ZK Nemčija	frank	100	22720,71	22754,84	22788.97
	marka	100	76619,50	76734,60	76849,70
Grčija	drahma	too	959.75	961,19	962,63
Irska	funt	1	2041,07	2044,14	2047,21
Italija	lira	100	104,23	104.39	104,55
japonsk a	jen	100	1001,42	1002,92	1004.42
Kuvajt	kv. dinar	1	4670,96	4677.98	4685,00
Nizozemska	gulden	100	68228.71	68331,21	68433,71
Norveška	krona	100	20140.18	20170,44	20200,70
Portugalska	escudo	100	938,99	940.40	941,81
Švedska'	krona	100	21361,67	21393,76	21425,85
Švica	frank	100	94348.69	94490,43	94632.17
V. Britanija	funt	1	2287,91	2291,35	2294,79
ZDA	dolar	1	1280,32	1282.24	1284,16
	ECU	1	1584.39	1586,77	1589,15
Belgija	frank/F	100	3653,86	3659,35	3664,84
Belgija	frank/C	100	3666,41	3671,92	3677,43
Španija	pezeta	100	1134.53	1136.23	1137,93
C
Naša anketa
Moda je predraga
V prvi polovici januaija je bil kot vsako leto tudi letos poznani ljubljanski sejem mode. Na njem so naši tekstilci, konfekcionarji, proizvajalci obutve, usnjatji spet prikazali svoje izdelke, mnoge tudi zares lepe in privlačne, modne. Navadno je potem tako, da vseh tako prikazanih modelov ni moč kupiti v naših trgovinah, ker kdove iz kakšnih razlogov ne najdejo poti do njih, pa morajo tisti, ki se hočejo in ki se lahko oblačijo po modi, po marsikakšen kos čez mejo. Sicer veliko ljudi misli, daje moda draga, predraga za tudi vse plitkejše slovenske žepe. Ljudje oblačilne potrebe in želje prilagajajo denarnim možnostim, vse bolj kupujejo na razprodajah in tam, kjer nudijo obročno odplačilo, kar pa sploh več ne pomeni, da kupujejo in nosijo drugorazredno, povsem nemodno obleko.
ZINKA PETRIČ, prodajalka v Vele-tekstilovi trgovini v Črnomlju: »Naši kupci gledajo predvsem na ceno, moda je v drugem planu. Najbolj modna oblačila so tudi najdražja. Kupujejo predvsem oblačila, ki jih trenuttno potrebujejo, ne pa zato, ker so moderna. Poleg tega več kupujejo, če dobijo na kredit, in na razprodajah. Pri nas dajemo na trimesečno brezobrestno odplačilo, če ne bi bilo tega, bi precej manj prodali. Za kakšne ekskluzivne modele pri nas ni povpraševanja, izbirajo bolj enostavne in klasične modele.«
MILENA JESENKO, prosvetna delavka iz Brežic: »Nemogoče je, da bi dosledno sledila modi, ves denar bi porabila le za obleko. Pri nakupih vedno upoštevam, kaj imam, svojo garderobo le dopolnjujem in od časa do časa osvežim s kakšnim modnim dodatkom. Marsikaj kupim tudi na razprodaji. Oblačila, kijih razstavljala prikazujejo na sejmu mode, so za povprečne ali celo rahlo nadpovprečne osebne dohodke predraga.«
JOŽICA BRUDAR, aranžerka v Novo-teksovi trgovini Julija v Novem mestu: »Naša trgovina je poznana, da gre v korak z modo. Vsako leto dobimo in prodamo veliko modnih izdelkov. Mislim, daje v mestu veliko ljudi, ki se še oblačijo po modi. Nekateri sledijo le modnim barvam, drugi tudi krojem in kvaliteti blaga. K temu morda pomaga še urejenost izložb, pa tudi v trgovini ni vseeno, kako so obleke predstavljene kupcu. Modele z letošnjega sejma mode bomo imeli v prodaji že konec februarja.«
MARJETA ŽAJBER, vodja agencije LB v Brestanici: »Modi sledim, kolikor imam pač denarja. Oblačenje po modi je zame konjiček, ki mu posvečam veliko časa in denarja, po oblačila pa moram pogosto čez mejo, kjer je večja izbira. Vendar menim, da se da tudi pri nas obleči po modi, če le imaš okus, in za to ni potreben velik kup denarja. Menim tudi, da ljudje pri nas niso slabo oblečeni, kakovost konfekcijskih izdelkov pa je pri nas pogosto boljša kot v tujini.«
ANDREJA BIZJAK, dipl. veterinarka iz Sevnice: »Danes se ženske že ne moremo oblačiti po modi. Samske svoj image morda še lahko prilagajajo modnim muham, poročene, z otroki, pa ne. Sama kupujem tista oblačila, ki jih nujno potrebujem in ki jih moj žep tudi prenese. Imam družino in seveda ne smem misliti le nase. Sicer pa menim, daje v vsem tem modnem oblačenju videti tudi odsev potrošniške miselnosti.«
BREDA HROVAT, vzgojiteljica izTreb-njega: »Vse manj je možnosti, da bi sledila modnim gibanjem in bila oblečena po zadnji modi. Plače niso takšne. Malo lažje mi je, ker sem sama, a kaj veliko se z modnimi vprašanji niti ne ukvarjam. Ne rečem, da nova obleka ne poveča samozavesti ali da se ne bi oblačila bolj po modi, če bi imela možnosti. A zaenkrat si s tem pač ne belim glave.«
MAGDA PIRNAT, tehnična risarka v Riku, Ribnica: »V naših trgovinah vidim marsikaj lepega, a cena pogosto ni dostopna. Zato so mi zelo dobrodošla znižanja, takrat se splača pogledati po trgovinah. Menim, da se pri nas še vedno splača kupiti blago, iz katerega naredi obleko šivilja. Modne časopise prebiram predvsem zato, da dobim kakšno idejo za pletenje.«
ANDREJA ULE, tržna inšpektorica iz Kočevja: »Naša moda je kar dobra, a najboljše, žal, izvozimo. V naših trgovinah ni prave izbire, ponujajo klasične kroje, tudi izbira barv je skromna. Včasih dobijo kakšen lepši model, ki so ga tuji kupci zaradi napak vrnili, potem pa je veliko žensk enako oblečenih. Za vse to so pogosto krivi tudi nedomiselni poslovodje trgovin. V tujini je res vse dražje, vendar so modeli lepši in se ti zanje ne zdi škoda denarja, saj tako oblačilo z veseljem nosiš.«
SLAVKO PEZDIRC, strugar iz Metlike: »Danes je treba pri nakupih gledati na ceno, ne na modo. Moda je predraga. Ženske so bolj za modo, če ne drugače, si same kaj sešijejo, otroci so tudi bolj zahtevni, očetje smo pa žrtve, za nas je vse dobro. Lepše in bolj po modi se morajo oblačiti tisti, ki imajo opravka s strankami. Jaz si kupim bolj praktična oblačila, poceni pa danes tako ni nič. Lepo pa je videti lepo in moderno oblečeno žensko, če le ni oblečena kot Josipa Lisac.«
kmetijstvo
Novi načini boja proti varozi
____Zavoljo	čebelje	gnilobe	ne	bo	treba	več	zažigati	panjev
r
KRŠKO — Varoza ne bi bila nič bolj nevarna kot navadna čebelja uš, če ne bi bila prenašalka bolezni, kot so čebelja paraliza, plesni in septokemija. To je v podobnem odnosu kot komar in prenos malarije na človeka.
Posledice j »šok terapije« j _ pri mleku
> Vedno manj krav in več
;	pitancev
> ***"
J RIBNICA — V ribniški občini seje v
> zadnjih letih zmanjševal stalež. osnovne , črede govedi za 1,5 do 2 odst., lani pa J kar za 7 do 8 odst., se pravi za nad 100
> krav, kar je seveda posledica slabe kme-, tijske politike.
; Direktor KZ Ribnica in. Mirko Pirc | pravi, daje še zanimanje za pitanje in da , se hlevi s pitanci polnijo. Nekoliko sla-’ pše je z vzrejo plemenske živine, ki na , jugoslovanskem trgu ne dosega prave ’ cene. Zanjo dobi kmet le okoli 10 odst. več kot za klavno živino, namesto da bi bila plemenska za 30 ali celo več odstotkov dražja.
Skrb pa vzbuja mlečna proizvodnja, ki niha tako, kot nihajo cene mleku. Zdaj je cena primerna, vendar proizvajalci mleka takim ukrepom ne zaupajo več, saj ugotavljajo, da je tudi sedanja »šok terapija« povzročila kmetijstvu le škodo. Predelovalci mleka (mlekarne) pa že dokazujejo, da imajo s predelavo izgubo, ker se je zvišala le cena mleku, mlečnim izdelkom pa ne. Gotovo pričakujejo pomoč kmetijskih proizvajalcev in zadrug, saj že namigujejo, da 'ne bodo mogli mleka redno plačevati. Ce pa kmet ne bo dobival plačila redno (že zdaj ga dobiva okoli 20. v mesecu za prejšnji mesec), bo seveda tudi ukrepal tako, da bo pridelavo mleka zniževal.
. Nadalje mlekarne obljubljajo plačevanje kmetijskim zadrugam z menicami, se i pravi, da bi zadruga morala najemati ' posojila in plačevati visoke obresti, da bi lahko plačala kmetom odkupljeno mleko.	j	p
LANSKI ROSE ZE V PRODAJI
METLIKA — Edino vino lanskega letnika metliške Vinske kleti, kije že v prodaji (sem ni všteta mlada metliška črnina, ki je že pošla), je rose v litrskih steklenicah. Naslednje vino letnika 86, ki ga bo zmanjkalo, bo laški rizling, v približno mesecu dni pa bo v prodaji tudi lanski cviček, medtem ko imajo metliške črnine in belokranjca letnika 86 v kleti še za nekaj mesecev. Takoj po novem letuje bilo po metliških vinih na trgu precejšnje povpraševanje, sedaj pa se je to umirilo, kar je glede na, v primerjavi s pivom, nizko ceno kakovostnega vina čudno. Maloprodajna cena litra kakovostne metliške čnine je 1.259,50 dinarjev, litra piva pa 1.182 dinarjev.
S takimi in podobnimi vložki je diplomirani veterinar Željko Krpan, kije prejšnjo nedeljo govoril posavskim čebelarjem v nabito polni mali dvorani Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja v Krškem znal privabiti pozornost. Navrgel je še novejša znanstvena spoznanja, med katerimi je morda najbolj presenetljivo, da čebele pravzaprav nimajo svojega doma. Raziskave so pokazale, da se že polovica čebel, potem ko se več kot kilometer odstranijo od svojega panja, pomeša z drugimi čebelami. In v tem je večja nevarnost,
• Krkino zdravilo apinosem je zelo učinkovito zoper nosemo, to je čebeljo drisko, in zoper hudo čebeljo gnilobo. To je pomemben dosežek naše farmacevtske industrije, saj so morali čebelarji, odkar obstaja ta nevarna bolezen, panje enostavno sežgati. Zdravilo bo na voljo pri veterinarskih postajah.
da čebela prenaša bolezen tudi v še zdravo okolje družine.
Doslej je veljalo, da čebela leti največ 3 kilometre od panja, najnovejša dognanja pa dokazujejo, da lahko leti tudi do 5 km, s tem da ima vmes pristanek. Prevažalci čebel morajo posebej paziti, da ne prenesejo bolezni s paše v domače loge.
Vzroki za odmiranje čebel so ob varozi, ki povzroča 50-odstotno smrtnost,
NA? 2ivf MESEC
KN3I$E i
rt »	»v v
Sejm/sca
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 187 do 3 mesece starih prašičev in 22 starejših. Prvih so prodali 125, in sicer po 2.000 din kilogram žive teže, drugih 9. Kilogram žive teže starejših je stal 1.800 do 1.900 din.
Kmetijski
Napake odkriva skladišče 5
Včasih fiziloških bolezni sadja skorajda niso poznali. Stare sorte so bile J po kakovosti sicer slabše in manj privlačne za oko, bile pa so naravno od- J pornejše in vzdržljivejše. Spomnimo se samo »neuglednega« bobovca; to , ^
jabolko je zdržalo v kmečki kleti tja do nove letine, ne da bi se mu kaj zgodilo. Danes je drugače, na čim boljšo kakovost selekcionirane sorte so kljub , boljšemu skladiščenju v hladilnicah postale bolj ranljive. Po daljšem skladiščenju se bolj ali manj redno pojavi fiziološka bolezen, ki opozori, da v pridelovanju nekaj ni bilo v redu. Brez sodobne hladilnice bi se napake pokazale še prej.
Fiziloške bolezni so večkrat na zunaj neopazne. Čudovit plod skriva v sebi notranji zlom ali notranje porjavanje. Razočaranje je manjše, če se bolezen pojavi na lupini, kot na primer pikčavost jonatana, kije skupaj s plesnijo pripomogla, da jonatana skorajda več ne sadijo.
Kot rečeno, so za fiziološke bolezni krivi različni fiziološki vzroki. Jona-tanova pikčavost je posledica prezrelosti plodov, isti vzrok velja za notranji zlom. Prekmalu obrane plodove jablan lahko napadejo grenke pege (bitter pit), podoben vzrok pa ima tudi porjavenje lupine, ki se rado pojavi predvsem na sorti rdeči delišes.
* Med fiziološkimi boleznimi, ki se pojavijo ob dalj časa trajajočem skladiščenju, pozna stroka še poijavenje peščišča, ki rado prizadene sorto mcintosh, ter različne poškodbe, ki nastanejo zaradi neprimerno kontrolirane atmosfere v sodobnih hladilnicah. Sem šteje tudi avtoliza, kot imenujemo bolezen predolgega skladiščenja, ki naredi tkivo plodov povsem brez okusa, tako da sadje sploh ni več uporabno.
Slabo, neprimerno skladiščenje fiziološko bolezen samo še pospeši. Naj ponovimo, da dolgotrajnejše skladiščenje sadja spada samo v sadno hladilnico (razen če ni na voljo izjemno dobra domača klet), kjer je stalna ni7-ka temperatura in kontrolirana atmosfera. Le tam lahko proces zorenja jn kvarjenja toliko zmanjšamo, da dlje časa zadržimo razvoj fizioloških bolezni.
Inž. M. L.
še plesni, bakterije, virusi. Po nekaterih mnenjih so čebelarji kar sami krivi za smrtnost čebel, ki je ne uniči varoza, in sicer zato, ker prepogosto odpirajo panje in prepogosto dimijo.
Za zatiranje varoze so 4 sistemi: dimna sredstva, aerosolni sistem, oralni sistem (zelo drago švicarsko zdravilo Apitol mešajo med hrano!) in slednjič socialna izmena. Slednji sistem je delo izraelskih in ameriških strokovnjakov. V slehernem panju mora biti zdravilo namazano na leseni ploščici 25 dni. Zdravilo se prime na čebelje dlačice in dokaj enakomerno razdeli po vseh
čebelah, zato ta sistem tudi imenujejo socialna izmena, njegova učinkovitost zoper varozo pa naj bi bila kar 98-odstotna.
Zanimivo je, da imamo pri nas že pol ducata domačih zdravil zoper varozo, a - nobeno ni dovolj učinkovito, da bi to bolezen povsem zatrli. Čebelarji se ne morejo znebiti vtisa, kot da gre za pretirano zaslužkarski pristop domače industrije, ki bi bila ob lep dohodek, če bi spravila na tržišče zares učinkovito zdravilo proti varozi. Medex, na primer, prodaja švicarsko zdravilo folbex, ki najmanj onesnažuje med, zaradi komercialnega interesa pa prodaja tudi vsa ostala.
P. PERC
Metljšk[	rose
Rose med 10 najboljšimi vini, ki jih bodo prodajali pod blagovno znamko Slovenija, moja dežela
Jugoslovanski izdelki so in niso prisotni na evropskem trgu. Niso zato, ker se za mnoge sploh ne da ugotoviti izvor. Namesto z blagovno znamko so označeni le z imenom trgovske hiše, kijih prodaja. Za začetek je bilo to bolje kot nič, saj veletrgovine, kot so Quelle, Otto, Neckerman idr., ne bi stavile svojih oznak na zanič izdelke, toda ta anonimnost tudi pomeni, da je naše blago pristalo med ceneno robo, med najnižjimi cenovnimi razredi.
Lov za rekordom v pridelovanju orjaških buč
Slovenski znaša 105, jugoslovanski pa kar 171 kilogramov
Po zaslugi Milana Pestotnika iz Mačkovca pri Dvoru v Suhi krajini ima Dolenjska že nekaj let republiškega prvaka v pridelovanju buč. Buče sicer niso veleslalom, vseeno pa je tudi to nekaj. Na zadnjem tekmovanju na Vrhniki je bil nedosegljiv, saj je bil njegov pridelek razred zase. Najtežja njegova buča je tehtala 105 kg in imela po obsegu 238 cm, tako da je z njo premagal vse tekmece za najmanj 30 kg.
Milan (pa tudi tekmeci) še niso rekli zadnje besede, in lahko pričakujemo, da bo tekmovalna mrzlica navrgla nove rekorde, tako, kot jih je drugje, kjer so pridelovalne razmere za buče velikanke še ugodnejše, kot so v Sloveniji. To velja zlasti za osrednjo Srbijo, kjer se na sejmu v Nišu iz leta v leto pojavljajo težji primerki. Za absolutno rekorderko velja 171 kg težka buča, ki si najbrž že zasluži vknjižbo v Guinnessovo knjigo rekordov.
Zdaj pa še nekaj navodil za pridelovanje, če bo še koga zgrabila tekmovalna strast. Orjaška buča, peču-rka ali bundeva, je posebna zvrst buče, ki zelo ugodno sprejema povečano količino gnojil, dobro oskrbo in seveda dovolj toplčfpodnebje. Buče nasploh dobro uspevajo le ob obilici sonca, v globoki, plodni in strukturni zemlji ter samo enkrat na istem mestu. Nadvse hvaležne so za organsko gnojilo, dognojevanje z dušikom in foliarno gnojenje. Potrebujejo tudi veliko prostora, saj je jih treba saditi v razdalji 3 x 3 m, na enem sadilnem mestu pa ne smeta rasti več kot dve rastlini. Med orjaškimi bučami kraljujeta predvsem ameriški in kanadski tip, ki morata biti posajena še v velike jame (80 x 80 x 40 cm) in ki jima je treba še posebej izdatno pognojiti. Odkar so se pojavili pridelovalci tudi pri nas, semena ni več tako težko dobiti. Srbski gojitelji ga pošiljajo celo po pošti.
M. L.
K sreči se pri nas niso vsi sprijaznili s tako usodo. Znani so primeri Elana, Alpine, Gorenja in še nekaterih bolj ambicioznih kolektivov, ki so prodrli v svet z izdelki pod svojim imenom, s svojo blagovno znamko. Lastna blagovna znamka je začetek prizadevanja za kakovost in temu primerno plačilo.
Na našem območju je sevniška Lisca začela orati ledino, zdaj pa se bo temu pridružila še metliška vinska klet. Metliško vino rose je bilo izbrano med prvih deset najboljših slovenskih vin, ki jih bodo prodajali pod skupno blago vno znamko z zaščitnim znakom Slovenija, moja dežela, v kateri pa bo lipo v list zamenjal grozd. To pomeni, da bo tudi metliški rose vstopil v mednarodni konkurenčni boj za kakovost in višji cenovni razred.
Vino ni običajni izdelek, ki ga je mogoče enako dobro narediti v tej ali oni deželi. Belokranjsko vino je sad belokranjske zemlje in belokranjskega podnebja in mu povsem enakega ne more biti nikjer na svetu. Izjemnost izvora vina (provinienco) je treba bolje prodati. Uvedena blagovna znamka je prvi korak do tega.
M. LEGAN
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: Tit Dobersek
Kakovostnih cepljenk je dovolj
V Dolenjskem listu smo 8. oktobra lani objavili pogoje za pridobitev potrebnih sredstev za sajenje trt spomladi 1988. Koopranti, ki pogodbeno sodelujejo s kmetijsko zadrugo in obnavljajo 0,25 ha ali več vinograda, so deležni popusta pri nabavi trt cepljenk v višini 50 odstotkov od nabavne cene, poleg tega dobijo nepovratna sredstva v višini 1.450.000 din na hektar (382 500 din za 0,25 ha) od odbora za melioracije Vodnih skupnosti Slovenije. Pri KZ Novo mesto so se mnogi vinogradniki že priglasili za obnovo vinogradov in porabili denar sklada za regresiranje cepljenk.
Zlasti med ljubitelji vinske trte pa je vsako leto tudi precej interesentov, ki sadijo trte na manjših površinah (od 2 do 10 arov) ali pa nadomeščajo propadle trte v obstoječih vinogradih. Veliko je tudi takih, ki želijo spremeniti obstoječi sestav trt v vinogradu. To velja zlasti pri zamenjavi preveč razšiijene žament-ne črnine s kakovostnimi belimi trtnimi sortami.
Opaziti je, da je še vedno zanimanje za sajenje trt in spremembo sortimenta, in to kljub neugodni prodaji vina. Vinogradniki še niso obupali, saj iz izkušenj vedo, da težkim časom vedno sledijo boljši. Tudi boljši poznavalci vina vedno bolj iščejo kakovostno, zlasti belo odprto vino iz domačih slovenskih goric kot pa stekleničeno vino pretežno drugega izvora, ki jih nudi trgovina. Ce bodo potrošniki vina pri tem vztrajali tudi v bodoče in še bolj vneto, se našim vinogradnikom spet obetajo boljši časi. S tem raste tudi zanimanje za sajenje trt.
Kje bomo trte dobili?
Mnogi interesenti ne vedo, kje lahko nabavijo resnično kakovostne cepljenke, ter še vedno kupujejo trte dvomljivega izvora na tržnicah in iz Srbije, največkrat s pomočjo nevestnih posredovalcev. Da ne bi bili oškodovani z nakupom dvomljivih trt cepljenk, naj povemo, da so trsničarji skupnosti trsničaijev pri TZO Šentjernej KZ Novo mesto pridelali in iifiajo na voljo okrog 200.000 kakovostnih cepljenk, od tega dve tretjini belih sort in eno tretjino sort za rdeča vina. Od belih je tričetrtine sort za kakovostna bela vina, kot so laški rizling (tega je največ), beli pinot (beli burgundec), zeleni silvanec in šipon, od ostalih belih sort pa je na voljo kraljevina, rumeni plaveč in žlahtnina (špan-jol). Od sort za rdeča vina sta na voljo žametna črnina in modra frankinja, vsake po pol.
Trte navedenih sort so na voljo pri trsničarjih kooperantih Martinčiču in Lenčiču iz Smalčje vasi pri Šentjerneju, Goričarju iz Slivja pri Podbočju, Jarkoviču z Broda pri Podbočju, Unetiču iz Sajevc pri Podbočju, Krajšku iz Žebnika pri Radečah, Pungerčarju z Malkovca, kakor tudi pri Agrokombinatu Krško (Colarič, Slivje) in pri trsničarjih KZ Metlika-Vinska klet. Vsi navedeni pridelovali so trte cepili s strokovno odbranimi (selekcioniranimi) cepiči in jamčijo za sortno čistost in kakovost. Vsak kupec trt pri domačih trsničaijih ima možnost reklamacije, kar pri trtah, kupljenih na tržnici ali od prekupčevalcev, ni mogoče. Prednost nakupa kakovostnih trt pri domačih trsničarjih je torej še bolj očitna, ker obstaja jamstvo za kakovost in sortnost kupljenih trt. To je tudi pogoj za uspešno rast novega vinograda.
T. D.
Prenehanje zaščitene kmetije
Kakšna je pot za ukinitev statusa, sprašuje bralec R. K. iz Leskovca
• Vprašanje: Ste lasnik polovice zaščitene kmetije, druge polovice pa je lastnik vaš sin. Ker je iz strukture in vrste uporabe površin razvidno, da je obdelovalne zemlje malo, vas zanima, če je možno uvesti postopek za prenehanje statusa zaščitene kmetije. Zanima vas tudi, kakšen je postopek za prenehanje zaščitene kmetije.
• Odgovor: Da kmetijska zemljišča niso pomembna za kmetijsko proizvodnjo, ugotavljata v vsakem posameznem primeru izvedenec ali komisija, ki jo določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Pri prenehanju statusa zaščitene kmetije se ta postopek ne sproži po uradni dolžnosti, temveč na predlog kmeta oz. prizadete osebe, ki meni, da ne obstajajo pogoji za posebno pravno varstvo teh zemljišč. Torej bi morali vložiti na navedeni pristojni organ vlogo, v kateri bi obrazložili, zakaj mislite, da ni potrebno, daje vaša kmetija zaščitena.
Ne glede na sedanje stanje površine obdelovalnega kmetijskega zemljišča je bila odločilna presoja zemljiške skupnosti. Pristojna zemljiška skupnost je izdelala predlog, da je vaša kmetija sploh lahko zaščitena, na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, kjer so navedene kulture zemljišč, ki jih vodi občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve (Zakon o zemljiškem katastru, Ur. list SRS št. 16/74), in ogleda na kraju samem. Za kmetijska neobdelovalna zemljišča se štejejo predvsem nerodovitna zemljišča in prav za-
radi tega ne velja isti pravni režim kot za obdelovalna kmetijska zemljišča. Odvisno je torej od presoje pristojnega organa, ali gre v vašem primeru za resnično neobdelovalna zemljišča, ali samo za kmetijska zemljišča, ki zaradi vaše starosti, ali delovne nezmožnosti niso obdelana.
Zakon pravi, da je pogoj, da nekdo obdrži status kmeta, tudi to, da poskrbi za obdelavo svojega kmetijskega zemljišča, če ga sam ni zmožen obdelovati. Po 18. členu zakona o kmetijskih zemljiščih bi bilo mogoče takemu kmetu odvzeti status kmeta v primeru, če bi njegovo kmetijsko zemljišče ostalo ne-
zadostno obdelano še eno leto po tem, ko mu je krajevna zemljiška skupnost predlagala primerne ukrepe in mu dala pri tem ustrezno pomoč.
Torej je za prenehanje statusa zaščitene kmetije odločilna okoliščina, ali kmetijska zemljišča iz teh ali onih razlogov niso več pomembna za kmetijsko obdelavo, ne pa to, da niso kmetijsko obdelana zaradi osebnih razmer v družini na kmetiji. Predvsem je interes zemljiške skupnosti in nasploh kmetijske politike izvajati čim strožji pravni režim, ki bi podpiral obdelovanje kmetijske zemlje, ne pa omogočati pridobivanje kmetijskih zemljišč nekmetom.
MARTA JELAČIN, dipl. iur.
BORI ZUPANČIČ
Kakšen je sodoben traktor
Tehnične zahteve, ki naj bodo izpolnjene ne le zato, da bo traktor dobro služil kmetiji, marveč tudi zato, da bo kar se da varno vozilo
Sodoben traktor ima vgrajen moderen diesel motor z direktnim vbrizgavanjem goriva, visokotlačno črpalko (od 250 do 700 barov), turbinskim polnilnikom zraka, večjim številom valjev in z vrtilno hitrostjo od 1600 do 2600 obratov na minuto. Motor ima programiran vbrizg goriva.
Sodoben traktor ima pogon na vsa štiri kolesa, pnevmatiko z večjo prostornino in nizkim tlakom od 0,5 do 1,2 bara (terra kolesa 0,3 bara), njegova teža pa naj bo razporejena tako, da je pride 40 odstotkov na sprednja in 60 na zadnja kolesa. Traktor naj ima možnost za pripenjanje priključnih strojev spredaj in zadaj, seveda s tritočkovnim dro-govjem in avtomatiko. Vgrajena regu-
lacijska avtomatska hidravlika z elektronsko uravnavo naj ima dvižno moč do 70 kN. Vgrajena priključna gred naj ima standardizirano vrtilno hitrost od 540 do 1000 vrtljajev v minuti. Traktor naj ima vgrajeno dvostopenjsko trpežno ali pa turbinsko sklopko, ki služi za ločeno odvajanje pogonskih koles in pogona priključnih gredi.
Moderni traktorji imajo sinhronizirane menjalnike s 16 do 24 prestavami in vgrajenimi reduktorji za izbiro hitrosti vse od 0,5 do 40 km na uro, vklapljati pa jih je mogoče tudi pri največji obremenitvi. Vgrajen imajo dvodiferencial-ni pogon z avtomatskim vklapljanjem diferenciala in diferencialne zapore, nadalje hidravlični krmilni mehanizem, ki
olajša upravljanje s traktoijem, ter varni zavorni mehanizem z večjim zavornim učinkom na vseh pogonskih kolesih. Tak traktor ima tudi več hidravličnih in električnih priključkov za razne namene.
Posebne pozornosti je deležna kabina, tako imenovana »komfort kabina«,1 ki omogoča vsestransko preglednost in varnost. Je udobna, kvalitetno delo traktorja pa omogočajo elektronske naprave in elektronski informativni sistem. Komandne ročice in instrumenti ter sedež so urejeni ergonomsko, tako da je voznikova kabina res pravi komandni center za traktor in njegove priključke.
MIHA ŽMAVC srednja kmetijska šola Grm
KMETIJCEV NE UPOŠTEVAJO
RIBNICA — V okviru gradnje zadrževalnika visokih voda pri Prigorici bo potrebno opraviti še nekatera dela, med drugim prestaviti cesto Ribnica—Ugar, da bo prevozna tudi v času poplav. Zdaj je v načrtu, da bo šla nova cesta prav po sredini kmetijskih zemljišč, ki so last KZ Ribnica. To zemljišče bo s cesto presekano na polovico, za cesto bo potrebno zgraditi nasip, ki bo vodo tudi zadrževal, in bo zato zamočvirjena. Vodstvo KZ Ribnica se s tem načrtom ni strinjalo. Menijo, da bi bilo bolje, če bi šla cesta ob robu gozda in s tem tudi ob robu tega kmetijskega zemljišča, bilo bi manj škode na kmetijskem zemljišču, pa tudi nasip ne bi bil potreben. Vse kaže, da ugovor KZ ne bo upoštevan. Dela so še naročena.
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
DO JABOLK CENEJE KOT V TRGOVINI
NOVO MESTO - Hladilnica na Cikavi je v lanskem letu od kmetijskega posestva Brazda v Šentjerneju odkupila celoten pridelek jabolk. Z e v jeseni so 300 ton jabolk sorte gloster, jonatan, zlati delišes in ajdared prodali sindikalnim organizacijam in trgovinam. Ob tem so prodali tudi velike količine krompirja, fižola in čebula. Do 30 odstotkov ceneje kot v trgovini je v tem času mogoče v Hladilnici kupiti še 50 ton jabolk sorte jonagold in ajdared. Jabolka prvega razreda so po 780 din, v drugem pa po 650 din kilogram. Po zmerni ceni 800 din pa je naprodaj tudi čebula. Prodajajo vsak dan med 6. in 14. uro. Po zagotovilu vodje hladilnice mira Škufca so jabolka prav takšna, kot so bila v jeseni, to pa dosežejo z vi-i Muko,tehnologijo hlajenja.
•urfrlrrin-J -mi z«~.nln	_____________
S|pl
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Tudi v ponedeljek so imeli na stojnicah precej cvetja. Šopke teloha z reso so prodajali po 400 do 500 din. Na pomlad je spominjal še čebulček, katerega kilogram je stal 2.000 din. Drugače so imeli na prodaj vsega po malo po bolj ali manj stalnih cenah. Kilogram fižola je stal 1.800 do 2.000 dm, korenja 600 do 800, čebule LQ00, krompirja 300 in orehov, ce-litVS.GpOdim Navoljojebil tudi kos-tknjdv cvetni prah v zavitkih po 500 din. Jajca so prodajali po 150 do 180 din,Tončke smetane po 1.500, 1.700 ini 3.500 din ter kilogram skute po
2.000 din. Kilo sira v kolačih je stal
5.000 din. Na tržnici je bilo precej prodajalcev oblačil.
>13
"'Tj;!/A IT0]ltW:	1	>1»• ’
KDAJ ODPELJE
v JolflElVO/MESTO — Zlobneži trdijo, daje eden od šoferjev gorjanskega I.IOk(dhCga avtobusa kar sam snel tablo, kjer so bili označeni odhodi avto-vT da lahko v središče mesta pripelje takrat, kadar se mu zljubi. A šalo
Ugibajo, kdaj : bp pripeljal, Prav bi bilo, da.bi avtobusno podjetje Gorjanci, ki ima na skrbi lokalni prevoz, poskrbelo, da bi na vseh postajah te table visele, pa bi bilo manj razburjanj tudi na njihov račun.
uu/ulc t urtOijfe '){_ i
.!•»! «\ ijvab
1 CRM
V METLIKI JE TEKLA KRI — Ljudje pa so jo »prelivali« prostovoljno, iz solidarnosti s tistimi, ki jim kri sočloveka lahko pomaga ali celo reši življenje. Prejšnjo sredo je bila v metliškem zdravstvenem domu krvodajalska akcija, kije, tako kot vse prejšnje, lepo uspela. Marsikateri krvodajalec tudi ni izkoristil pravice do prostega dne in seje potem, ko je daroval kri, vrnil na delo. Prejšnji teden je bila krvodajalska akcija še na Vinici in v Črnomlju. (Foto: A. B.)
Bodo mirnopeško trgovino zaprli?
Nejasna usoda nedonosne prodajalne — Pomoč iz blagajne sisa?
MIRNA PEČ — Po sklepu delavskega sveta tozda Engro-detajl novomeške Emone — Dolenjke naj bi 4. januarja 1988 ob redni letni inventuri zaprli Emonino—Do-lenjkino prodajalno v Mirni peči. Trgovina doslej še ni zaprla vrat, toda...
»Do zdaj še ni bilo obvestila, kako bo s trgovino. Menim, da bi ta trgovina pri železniški postaji vendarle morala obstajati, ker v njej kupujejo občani iz precej vasi. Mislim, da bi morala biti trgovina bolje založena, saj zdaj v njej ni moč kupiti mleka, mlečnih izdelkov in različnih mesnih izdelkov. Za to je zanimanje pri kupcih. Razumljivo je, da trgovka takega pokvarljivega blaga ne nabavlja, ker ga nima kje spraviti. Manjka hladilna skrinja. Matična trgovina sama je ne kupi. Toda škoda je, da tako velika trgovska organizacija nima denarja za eno skrinjo,« pravi Tončka Hočevar, predsednica sveta KS Mirna peč.
Z ukinitvijo trgovine bi bila po njenem mnenju motena osnovna
Tončka Hočevar: »Zasebniki razen enega niso pokazali zanimanja za odprtje trgovine.«
preskrba tistega prebivalstva, ki se zdaj oskrbuje v tej v zasebni hiši nastanjeni trgovini, katere poslovo-dkinja napoveduje svojo predčasno upokojitev. »Drugi dve trgovini z živili bi bili premalo za kraj, ker sta s prostori na tesnem. Osnovna preskrba ne bi bila motena le takrat, če bi bili trgovini večji. Založeni sta sicer dobro.« Tako meni Hočevarjeva kot občanka, ki se oskrbuje tudi v tej trgovini.
V Emoni—Dolenjki ugotavljajo, da niti 20-odstotno povečanje prometa v tej trgovini ne bi omogočilo rentabilnega poslovanja. »Prodajalna s svojo ustvarjeno razliko v ceni ne pokriva niti sredstev za bruto osebni dohodek delavke, kaj šele za vse druge obveznosti. Ob tem se sprašujemo, kako vlagati v neko osnovno sredstvo v objektu, ki je nerentabilen in bi bil tak tudi po nabavi tega osnovnega sredstva,« osvetli drugo plat zadeve vodja tozda Engro-detajl Lado Jaki. Izhajajoč iz podatkov o številu gospodinjstev, ki se oskrbujejo v tej prodajalni, ne vidi možnosti za opazno povečanje prometa v sporni mirnopeški trgovini.
Kaže, da je kljub vsemu še nedorečena večina zadeve vključno s predlogom, naj bi mirnopeška Do-lenjkina prodajalna dobila del denarja iz sisa za zagotavljanje osnovne preskrbe.
M. LUZAR
Ji
Uspešno spopadanje s krizo
GIP Pionir Novo mesto lani posloval razmeroma dobro — Letos še slabši pogoji — Imajo program ukrepov za preživetje — Glavna zaposlitev zmogljivosti
NOVO MESTO — »Z ozirom na pogoje smo lani gospodarili razmeroma dobro. Zaključnega računa še ni, a ker smo vse leto dosegali rezultate, upamo, da končni obračun ne bo slabši, čeprav je bilo leto 1987 kot že nekaj let pred njim za gradbeništvo zelo slabo. Investicijska dela so se praktično zmanjšala za polovico, bistveno manjša je bila tudi stanovanjska gradnja,« pravi direktor GIP Pionir Novo mesto Slavko Guštin. Lani so ustvarili za 100 milijard dinarjev prihodka, med pomembnejše zgrajene objekte pa sodijo stanovanja v Novem mestu, Ljubljani, Zagrebu, Zaprešičih in na Reki, prva faza turističnega naselja Stinice, šola Vavta vas, stavba Intertrada v Ljubljani, proizvodni objekti SOP v Krškem, zabavni center v Vrsaiju itd.
Bistveno se jim je zmanjšal obseg del v tujini, saj so bili na tujih trgih nekonkurenčni zaradi nerealnega tečaja in zaradi nezmožnosti kreditiranja, ki je zahtevano že ob vsaki licitaciji. Velik del zaslug za to, da Pionir uspešno krmari skozi krizo, imajo dela v drugih republikah, kjer je sicer zelo huda konkurenca, in usmeritev v turistične gradnje. Pionir kar preko 50 odstotkov del izvaja v drugih republikah, predvsem na Hrvaškem ter v BiH. Tako smo
SONJA LOKAR NA POSVETU
NOVO MESTO — V sredo, 20. januarja, je bil v sejni sobi Zavarovalne skupnosti Triglav posvet novo izvoljenih sekretaijev osnovnih organizacij ZK. O aktualnih razmerah pri nas in nalogah partije je udeležencem posveta spregovorila izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS Sonja Lokar, ki je odgovorila tudi na vrsto vprašanj v zvezi s stavkami, družbenopolitičnim in ekonomskim položajem države in drugih težavah in problemih. Na koncu so se s sekretarji pogOvbrili tudi o bližnji programsko-vdnirii konferenci občinske organizacije zKS.
BO V TRETJE ŠLO?
NOVO MESTO — Danes se zbor združenega dela novomeške občinske skupščine že tretjič odloča o predogu za zvišanje stopnje davka iz osebnega dohodka delavcev z 0,6 na 0,75 odstotka. Ob prvem odločanju zbor ni bil več sklepčen, drugič je bilo »za« premalo delegatov. Za še en poskus seje izvršni svet odločil, ker bo brez tega nastala v občinskem proračunu velika nad 600-milijonska denarna luknja, kar bo seveda pomenilo velike težave v financiranju mnogih dejavnosti. Občina letos namreč ostaja brez davka od prodaje alkoholnih pijač, ker je tudi financiranje temeljnih pravosodnih organov preneseno v republiko. Če hoče dobiti nazaj iz republike kaj tega denarja, mora zadostiti osnovnemu pogoju, ta pa je ravno 0,7 5-odstotna občinska davčna stopnja od osebnega dohodka. Predsedstvo občinskega sindikata meni, da bi morali sprejeti to povečanje davka.
DEŽURNE
PRODAJALNE
V soboto, 30. januarja, bodo odprte do 19. ure naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Samopostrežba Dolenjka, Glavni trg
• v Šentjerneju: Market Dolenjka
• v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
• v Žužemberku: Mercator KZ
• v Straži: Market Dolenjka Vse ostale prodajalne živil bodo
odprte do 13. ure.
Telefon za vsako gospodinjstvo
Sedaj je v metliški občini okoli 900 priključkov, čez dve leti pa jih bo lahko okoli 3000 — Doslej že 700 novih interesentov — Denar in delo
METLIKA — Med letošnjimi večjimi deli v metliški občini bo brez dvoma širjenje telefonskega omrežja. V tej belokranjski občini so si zadali nalogo, da do leta 1990 omogočijo vsakemu gospodinjstvu, da dobi telefonski priključek. Sedaj je v celi občini okoli 900 telefonskih priključkov, največ od tega v Metliki, medtem ko kar devet od trinajstih krajevnih skupnosti v metliški občin sedaj sploh nima telefona.
Akcijo za razširitev telefonskega omrežja so začeli lani in do sedaj je prijavljenih okoli 170 interesentov za telefon, ki so tudi že plačali svoj prispevek; v začetku je ta znašal 300 tisočakov, tisti, ki so se prijavili kasneje, pa so plačali že valoriziran znesek. Lani je šlo za material in nekatera že opravljena dela okoli 200 milijonov dinarjev, letos pa računajo, da bodo dela za telefonijo vredna kakih 250 milijonov dinarjev. Razširitev telefonskega omrežja je tudi v programu javnih del, ki sesofinanciranjo iz samoprispevka. V občini računajo, da bo, ko bo vsa stvar končana, v metliški
občini možnih okoli 3.000 telefonskih priključkov.
Poleg denarja morajo bodoči naročniki prispevati tudi drogove in opravljati večino zemeljskih del. Do sedaj so trasirane vse glavne zračne in zemeljske linije in postavljeni so drogovi. Vsa dela potekajo od končnega porabnika proti centralam v Metliki, na Suhorju in v Gradcu. V Metliki bo potrebna nova telefonska centrala za 2.500 priključkov, na Suhorju pa bo treba sedanjo centralo razširiti in povečati njeno zmogljivost. Po sedanjih cenah bi metliška centrala stala 700 milijonov dinarjev, razširitev
suhorske pa 150 milijonov dinarjev. Sedaj je na suhorsko centralo vezanih le okoli 30 priključkov, na novo centralo
• Pred dnevi so podpisali pogodbo s Tegradom za razpeljavo glavnega telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Jugoije, Suhor, Lokvica in Grabrovec, te dni pa bodo z najugodnejšim ponudnikom podpisali pogodbo za enaka dela v krajevnih skupnostih Rosalnice, Božakovo, Drašiči, Slamna vas, Radoviča, Do-bravice, ki bodo vezane na metliško centralo. Letos naj bi z glavnim telefonskim omrežjem prišli do centrale na Suhorju in se z druge strani približali Metliki.
bili zadnja leta polno zaposleni in so dosegali primerne rezultate, tudi v razvoju podjetja in v prestrukturiranju. V zadnjih petih letih je Pionir zmanjšal število zaposlenih v gradbeni operativi za okrog 700 delavcev, širili so druge dejavnosti, zlasti kovinarstvo, instalacije, keramiko in zaključna dela, kar se jim obrestuje.
m
Slavko (jliilin ‘
I i'.' - >;
Slavko Guštin je prepričan, da bodo letos razmere za gospodarjenje še slabše, kljub temu v Pionirju niso popolni pesimisti. »Ob koncu leta 1987 smo sprejeli program ukrepov, ki jih moramo vgraditi v plan 1988. Pomoči od
v ■■
zunaj ne iščemo. Prepričani smo, da moramo predvsem sami z izrednim angažiranjem vseh narediti vse, da bi bile predvsem zaposlene naše kapacitete, z zmanjšanjem stroškov povečati konkurenčnost, še dvigniti strokovno raven, da bomo res sposobni nuditi investitorjem celovito ponudbo za najzahtevnejše objekte, kar v sedanjem položaju igra odločilno vlogo. Imamo tudi program Pionireka, program, kako vsakega de-
• Pionir je najbolj prizadelo, ker v Jugoslaviji sedaj praktično ni turističnih gradenj, zaradi česar bo precej kritično prvo tromesečje. Turistične gradnje so jim doslej dajale delo za okrog tisoč delavcev. Trenutno je na zimskih dopustih okrog 500 gradbenih delavcev, kar pa niti ni tako hudo, ker je bilo podobno tudi v preteklosti, ko so imeli več dela ob moiju. Sicer je Pionir pred gradnjo turistično-poslov-nega objekta na Reki, nadaljevali bodo gradnjo naselja Stinice, za dela se dogovorajajo v Poreču itd. Obeta se jim tudi veliko stanovanjske gradnje. Zlasti v Zagrebu so dobili veliko novih zemljišč za gradnjo stanovanj za trg in že v marcu naj bi začeli tu graditi novih 500 stanovanj. S tem in pa z gradnjami, za katere se dogovarjajo nh območju Novega mesta, Krškega, Metlike, Ribnice, Ljubljane, Domžal, upajo, da bodo v marcu zaposlili svoje kapacitete in da do hujših proble-iribv, posebno do odpuščanja delavcev, ne bi>melo priti.________________
ii^c^žaihtef^šifitiVda bo več prispeval U' J)feihhEQvatl/tfjb\6ttteiov. V tem po-izhod v'Še večjefn angažiranju na tujih trgih, za to intenzivno iščemo možnosti, pri čemer se kažejo rezultati naše uspešne 20-letne prisotnosti na tujih trgih,« pravi Slavko Guštin.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Večji davek za zamudnike
Kaže, da ne bo nihče plačal davka od OD
METLIKA — Do konca tega meseca morajo davčni zavezanci vložiti napovedi za odmero davka v lanskem oziroma letošnjem letu. Lani so v metliški upravi za družbene prihodke odmerili za 1,87 milijarde dinarjev vseh družbenih obveznosti, se pravi davkov in prispevkov. Večji del je bilo obveznosti iz obrtne dejavnosti, 1,25 milijarde dinar-
pa jih toliko.
bo moč priključiti
desetkrat
A. B.
V Metliki bo manj denaija za raziskave
Lani so namenili za raziskovalno skupnost 20 milijonov
METLIKA — V lanskem letu se je za raziskovalno skupnost Metlika zbralo 20 milijonov dinarjev, prispevna stopnja pa seje lani dvignila od 0,03 na 0,1 odst. iz dohodka. S tem denarjem so sofinancirali razne raziskovalne naloge in druge projekte. Največ, 7 milijonov dinarjev, so dali metliški osnovni šoli za ureditev kemijske in biološke učilnice in učilnice za računalniški pouk. Sofinancirali so raziskavo o boleznih ožilja pri prebivalcih metliške občine, ki poteka v okviru Zdravstvenega centra Dolenjske, prispevali so denar za arheološka izkopavanja v Movemi vasi in na Hribu v Metliki; pomagali pri izdaji etnološkega zbornika o Beli krajini in hrvaškem Obkolpju. Občinski matični knjižnici so namenili 500 tisočakov za nakup avdiovizualnih sredstev ter denar za nabavo knjig o računalništvu; sofinancirali so analizo krmnega obroka za krave molznice in pitance, pomagali pri financiranju poskusov za uvajanje novih trt, sofinancirali raziskovalno nalogo Dolenjskega veterinarskega zavoda o avolvaciji goveda v metliški občini z metljajem, podprli iskanje novih virov pitne vode v občini ter prispevali metliški ribiški družini denar za analizo petih rib na vsebnost PCB.
Na razpis za nagrade inovatorjem se ni razen inovacijskega krožka pri metliški Vinski kleti javil nihče. Temu krožku pa so namenili 500 tisočakov za obisk strokovnih sejmov in drugih prireditev. Za letos ostaja prispevna stopnja za izobraževalno skupnost taka kot lani, vendar, kot vse kaže, bo denarja za to dejavnost realno manj kot lani.
jev; od prometnega davka od avtomobilov seje zbralo 420 milijonov dinarjev, od kmetijske dejavnosti pa skupaj s
prispevkom za pokojninsko-invalidsko zavarovanje 10 milijonov dinarjev. Lani so izterjali 1,79 milijarde dinarjev družbenih obveznosti ali 96 odst. vseh.
Kot rečeno, je čas za vložitev davčne napovedi do konca tega meseca, kar velja tudi za odmero davka od skupnega dohodka občanov. Za lani je cenzus 8,11 milijona dinarjev, se pravi, da mora vsak, ki je lani zaslužil več kot 811 starih milijonov, vložiti napoved, seveda pa lahko uveljavlja olajšavo za vzdrževane družinske Člane. Na upravi za družbene prihodke menijo, da bo prijav za odmero davka iz skupnega dohodka občanov zelo malo, vsaj tistih, ki dobivajo osebni dohodek iz rednega delovnega razmerja, davek pa zaradi olajšav najbrž ne bo odmerjen nikomur. Za obrtnike pa bo to znano, ko bodo odmerjene njihove obveznosti. Kdor ne bo v določenem roku vložil davčne napovedi, bo dobil osebni poziv, s tem pa bo odmerjeni davek že večji za 10 odst.,
če pa tudi potem ne bo poslal prijave, se bo odmerjeni davek povečal za 20 odst. Lani je zaradi tega samo en zavezanec plačal blizu 500 tisočakov dodatnega, »kazenskega« davka.
LE ZA MINIMALNO STAROSTNO POKOJNINO
METLIKA — V metliški občini je samo okoli 230 kmetov, ki plačujejo tudi prispevek za pokojninsko-invalidsko zavarovanje po izbrani osnovi. Od teh jih je nad 60 odst. takih, ki so se odločili za najnižji zavarovalni razred, ki daje samo pravice do minimalne starostne pokojnine pri dopolnjenih 65 oz. 60 letih starosti, medtem ko možnost predčasne ali invalidske upokojitve daje šele 4. zavarovalni razred. Za lani je bilo za 1. zavarovalni razred treba odšteti 152 tisočakov, za 4. pa 258.000 dinarjev.
SREČANJE IN POGOVOR Z DUHOVNIKI
METLIKA — Na tradicionalnem novoletnem srečanju z duhovniki iz metliške občine — bilo je prejšnjo sredo v Metliki — so duhovnike seznanili s stanjem v občini, zlasti na gospodarskem področju, ter z načrti občine za letos. Ena in druga stran sta izrazili zadovoljstvo, da se o vsem lahko odkrito pogovorijo in zaradi tega tudi ni večjih problemov. Strinjali so se, da je treba vsako sporno zadevo sproti reševati.
Novomeška kronika
PARAPSIHOLOGIJA — V našel mestu seje mudil parapsihološki videc Vi libor s svojim učiteljem Kefirom. M« drugim je mladi umetelnik skrivnostnih) prepričal nekaj deset gledalcev, da so srd livade, kjer neznansko lepo diši po nagel nih. Predlagamo, da bi oba čarodeja vzel službo predsednik vlade Branko Mikuli S svojimi sposobnostmi bi Velibor in btl dati Kefir Jugoslovane zlahka prepričali da so siti, zadovoljni in bogati. Sicer pa s parapsihologoma v dolenjski metropoli! godilo najlepše. Na občini se je nam« učitelj Kefir srečal z uradno osebo, z nj izmenjal nekaj misli in nato (komaj še ži> novinarju izjavil, da ju v Novem mestu« bo nikoli več, ker močno dvomi, da 1 preživel še eno soočenje z natanč« uradnico.
ANONIMKA — V uredništvo je pri' pelo že tretje anonimno pismo, v katere) nas ne preveč pogumen občan ali skupi#-občanov obvešča, da ima kar precej nalf someščanov počitniške hišice prijavlje« kot stalna bivališča zase ali člane svoj družine. Tako menda prihranijo marsikl teri dinar, ki bi ga bilo sicer treba odštel državi. T oliko v vednost, da kdo ne bo rek el, da novinarji nismo na strani zatirani) in siromašnih — to je novomeške davki rije.
GLAS — Iz Metropola so nam sporofi li (to je tisti Metropol, ki je lani skuŠj uveljaviti najvišje cene kave na svetu), d so v nekaj več kot dvajsetih dneh januar)' prodali 40 kg manj kave kot lani ' enakem obdobju. Čeprav kava v telj lokalu že dolgo ni več draga, je omenjaj podatek^nov dokaz, da seže dober glas1 deveto vas, slab pa še dlje.
A V/
Ena gospa je rekla, da novinarjel v današnjih časih res ni z rožicafl postlano. Te dni seje eden znašel n sodišču, ker menda ni znal razlikova srnine od svinine. Ali obratno.
PREČENSKI KULTURNI JUBILEJ
PREČNA — V tem kraju praznuje! letos 60-letnico organizirane kulturi) dejavnosti. Častitljiv jubilej bodo pro| lavili v nedeljo, 31. januarja, s priredi vijo, ki se bo ob 15. uri začela v dij mačem kulturnem domu.
V času do 14. do 20. januarja so v n vomeški porodnišnici rodile: Irena Blaz iz Trebnjega — Aleša, Vesna Čukajne Mihovega — Denisa Liljana Matešič Dolnjega Bukovega — Heleno, Meli Božič iz Velikega Podloga — Matej Anica Šuklje z Gor. Lokvice — Tanj Nada Mak iz Kanižarice — Marink Amalija Plut iz Dol. Straže — Janez Manda Aščič iz Kanižarice — Nikolin Zvonka Prelogar iz Starega trga — Tanj Marinka Ristič iz Metlike — Marka, M teja Šašek s Potovega vrha — Gregorj Nada Metelko z Orl pri Sevnici — Mit Branka Bohte z Mirne — Sandro, Vlas Veselič iz Trebnjega — Barbaro, Marini Brajer z Jelševca — Suzano, Metka Di lamič z Drnovega — dečka, Mirjana Mi tek iz Sevnega pri Otočcu — Roka, Mat ja Butala iz Otovca — Mojco, Zdenl Jeler s Senovega — deklico, Joži) Srebrnjak iz Brusnic — Iztoka, Irel Struna iz Meniške vasi — Urško, Pav K ralj iz Brusnic — Luka, Olga Bobič s Sl
— Matejo, Magda Pušavec iz Trebnjeg
— Petra, Marjetka Femc iz Železnega p Dobrniču — Veroniko, Nada Kukec i Tržišča — Mateja, Cvetka Klobučar j Vel. Nerajca — Urška, Ana Piskule Zbur — Jasmino, Hočevar Magdalena j Dobrave — dečka, Dragica Kirinčič i Ozlja — Ano, Sonja Mihelič iz Bečere vi si — Janeza, Bernarda Dragoš iz Črnom ja — Boštjana, Nada Brajdič iz Žabje!
— deklico, Jožica Kastelic iz Brusnic -deklico, Frančiška Novak iz Zgornji Lakenc — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Irena Mohofl s Ceste herojev 66 — Tino, Tatjana Fil povič s Trdinove 5 — Tino, Branka Gal voda iz Paderšičeve 17 — Ziga, Matejfc Lužar, Pod Trško goro 92 — Grega, Ni venka Kastelec iz Gotne vasi 7 — Kal men, Spomenka Davidovič iz Ul. Slavil Gruma 1 /a — Dejana, Martina Džudovi z Zagrebške 4 — Ivo, Mihaela Sprcizer Karlovške 3 — Luka, Irena Šeruga, Ma jana Kozine 49	Maksima, Slavica Kl<
bučar iz Vidmarjeve 8 — deklici Čestitamo!
Sprehod po Metliki
PRED VOJNO JE IMELA Mi TLIKA skoraj za vsakega pijanca svo gostilno. Tudi zdaj v Metliki ne manj) šankov, bo jih pa, kot se govori in pl pravlja, še več. V Vajdovi hiši na Mestne trgu bo kavarnica, v nekdanji slaščičar Jusufija Ise menda tudi. Jusufi je kuf Kremeščevo hišo nasproti Badovinče' gostilne in tudi on ne namerava miroval Ko bo vse to nared, bo treba poskrb« samo še za goste, kijih gotovo ne bo mai jkalo, saj so Metličani znani po tem, da! raje v gostilni kot doma.
IZ NKŠIH OBČIN
_ Črnomaljski drobir
HOTEL — Hotel Lahinja je zadnje čase med najbolj priljubljenimi m obiskanimi črnomaljskimi lokali. Po dozidavi in prenovi je tudi restavracija dobila lepši in bolj prijazen videz, te dni so iz blejskega hotela Golf dobili nove stole, močno seje izboljšal tudi odnos strežnega osebja do gostov. Skratka, težko bi našli napako. To je na silvestrovanju v hotelu skušala najti tudi skupina gostov, in ker jim kljub budnemu in kritičnemu očesu ni uspelo, so na koncu natakarju, kije, ne da bi vedel, dobil stavo, dali 15 tisočakov.
SIPE — Zaradi gostega prometa skozi središče Črnomlja, kjer je največ trgovin, se na izložbenih šipah hitro nabira prah in umazanija, zato morajo trgovci oziroma trgovke šipe pogosto umivati, če hočejo, da bodo ljudje videli, kaj prodajajo. To v večini tudi vestno počno, kar. pa ne velja za butik na glavni črnomaljski ulici. Vprašanje je, ah gredo oblačila kljub temu tako dobro v prodajo ali pa tudi asen pogled v izložbo, kjer so prejšnji teden po nižjih cenah ponujali »jeans hlače 12 do 15 god. m otroke«, ne pomaga več.
SMUČARJI — Že od začetka »ljubljanskih« šolskih počitnic, ki so se začele teden dni prej kot v naših krajih, je v črnomaljskem hotelu večja skupina šolarjev, ki so si že pred časom rezervirali prostor v hotelu. Za to sojih navdušili lansko leto njihovi vrstniki, ki so del svojih počitnic preživeli v Beli krajini, in to zaradi smučanja na Gačah. Letošnja zima pa je bolj naklonjena spomladanskim sprehajalcem kot smučarjem. Da pa otroci ne bi ždeli samo v hotelu, jim pripravijo kakšen izlet ali pa jih peljejo na kopanje v Dolenjske Toplice.
Drobne iz Kočevja
c:
POSLEDICA — Pred meseci so predvsem borci na sestanku v Kočevju ostro obsodili pisanje 57. številke Nove revije. Zanimivo je, da sojo do takrat brali zelo redki, med njimi pa je bilo še najmanj rav borcev. Do tiste kritike je bralec v očevski knjižnici sorazmerno hitro, običajno kar takoj, dobil v izposojo Novo revijo. Po »uničujoči«' kritiki pa novejših številk Nove revije v knjižnici ne dobiš, ker so neprestano izposojene.
GOVORILNICA NI GARAŽA — Pri kavarni Zvezda v Kočevju so že postavili novo telefonsko govorilnico. Prejšnjo je med polnočno vožnjo nekdo uničil, ko je trčil vanjo z avtom. Na sedanji z velikimi črkami po celi govorilnici piše TELEFON, da je ne bi spet kakšen polnočni voznik zamenjal za svojo garažo.
OTROŠKI PREIZKUSI — Novo tele: fonsko govorilnico so seveda med prvimi preizkusili kočevski otročaji, ki jim ta pridobitev služi za zabavo in zapravljanje denarja. Vendar so v telefonske razgovore uvedli nekatere novosti. Včasih so namreč spraševali po telefonu, če je tam bolnišnica za gole kure. Zdaj pa so bolj uradni in se predstavijo daje tu postaja milice in da se pripravite, ker pridejo takoj na pregled stanovanja.
Ribniški zobotrebci
SMRT V VODI — Na cesti med Strmcem in Mramovim pri Velikih Laščah v bližini meje z občino Ribnica je prišlo 14. januarja do liude prometne nesreče, v kateri je umrl 38-letni Gabrijel Dečman iz Zamostca v občini Ribnica. Nesreča seje zgodila na magistralni cesti, ko je avto, ki ga je vozil 25-letni Vinko Debevc, treščil v mostno ograjo. Avto je padel v potok. Voznik in dva sopotnika so se rešili, Dečman pa je utonil.
IZTEKLA IMPREGNACIJSKA MASA — 32-letni delavec v Inlesovem tozdu v Prigorici Željko T. je 19. januarja prehitro odprl vrata vakuumske impregnirne naprave. Zato je v lovilni bazen izteklo 12.000 litrov impregnirne mase, 4.000 litrov pa še preko roba bazena po betonskih tleh. Škode je za okoli 1,5 milijona dinarjev.
KLIC RIBNIČANA — Spet nas je klical po telefonu nekdo, ki seje predstavil le za Ribničana, in potožil, da je Ribnica polna smeti po vseh glavnih ulicah. Razen tega je v Ribnici na vidnih mestih veliko stavb, ki se že kar same rušijo. Proti tej sramoti je treba nekaj ukreniti. O tem smo že nekajkrat poročafi, a nič ne zaleže. Če je verjeti Delu, so doslej popravili le Miklo-vo hišo (Delo 19. januarja). Na to naše opozorilo smo dobili le odgovor, da je to čista laž, kar smo pa že sami vedeli.
Trebanjske iveri
TAKT — Sevniški ribiči RD heroja Maroka, ki gospodarijo z reko Mimo, bi želeli nekoliko več takta, se pravi vsaj narejene poslovne vljudnosti, od nekaterih direktorjev delovnih kolektivov iz tre banjške občine, ki so poglavitni onesnaževalci reke. Tisti, ki gradijo poslovni uspeh ob zanemarjanju varstva okolja, bodo tako in tako imeli vse krajšo sapo. Pri pomorih rib gotovo ne bodo nič privarčevali, Pa če še tako zavlačujejo priznanje svoje krivde. Pravica je počasna, a zanesljiva. Upošteva tudi inflacijo.
ZELENA HIŠA — Stavba občinskih družbenopolitičnih organizacij in Rdečega križa v T rebnjem ima zeleno fasado, zalo ji nekateri pravijo zelena hiša, tisti pa, ki se nekoliko bolj ozirajo na vsebino, ji rečejo kar rdeča hiša. Vsekakor je pohvalno, da je notranjščina stavbe dobila povsem novo, lepšo podobo.
EKSPERIMENT — O protiinflacijskem programu imajo tudi Trebanjci zelo enotna stališča: o tem izdelku kratko malo menijo, da je zanič. Direktor gozdarjev Jože Falkner meni, da bi morali napraviti vse, da ta.program ne bi bil eksperiment, “Ker se sicer ob polletju ne bomo imeli opirati na nikakršne sile, na svoje zaneslji vo ne.«
IZ NtkŠIH OBČIN
V računalniku bo tudi mleko
Knjigovodski center iz Črnomlja bo dobil zmogljivejši računalnik — Od knjigovodstva do kadrovske evidence — Širjenje računalniške kulture
ČRNOMELJ — Knjigovodski center že tri desetletja opravlja knjigovodska dela za tiste manjše delovne in druge organizacije, ki se jim ne izplača imeti svojega knjigovodstva. Sedaj je v Knjigovodskem centru zaposlenih 20 ljudi.
Leta 1986 je center nabavil prvi računalnik in od takrat opravljajo tudi računalniške storitve. »Za nakup računalnika smo združili denar GOK, Kmetijska zadruga, Integralov tozd Promet, Obrtna zadruga, skupščina občine, Rudnik Kanižarica in mi. Računalnik je pri nas, uporabniki pa imajo terminale, vseh je sedaj 20,« je povedal direktor Knjigovodskega centra Drago Ladešič. Že v dveh letih seje pokazalo, daje sedanji računalnik premajhen, saj je v Črnomlju potreb še za 10 do 15 dodatnih terminalov. Sedaj so tik pred nakupom večjega, zmogljivejšega računalnika, ki naj bi zadoščal za nadaljnjih 5 let.
Vrednost te naložbe je okoli 200 milijonov dinarjev.
»Sedaj opravljamo storitve za 45 delovnih in drugih organizacij ter zasebnikov, in sicer obračun osebnih dohodkov, vodimo finančno in davčno knjigovodstvo, knjigovodstvo osnovnih sredstev, pri nas je tudi hranilno-kreditna služba pri Kmetijski zadrugi. Po nabavi novega rčaunalnika pa bomo vodili še materialno knjigovodstvo, gradbene kalkulacije za GOK, obdelavo geodetskega področja, odkup mleka, kadrovsko evidenco pri uporabnikih in na ravni občine.« Po novem uporabniki ne bodo imeli več terminalov, ampak
Več hrane, manj pijače
Kljub temu da so načrtovali izgubo, je črnomaljski tozd Gostinstvo lani posloval pozitivno
ČRNOMELJ — Črnomaljski Integralov tozd Gostinstvo, kjer je sedaj zaposlenih 100 ljudi v osmih lokalih in obratih, je za lansko leto kot edina organizacija v črnomaljski občini načrtoval izgubo v višini 30 milijonov dinarjev. Pa vendar so poslovno leto zaključili pozitivno.
Izgubo smo načrtovali in io imeli v naši delovni organizaciji Golfturist tudi plansko pokrito zaradi visokih obresti, motenj pri poslovanju črnomaljskega hotela zaradi dograditve, vendar je bilo lansko leto za nas izjemno ugodno in smo poslovali pozitivno,« je povedal direktor tozda Valentin Papež. Zaradi večjih del v črnomaljski in metliški občini se je število nočitev v njihovih hotelih močno povečalo, v primerjavi s prejšnjim letom za petino in skoraj za četrtino nad planiranimi. V obeh belokranjskih hotelih, penzionu Smuk v Se-
Po svetu s Trimom
TREBNJE — »Pogodba je kot vreča denarja, ki bo enkrat prazna. Nevarno pa je, če se ta vreče prehitro prazni. Skrbeti moram, da z aneksi, z dodatki, pogodbe dopolnjujemo za pokrivanje nepredvidenih stroškov,« skuša čimbilj poljudno povedati, kaj mora delati vodja projektov v Trimu, Janez Senčar. V Trimo je prišel leta 1975 iz zasavskih revirjev, iz Zagorja. Prej je delal v 1BT kot projektant — konstruktor transportnih naprav.
Če je le čas, je Senčar že pri ponudbi poleg, saj je potrebno precej medsebojnega dogovarjanja in svetovanja. Naposled mora dobro
PJK
Janez Senčar
poznati tudi proizvodnjo, da lažje kalkulirajo, da se pozneje sklenjena pogodba izide v dobro izvajalca. Precej sveta je obredel Senčar, kjer je pač delal Trimo, saj mora biti na tekočem z dogodki od podpisa pogodbe do primopredaje objekta naročniku oz. investitorju. Zato je zraven že pri pripravi gradbišča, pozneje pa so potrebne tudi občasne kontrole, da odpravi pomanjkljivosti, če se pač kje kaj zatika. Najdlje, kar približno leto dni, je bil v vzhodni Nemčiji, v Leipzigu, večkrat pa tudi v Iraku, Libiji, Tunisu, Egiptu...
Za Egipt so v letu 1987 v Trimu računali na joint venture posle, toda za skupna vlaganja so bili Trebanjci zaenkrat še »prekratki«. V Libiji so gradili trafo postaje in dobre poslovne vezi so stkali z Energoinves-tom. Trimo se je zmeraj pojavljal kot podizvajalec, prvikrat pa je bil glavni izvajalec leta 1986 v Egiptu. Trimo je v arabskih deželah gradil hale za razne tovarne, farme in sije ustvaril ugled s kakovostjo del. Ta je odvisen od vseh delavcev Trima, pa tudi od izbire špediterjev, kooperantov, skratka od dobre organizacije, kar pa je skrb prav vodje projektov.
P. P
miču in v viniškem kampu je bilo lani nekaj čez 25 tisoč nočitev, kar je sploh največ do sedaj, prejšnja leta to število ni nikoli preseglo 19 tisoč. Največ nočitev je bilo v črnomaljskem hotelu, 10.600, v viniškem kampu pa blizu 3.800, kar je za 80 odst. več kot leto poprej. Za petino seje povečalo tudi število tujskih nočitev, vseh je bilo dobrih 4.100; za nočitve so v lanskem letu iztržili 133 milijonov dinarjev.
Lani so prodali tudi največ hrane doslej, 172 ton, kar je za 11 odst. več
* Lani so investirali 220 milijonov dinaijev. S tem denarjem so dozidali črnomaljski hotel in tako dobili 22 novih ležišč, skupaj jih je sedaj 66,53 v metliškem hotelu in 18 v penzionu Smuk; poleg tega so v hotelu Lahinja prenovili še 4 stare sobe, uredili restavracijo vrt in sanitarije. Sedaj pa je na vrsti razširitev in ureditev kampa na Vinici in ureditev kopališča in manjšega kampa v Podzemlju. Idejna načrta sta že narejena, kamp na Vinici naj bi razširili od sedanjih 60 enot na 120, v načrtuje ureditev kuhinje, športnega igrišča, dostopov v Kolpo ter, če bo dovolj denarja, tudi gradnja štirih bungalovov. Ker sta obe krajevni skupnosti, Vinica in Podzemelj, nerazviti, imajo pravico do natečaja za zbiranje sredstev za nerazvite.
kot leto poprej, prodaja pijače pa se je zmanjšala prav za toliko, drugje po Sloveniji pa celo za 16 odst. Od leta 1982, ko so prodali skoraj 400.000 litrov pijače, se prodaja stalno zmanjšuje, najbolj pada prodaja vina, raste pa prodaja piva in brezalkoholnih pijač.
A. B.
osebne računalnike, s tem bodo razbremenili delo računalnika v centru, saj bodo uporabniki dopoldne vnašali podatke v svoje računalnike, popoldne pa jih bodo operateiji na centru obdelali v centralnem računalniku, tako da bodo imeli naslednji danj zjutraj uporabniki na voljo vse najnovejše podatke. Knjigovodski center je skupaj s sevniško Iskro in črnomaljskim Beltom nosilec razvoja informacijskega sistema v črnomaljski občini.
»Razvoj informacijskega sistema in s tem naš center ima v občini gotovo bodočnost in perspektivo. Naša naloga je tudi, da širimo računalniško kulturo v naši občini, za računalniško izobraževanje mladih smo se povezali z osnovnimi šolami, Zavodom za izobraževanje in kulturo ter srednješolskim centrom. Tako skrbimo tudi za bodoče kadre. Z razširitvijo naše dejavnosti bomo zaposlili dva nova strokovnjaka,« pravi Drago Ladešič.
A. B.
O PRITOŽBAH OBČANOV
RIBNICA — Občani se vedno pogosteje obračajo z raznimi pritožbami na občinsko komisijo za družbeni nadzor. Tako bo ta komisija na prihodnji seji razpravljala o pritožbi in predlogu občanke v zvezi z zemljiškimi zadevami ob gradnji ceste na Velike Poljane, ki še vedno niso zadovoljivo urejene. Obravnavala bo tudi podobno pritožbo občana z območja Mlake v Ribnici. Gre za nepotrebni sosedski spor, kije nastal zaradi nedoslednosti v upravnem odločanju pristojnega občinskega organa za urbanizem in urejanje prostora ter varstvo okolja,
DEBELJAK
PREDSEDNIK
RIBNICA — Občinski izvršni svet je na zadnji seji imenoval 6-članski usklajevalni odbor za pripravo na uvedbo novega samoprispevka v vseh krajevnih skupnostih v občini Ribnica. Za predsednika odbora je imenovan Janez Debeljak, ki opravlja dolžnost tajnika sveta krajevne skupnosti Loški potok.
KOMU PRIZNANJE?
RIBNICA — Komisija za odlikovanja in priznanja občinske skupščine Ribnica je na zadnji seji sklenila, da je rok za vlaganje predlogov za občinska priznanja (Urbanova nagrada, priznanje občine Ribnica, plaketa 26. marec in častni občan) do 25. februarja, priznanja pa bodo podeljena na svečani seji občinske skupščine na sam občinski praznik 26. marca. Komisija je sprejela tudi merila za podeljevanje državnih odlikovanj, občinskih priznanj in znakov OF, ker se je doslej dogajalo, da včasih predlog ni bil v skladu z namenom, za kar se lahko posamezno priznanje podeljuje.
Ivan Žunič
K pravniku po brezplačno pravno pomoč
Pomoč pri sindikatu
ČRNOMELJ -
- V lanskem letu pri občinskem
je pravno pomoč pri sindikalnem svetu v Črnomlju iskalo 116 članov sindikata. Žadmih pomoč v Črnomlju pravnik Ivan Žunič, sicer
osem let daje pravno pomoč v i
tajnik kulturne in telešnokulturne skupnosti. Kot rečeno, je Žunič lani obravnaval 116 primerov, kar je več kot leto poprej, ko jih je bilo 105.
Največ primerov je bilo s področja delovnih razmerij, in sicer 53, od tega 19 primerov zaradi razporejanja na delo, 14 delavcev je menilo, da se jim dela krivica pri osebnih dohodkih, zaradi delovnega časa oz. dopustov pa se je po pomoč obrnilo 13 delavcev.« Medtem ko so bile prejšnja leta disciplinske zadeve vseskozi daleč na prvem mestu, za lani to ne velja več, takih primerov je bilo 16. Nenavadno pa se je povečalo število odškodninskih zadev, lani se je zaradi odškodninskih zahtev po pravno pomoč obrnilo 9 delavcev. Seveda gre tu za poškodbe pri delu, med katerimi so bile nekatere zelo hude, in za odškodninske zahteve. Nasploh je vedno več primerov premoženjskopravne narave. Tisti časi, ko je bilo »greh« tožiti svoje podjetje, so, kot kaže, minili. V zvezi s temi zadevami je tudi nekaj po človeški plati precej žalostnih stvari. Ko je delavec zdrav, je vse v redu, ko pa se pri delu poškoduje, in to ne po svoji krivdi, pa se delovna organizacija izmika in zavlačuje postopek.«
Največ delavcev, ki so se obrnili po pravno pomoč (okoli tretjina), jih je bila lani iz Rudnika Kanižarica, sledi GOK, zelo malo pa je bilo delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih. »Vse več pa prihaja takih delavcev, ki jim niso bile kršene pravice, zlasti velja to za disciplinske primere,« pravi Žunič. »Zgodi se, da se stvari zapletejo po objavi razpisa. Tisti, ki so za to zadolženi, bi se morali o tem posvetovati prej, ko je razpis objavljen, pa se ga je treba držati.«	^ g
Čistilne naprave letos ne bo
Ribniška občina v načrtih območne vodne skupnosti — Čiščenje požiralnikov in strug potokov — Most čez Rakitniščico — 228 milijonov za Ribnico
RIBNICA — Na nedavni skupščini Območne vodne skupnosti Ljubljana-Sava so sprejeli tudi plan dela za letos, ki na območju občine Kočevje predvideva za 108 milijonov dinarjev vzdrževalnih del na Rinži in Kolpi za občino Ribnica pa za 228 milijonov dinaijev raznih vzdrževalnih del.
Vodja ribniške delegacije za skupščino OVS je takole opisal predvidena dela: »V načrtu je čiščenje požiralnikov Šmarjete, Rakitnišice, Tentere in na območju Goriče vasi; posek in čiščenje
• Lanski denar OVS za gradnjo čistilne naprave za Ribnico pri Goriči vasi je seveda (vsaj začasno) izgubljen. Zaradi protesta Goričevljanov je predvidena nova lokacija za ribniško čistilno napravo nekje za Eurotran-som in v sklopu tega načrta bo potrebno očistiti strugo Bistrice na tem območju, za kar pa letos tudi še ni zagotovljenega denarja pri OVS. Tudi denar za gradnjo te čistilne naprave seveda pri OVS letos ni zagotovljen in bo v najboljšem primeru šele prihodnje leto.
ob strugah potokov, redna vzdrževalna dela pri zadrževalniku v Prigorici, vzdrževanje in ureditev potokov Sajevec, Tržišča in Rakitniščica.
Naša delegacija je predlagala, da bi bilo treba pripraviti še tehnično dokumentacijo za ureditev Zapotoškega potoka, zgraditi novi most preko Rakit-niščice, pri Dolenji vasi naj bi uredili še kanalizacijo za meteorne vode, na območju KS Sodražica pa naj bi dokonča-
li dela na Grdadolščici (Zapotok) in utrditev brežin na Bistrici pri čistilni napravi. Denarja za dela, ki niso v planu, ne bo, saj bo imela OVS letos celo manj denarja kot lani. Denar za most preko Rakitniščice bo, pa tudi za ostale naše
Obetavne nove plošče
Trimove sendvič plošče
TREBNJE — Trebanjska Industrija montažnih objektov izdeluje poleg kovinskih konstrukcij, raznovrstnih čistem, kurilnih linij, kovinskih vrat in tehnoloških posod iz nerjavečih materialov tudi negorljive lahke gradbene plošče, polnjene z novotermom.
Proizvodnja »sendvič« plošč je stekla v Trimu leta 1975. V trinajstih letih so v tovarni proizvedli velike količine teh gradbenih elementov in hkrati iskali možnosti za nove izdelke. Tako so v preteklem letu v Trimu začeli proizvajati negorljive gradbene plošče. Kot polnilo so uporabili lamelirano stekleno volno novoterm, oblogi pa sta lahko iz aluminija, jeklene pločevine, kombinacije teh dveh pločevin, kombinacije z iverico ali drugimi materiali, odvisno od namembnosti plošč.
Plošče so si utrle pot na tržišče, ker je z njimi mogoče zelo hitro in enostavno sestaviti najkakovostnejše strehe, fasade, predelne stene, strope in podobno. Strokovnjaki jih priporočajo predvsem za strešno kritino stanovanjskih hiš, stolpnic, proizvodnih hal, skladišč, garaž itd. Preizkusi so pokazali, da imajo plošče Trimoterm SNV, ki so lahko debele od 50 do 100 mm, vrsto dobrih lastnosti. Požarna odpornost plošče, debele 50 mm, je pol ure, pri 80 mm debeli plošči znaša celo uro. Toplotna prehodnost 80 mm debele plošče je K = 0,39 W/m2K. Plošča ima dobro parno zaporo, ki preprečuje, da bi se polnilo navlažilo. Take lastnosti plošč ie s preizkusi potrdil ljubljanski Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij.
Proizvodne zmogljivosti v Trimu omogočajo izdelavo milijon kvadratnih metrov takih plošč na leto. Precejšnje količine bodo letos prodali na tuji trg. Sedemstočlanski kolektiv si bo s tem proizvodom prav gotovo utrl pot v varnejšo prihodnost.
DUŠAN ZAKRAJŠEK
VEDNO VEČ IZOBRAŽENIH
RIBNICA — V ribniški občini je v zadnjem letu dni najbolj narastlo število zaposlenih z visoko, višjo in srednjo izobrazbo ter visoko kvalificiranih in kvalificiranih delavcev. Število delavcev z nižjo izobrazbo in nekvalificiranih delavcev je le skromno porastlo, število magistrov je ostalo enako, število polk-valificiranih delavcev pa je skromno upadlo. Resolucija predvideva za letos, da bodo še naprej zaposlovali mlade strokovnjake in izboljševali kvalifikacijski sestav zaposlenih, spodbujali bodo izobraževanje ob delu, dosledneje izvajali štipendijsko politiko itd. Število zaposlenih nameravajo letos povečati za 2 odstotka, vendar predvsem v gospodarstvu, medtem ko bodo skušali v družbenih dejavnostih število zaposlenih obdržati na lanski ravni ali pa ga na nekaterih področjih celo zmanjšati.
zahteve ne bomo vrgli puške v koruzo^ Denarja bo imela OVS letos manj tudi zato, ker bodo vse slovenske OVS združevale del denarja za posojilo za gradnjo belokranjskega in koprskega vodovoda. Na to združevanje pa je bilo veliko pripomb, ker vse OVS in delegati o tem niso bili pravočasno obveščeni, zaradi česar so delegati kritizirali delo Zveze vodnih skupnosti Slovenije.« .
J. PRIMC
ODSLEJ GASILSKI SERVIS V TREBNJEM
Sporočamo vsem občanom Treb-njega, daje gasilsko društvo T rebn-je odprlo servis ročnih in prevoznih gasilnih aparatov S in C02. Servis je odprt vsak ponedeljek popoldne od 16. do 19. ure. Prav tako vas obveščamo, da imamo na zalogi tudi gasilne aparate, namenjene za vsa gospodinjstva. Za nabavo aparatov se lahko oglasite vsak ponedeljek popoldne. Priporočamo se za obisk!
GD Trebnje
Vrste rezervistov se redčijo
V občini Trebnje usiha število članov rezervnih vojaških starešin
TREBNJE — Število rezervnih vojaških starešin v trebanjski občini upada. Le maloštevilni so novi člani, tako da nikakor z njimi ne morejo nadomestiti vrzeli potem, ko odidejo tisti, ki so prekoračili starostno mejo.
V dveh krajevnih organizacijah ni- strokovno izobraževanje temeljno po-
majo niti enega člana s činom višjega oficirja, kar nedvoumno potrjuje, da za pridobivanje podmladka še zdaleč ni dovolj narejenega. So primeri, da iz enot v rezervni sestavi JLA oziroma partizanskih enot ni predlogov, da bi desetarji napredovali v vodnike. Take predloge dajejo zaenkrat le teritorialci. Pri usmerjanju v šole rezervnih oficirjev in za desetarje naj bi poslej zaprosili za mnenje tudi druge družbene organizacije in društva, na primer radioamaterske klube, strelske družine, tabornike in planince.
Slej ko prej je idejnopolitično in
dročje delovanja občinske organizacije ZRVS. Doslej so lahko še kar zadovoljni z udeležbo na izobraževanju (70 do 75 odstotna!), skrbi pa, da krajevne organizacije same ne ukrepajo zoper nekatere rezervne starešine, ki se požvižgajo na tako izobraževanje.
Trebanjci še niso zadovoljni glede sodelovanja z mladimi. Sodelujejo na obrambnih dnevih šol in tudi na drugih akcijah, če jih šole povabijo. Lani so predstavili vlogo in pomen rezervnih starešin tudi gojencem pri vzgoji ljudske
obrambe in družbene samozaščite na Lanšprežu.
P. P.
• Občinska konferenca ZRVS v Trebnjem je v minulem poldrugem letu zelo dobro, plodno sodelovala z občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo in občinskim štabom za teritorialno obrambo. Brez njune pomoči številne akcije ne bi tako uspele, poudarjajo na OK ZRVS. Slabše pa je bilo, le občasno in premalo plodovito, sodelovanje z občinsko konferenco SZDL in borčevsko organizacijo, česar v prihodnje ne bi smeli dovoliti.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Se začenja bitka varčevalce?
Z vlogami zaposlenih bi si podjetja zmanjšala izdatke za kredite
Inflacija te dolgo spodbuja zapravljanje, vendar varčni Slovenci te vedno vlagajo svoje prihranke v banko in se obenem jezijo, da od lega nič nimajo, sploh pa ne od tistega denarja, ki ga od plače pustijo nevezanega na knjižici Odkar so krediti tako dragi, so <;elo delovne organizacije vrgle oko na hranilne knjižice zaposlenih. Zelo hitro so ocenile, da bi delavci lahko varčevali kar pri njih. Koristi bi imeli oboji. Varčevalcem bi izplačevali vitje obresti kot banka, za denar, ki bi ga zaposleni posodili podjetju, pa bi si delovne organizacije prihranile visoke bančne obresti. V velikih kolektivih z nekaj sto ali celo tisoč zaposlenimi bi se na tak način zbralo v letu dni kar precej denarja za premoičanje sprotnih težav.
S svojimi argumenti prihaja v teh razpravah na dan tudi banka. Varčevalcem v banki daje namreč garancijo za hranilne vloge država, v delovni organizaciji pa bi ob večjem gospodarskem pretresu lahko ostali vlagatelji praznih rok, Toda gospodarstveniki ne nameravajo varčevalcev v celoti vezati na delo vni kolektiv, pač pa le s četrtino ali petino mesečnega dohodka. To pomeni, da bodo delavci te naprej prejemali del dohodka na bančno knjižico in zadržali pravice, ki jim gredo iz tega.
Tovrstna razmitljanja varčevalcem lahko samo koristijo, saj so sprožila tudi odzive pri banki, kjer prav tako napovedujejo novosti. Ena od teh je možnost za enomesečno vezavo denarja, vendar občani želijo, da bi banke poenostavile poslovanje, saj ljudje zapravijo ogromno časa za čakanje v vrstah pred okenci. Vsaj za dvige denarja bi morda sčasoma kazalo tudi pri nas vpeljati bankomate na ulicah.
J. TEPPEY
Posavje
zahteva
plin
Veliki porabniki naj že letos dajo nekaj denarja za gradnjo plinovoda
POSAVJE — Po informacijah medobčinske gospodarske zbornice se bo plinovod za Posavje in Dolenjsko v Rogaški Slatini obrnil v Krško ter v Novo mesto, v Krškem pa bi se en korak odcepil proti Radečam. Interesna skupnost za nafto in plin predvideva za tehnično dokumentacijo te trase že letos nekaj denaija, vendar mora tudi poskrbeti za dopolnitev prostorskega in ekonomskega dela plana SR Slovenije. Bodoče velike porabnike plinske energije iz Posavja je izvršilni odbor zbornice na zadnji seji pozval, naj že v letošnjih investicijskih planih dokažejo svojo pripravljenost za sofinanciranje plinovoda.
Zdaj je vsem jasno, da plina ne bodo dobivali iz Alžira, kar zveza ni zagotovila plačevanja v devizah. Ze potek trase kaže na to, da bo plin pritekal iz Sovjetske zveze, zato naj bi interesna skupnost povečala dogovorjene količine za posavske in dolenjske porabnike. Ce to ne bo mogoče za vse interesente takoj, naj bi količine povečevali postopoma.
J. T.
Ni samo telefon, je tudi voda
S samoprispevkom v KS Čatež veliko sami naredijo, vsega pa ne zmorejo
BREŽICE — Polaganje telefonskega kabla na odseku med Blagovnico Posavje in križiščem pri Budiču vzbuja ljudem onstran Save upanje, da se jim telefonija vendarle približuje, čeprav se zavedajo, da bo vsaj polovico interesentov ostalo nekaj časa še brez priključka, ker je telefonska centrala v Brežicah premajhna.
»Predsednik sveta krajevne skupnosti Čatež Anton Baškovič upa, da bodo brežiško centralo kmalu povečali in s tem izpolnili pričakovanja 750 interesentov od Čateža do Krške vasi, Skopic, Velikih Malenc in Mrzlave vasi: Kabel od mostu do zdravilišča in Agrariine vrtnarije sta oba tozda že kupila, s polaganjem pa čakata, dokler ne bo natančno določeno, kako bo tekla avtocesta. Slaba telefonska povezava s Termami in Tozdom Cvetje je postala že velika poslovna ovira, zato v obeh kolektivih upajo, da se bodo težav lahko kmalu otresli.
Krajani imajo precej načrtov, da bi jih lahko uresničili, zbirajo krajevni samoprispevek. Maja bo dve leti, odkar ga plačujejo, a dogovorili so se za pet let. Predsednik sveta je povedal, da bodo letos asfaltirali nekaj vaških poti na Čatežu in v Dvorcah, kjer bodo slavili tokrat svoj krajevni praznik. Iz zbranega denarja nameravajo plačati še načrte za razširitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice. Postavili bodo tudi dve avtobusni postajališči, ki soju planirali že za minulo leto v Prilipah in Dvorcah. Upajo, da jim bo letos uspelo napraviti pločnik na najnevarnejšem in najbolj prometnem delu ceste.
Po Baškovičevih besedah je za vse hribovske vasi onstran Save že najbolj
Senovo dobiva lepšo podobo
Osrednji kanal od Brestanice do Senovega ter do Save bo dograjen do konca leta
TELEFON V VSAKO DRUGO GOSPODINJSTVO
BUČKA — Prejšnji četrtek so delavci novomeškega PTT podjetja nadaljevali priključevanje večine preostalih telefonov 51 naročnikom, ki so nanje potrpežljivo čakali po uspešnem lanskem zaključku akcije za razširitev telefonskega
omrežja v celotni krajevni skupnos-' ‘ Cka.  ........................
ti Bučka. Priključevanje bodo končali še ta teden in tedaj bo zvonil te-
lefon v vsakem drugem gospodinj-37.
stvu, saj bo vseh priključkov 6' Omrežje na Bučki so zgradili pretežno s samoprispevkom, z udarniškim delom in drugimi prispevki krajanov. V KS Bučka poslej seveda ne bo vasi ali zaselka, ki ne bi imel telefona.
SENOVO — Že na prvi pogled deluje Senovo kot dokaj reven rudarski kraj, kjer človek ne dobi občutka, daje bilo v zadnjih letih zgrajenega kaj novega. S takim stanjem niso zadovoljni tudi v vodstvu krajevne skupnosti, zato so seveda z obema rokama pozdravili pobudo občinskih teles za skupen sestanek z združenim delom in interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje.
Na tem sestanku so se skušali dogovoriti najprej o tem, kakšen je interes organizacij združenega dela za stanovanja, ki jih bo novomeški Pionir na Senovem gradil za trg. Tudi to pot seje izkazalo, da bi združeno delo stanovanja potrebovalo, zlasti pa bi na Senovem potrebovali stanovanja za zdravnike, učitelje, vendar pa primanjkuje denaija. Inflacija namreč hitreje narašča kot obseg sredstev za stanovanjsko gradnjo. Kljub temu so predstavniki združenega dela zagotovili nakup stanovanj, za občinsko izobraževalno skupnost, za zdravstveno skupnost pa so menili, da bi morali glede stanovanj voditi skupno politiko.
Posebej pomembno vprašanje, ki so se ga na tem sestanku lotili, pa je gradnja komunalnih naprav. Kot prvo nalogo so si na tem področju zastavili gradnjo
kolektoija od Brestanice do Senovega. Gradnja kolektorja (osrednjega kanala skozi naselje) se je sicer že začela lani novembra in bo predvidoma končana do letošnjega marca ali aprila. Denar za pokritje naložbe pa bodo morali še zbrati in dogovorili so se, da bo združeno delo prispevalo malo manj kot tričetrt potrebnega denaija. Računajo, da bo kolektor zgrajen dokončno do konca leta, ko ga bodo pripeljali do Save. Tam bo seveda treba zgraditi čistilno napravo za naselje, medtem ko bodo organizacije združenega dela bržkone morale graditi vsaka svojo čistilno napravo. '
V krajevni skupnosti računajo, da se bodo po izgradnji kolektoija lahko lotili urejanja kraja. Predvsem naj bi uredili cesto in to v celotni dolžini od Brestanice do Senovega, v krajevnem središču pa tudi pločnike in vse drugo, kar spada k urejenemu kraju. Letos bodo asfaltirali tudi nekaj drugih cest, tako na primer cesto proti Kladju in Jablanici, ponekod bodo položili zaporno plast asfalta itd. Skratka, krajane senovške krajevne skupnosti čaka letos veliko novih del pa tudi precej novih pridobitev.
J. S.
Tako je, če ljudje sodelujejo
V krajevni skupnosti Boštanj »prehitevajo« program krajevnega samoprispevka — Zelo marljivi v vseh 12 vaških odborih — Pričakujejo elektrarno
BOŠTANJ — »V boštanjski krajevni skupnosti je izjemno dobro sodelovanje krajanov pri različnih akcijah. Marsikdo se kar ne more načuditi, s koliko zanosa naši ljudje udarniško delajo in še prispevajo denar ali material, da bi čimprej zaključili določena dela. Zato nas v vodstvu KS sploh ne preseneča, da smo v približno dveh letih od uvedenega krajevnega samoprispevka močno presegli načrtovani program,« pravi tajnik KS Boštanj Rudi Dolenc.
makadamsko cesto so zgradili na Presko, kjer so se vaščani razveselili še telefonije. S telefonskim omrežjem je prepredena že celotna krajevna skupnost; telefona ni le v zelo majhnih zaselkih z 2
Da so Boštanjčani zelo uspešno sklenili tudi leto 1987, gre potemtakem zasluge pripisati kar krajanom, ki so s svojim delom in prispevki tudi petkratno oplemenitili vloženi denar. Pozabiti pa ne kaže niti načrtnosti, s katero se lotevajo vseh večjih akcij, saj imajo potrebno dokumentacijo največkrat že leto pred pričetkom del. Vodstvo KS ne razpolaga z denarjem, ampak svet krajevne skupnosti le usklajuje akcije, kijih vodi katerikoli izmed 12 vaških odborov. In prav vsi vaški odbori so v roku izpolnili vse svoje programe, nekateri pa so opravili tudi akcije, ki naj bi bile končane leta 1989 in 1990, se pravi ob izteku plačevanja samoprispevka.
Oglejmo si nekatere pomembnejše dosežke preteklega leta v boštanjski krajevni skupnosti. Tako so postavili večino izmed 15 novih avtobusnih postajališč, le ob magistralni cesti bodo postajališča uredili spomladi. Lani so zelo dobro izkoristili mladinsko delovno akcijo v Jablanici za gradnjo vodovoda. Odpravili so vso škodo na komunalnih napravah pri gradnji daljnovodov. Še več; ljudje so ceste, vodovode in kanalizacije ob popravilu pravzaprav
temeljito obnovili in izboljšali. Seveda, saj odškodnina investitorja daljnovodov — Savskih elektrarn brez dela in prispevkov krajanov še zdaleč ne bi zadoščala.
Asfaltno prevleko so dobile Puše, Žaga in Zapuže. Ljudje so ob tem polepšali tudi okolico svojih domačij in asfaltirali veliko dvorišč. Povsem novo
• »Če je bila najpomembnejša naložba lani in sploh v tem srednjeročnem obdobju izgradnja večnamenskega doma na Logu, bo letos precejšen zalogaj tudi gradnja mrliške vežice v Boštanju. Zelo budno pa bomo spremljali priprave na gradnjo HE Boštanj. Ljudje na Kompoljah in Smarčni se bojijo za svojo pitno vodo zaradi višje podtalnice, v Dolenjem Boštanju in Boštanju pa se ne strinjajo s ponujeno inačico dostopne ceste iz Sevnice v Boštanj,« pravi Rudi Dolenc.
Sfoarp-
Rudi Dolenc
pereče financiranje lastnega vodovoda. Nekatere vasi, ki se napajajo iz Brežic, ostajajo večkrat brez vode, razen tega voda iz centralnega vodovoda ni najboljša. Še slabša je tista iz vaških zajetij, zato se ljudje čudijo, da v občini ničesar ne ukrenejo, da bi bolje oskrbeli ta pre-
Anton Baškovič
NATEČAJ ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA
do 3 hišami. Lani so obnovili tudi vodovod v Gaberju in pripravili vse potrebne papirje za gradnjo mrliške vežice.
P. PERC
Zupanovim so složno
pomagali
Samo v KS Šentjanž so za pogorelce dali 2,9 milijona din
ŠENTJANŽ — Predsednik sveta krajevne skupnosti Šentjanž, Janez Šuštaršič, nam je sporočil, da ga je pogorelec Vinko Zupan iz Kladja pri Krmelju, ki mu je požar pred kratkim uničil hlev s skoraj vso živino, zaprosil, da naj se v imenu njegove družine toplo zahvali vsem, ki so že prve dni priskočili na pomoč.
Poverjeniki so zbrali za 2,9 milijona din pomoči v vseh krajih šent-janške krajevne skupnosti. Obiskali so več kot 400 gospodinjstev in le v dveh so odklonili pomoč. Ljudje so se odločili, da bodo Zupanovim pomagali tudi z lesom za ostrešje novega hleva in prav tako z zidarskimi, tesarskimi in drugimi deli. Iz KS Svibno v sosednji občini Laško, kjer so se že izkazali ob gašenju požara, so sporočili, daje 28 lovcev LD Svibno pripravljenih kadarkoli za udarniško akcijo. GG tozd Žaga Sevnica, kjer je zaposlena Zupanova hči, je tudi obljubila pomoč v lesu za ostrešje. 400 vreč cementa in kvadri za nov hlev so že v bližini pogorišča starega hleva v Kladju. To so dobili z naročilnico M-KK tok Kooperacija, ni pa še znano, ali bodo morali Zupanovi, ki so dolgoletni kooperanti, vse plačati. Skratka, solidarnostna akcija je že doslej povsem uspela. Na današnji seji bo tudi sevniški občinski izvršni svet razpravljal, da bi dodelili Zupanovim kot perspektivni kmetiji 2 milijona din enkratne pomoči.
P. P.
vso občino onstran Save, saj dosedanje raziskave kažejo, da v podtalnico na Krškem polju prodira onesnažena Sava.
J. T.
Anton Hudopisk
del. Nekdo bi moral začeti in prepričani so, da bi vodna skupnost Dolenjske lahko velik del denarja, ki ga zdaj usmerja drugam, namenila za tukajšnje nerazvite predele. Po Baškovičevem mnenju naročajo geodetskemu zavodu preveč lokalnih vrtanj za krajevne vodovoda, a misliti bi morali na to, da bi našli vire za
V Brežicah smo se pred nedavnim poslovili od stanovskega tovariša, diplomiranega veterinarja dr. Antona Hudopiska. Kot so bili nemirni in burni časi, v katerih je Tone preživljal mladost, tako je bila pestra in zanimiva njegova življenjska pot.
Anton Hudopisk se je rodil pred sedemdesetimi leti v Kotljah na Koroškem. Maturiral je na klasični gimnaziji v Mariboru, nakar seje odločil za študij veterine na veterinarski fakulteti v Beogradu. Po nekaj semestrih seje prepisal na veterinarsko visoko šolo na Dunaju, kjer je po vojni tudi diplomiral in doktoriral.
S prihodom okupatorja se je pričel najtežji del njegovega življenja. Kot zaveden Slovenec se je pričel boriti proti zavojevalcem prve dni po zasedbi Jugoslavije in je že poleti 1941 skupno z Dušanom Kvedrom in sodelavci odvzel nemški policiji spiske zavednih Slovencev, ki so bili predvideni za izgon v Srbijo. Odporniško dejavnost je nadaljeval kot študent na Dunaju. V začetku leta 1943 gaje začela preganjati policija, zaradi tega se je vrnil domov in odšel v partizane.
Težko bi popisal žrtve in trpljenje, ki ‘ tih le "
SEVNICA — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ševnica razpisuje natečaj za sestavo letnega prednostnega vrstnega reda upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih s sredstvi solidarnosti in bivšega splošnega ljudskega premoženja (SLP) za področje Sevnice, ki vključuje tudi Blanco in Boštanj. Po prednostnem vrstnem redu bodo dodelili med letom izpraznjena solidarnostna stanovanja in pa stanovanja, kupljena v Krulejevini v Sevnici, in sicer eno garsonjero ter štiri enosobna stanovanja. Vloge sprejema stanovanjska skupnost do 19. februaija.
so ga v tistih letih prestajali pohorski partizani. Dr. Hudopisk je požrtvovalno pomagal, kjer je le mogel, in je bil kmalu imenovan za sanitetnega referenta Koroškega odreda — poznejše Koroške grupe odredov. Po septembru 1944 so ga poklicali v štab IV. operativne cone, kjer je bil referent v veterinarskem odseku. Konec vojne je skupaj s svojo divizijo dočakal v Postojni. Demobiliziran je bil decembra 1945 v Beogradu kot šef veterinarskega odseka I. divizije KNOJ:
Kot veterinarje dr. Hudopisk deloval v Celju in Ljubljani do leta 1950 in potem z mlado družino prišel v Brežice kot veterinar okraja Krško.
T u seje ves posvetil terenskemu delu, kasneje tudi inšpekcijskim nalogam v občini Brežice, ko je leta 1963 v sklopu mednarodnega tehničnega sodelovanja odšel v Alžir in tam ostat dve leti. Po vrnitvi iz Alžira je nadaljeval veterinarsko delo v Brežicah, najprej v Agrarii, od leta 1970 dalje pa v Veterinarski postaji Brežice, kjer je bil izvoljen za direktorja. Po ustanovitvi Posavskega zavoda je bil vodja strokovnega oddelka za epizootiologijo. Te naloge je opravljal vse do upokojitve v septembru 1976.
Dr. Anton Hudopisk je bil pravi Korošec, čvrst domoljub trdnih nazorov. Bilje pogumen mož, kije zravrtano hodil skozi življenje. Bilje priden in zanesljiv. Kdo od naših živinorejcev se ga ne spominja, ko je z veterinarsko torbo v roki križaril po hribih in dolinah — najprej s kolesom, kasneje z motorjem in zelo pozno z avtom. Pri svojem delu ni poznal urnika ne praznika in ne nedelje.
Ura slovesa je velikokrat tudi ura premišljevanja in spominov. Nemara bi lahko razmišljali, ali je imelo delo, ki ga je opravil dr. Hudopisk, tisto pravo
mesto, ki mu ga vsaj načelno prisojamo.
MARJAN V1ŽJAK
ŠE LETOS ASFALT JERMAN VRH — SLEME?
BUČKA —- V bučenski krajevni skupnosti krajani sami veliko postorijo, da bi prišli do boljših cestnih povezav. Ljudje hočejo dobre ceste, čeprav za začetek vsaj v makadamski izvedbi. Zgledi vlečejo in ker na Bučki nočejo zaostajati za drugimi kraji, si postavljajo tudi pri cestnem omrežju vse višje cilje. Tako so se krajani dogovorili, da bodo še letos položili asfalt na približno pol kilometra ceste od Jerman vrha do Slemena. Vsako od 18 gospodinjstev naj bi prispevalo po milijon dinarjev, seveda pa bodo krajani tudi zavihali rokave, kjerkoli bo treba, saj so trdega dela že vajeni.
Novo v Brežicah
DANES TOZDI IN NIKDAR VEČ — Na sindikatu vsaj pravijo, da zlatih &sov ne bo več, zatorej naj delavci pohitijo z racionalnejšim organiziranjem. Tistim, ki vodijo referendume, je marsikje nerodno, saj še ni tako dolgo, ko so z ar-
gumenti od zgoraj utemeljevali prednosti tozdiranja. Časi se menjajo, v krizi pa je
poglavitni argument dinar. Naj torej živi ukinjanje tozdov?
POHVALITE, KRITIZIRAJTE, PIŠITE — S temi besedami se uredništvo novega glasila, ki je te dni zagledalo luč sveta pri občinski Zvezi sindikatov, obrača na članstvo v prvi številki. Glasilo izhaja v 200 izvodih in ga naročniki dobivajo brezplačno. Njegov poglavitni namen je prebiti okostenelost ter s točnimi, pravočasnimi informacijami razgibati sindikalno delo. Tudi z imenom »Znamo, hočemo, zmoremo« izdajatelj opozarja na vsebino za današnjo rabo. V občini so namreč spričo finančnih težav pokopali misel na delegatsko ali kako drugačno obliko obveščanja prebivalstva, sindikat se pa le ni dal ugnati in poskuša s skromnejšo, cenejšo inačico.
JARA KAČA — S tem mislijo vozniki in pešci na dolgotrajno razkopavanje ceste od Brežic do savskega mostu in se sprašujejo, ali je delavcem zmanjkalo telefonskega kabla, ker se nikamor ne premaknejo. Vsak dan lahko zapade sneg in potem bo promet še bolj oviran. Optimisti se tolažijo, da velja počakati brez godrnjanja, če bodo pešci hkrati dobili enostranski pločnik.
IZ BR€2lŠK€../ry
ROR0DNI$NIC€V*'e
V času od 16. do 23. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Višnja Kotar-ski iz Kladja — Boža, Janja Radeljka iz Krškega — dečka, Zlatica Duhanič iz Ga-
zic — Primoža, Marica Štefanič iz Zasapa — Sanjo, Anica Novak iz Črešnjic
Branko, Marjana Zakšek iz Krškega Tomaža, Sonja Horvat iz Prilip — Iztoka,
Maijeta Kokalj iz Krškega — Aljo, Cvetka Sošterič iz Drenja — Anjo, Jožica
Budna iz Kališevca — Romana, Tatjana Molan iz Trebeža — Luka, Vidrjinjija Novoselič iz Breganskega sela — Ido, Terezija Merc iz Zagreba — Roka, Ljubica Kos iz Gradne — Marija, Dragica Runtas iz Dubrave — Valentina, Anica Mati-jaščič iz Samobora — dečka, Mirjana Stojanovič iz Brežic — Marka, jelisaveta Juh s Senovega — Moniko, Ana Milakovič iz Jalanca — Bojana, Višnja Kovačevič iz Mosteca — Sanjo, Jožica Bibič iz Krškega — Anito. Čestitamo!
Krške novice
NEVAREN ELEMENT — Po dolgotrajnem in skrbnem zbiranju podatkov smo odkrili, da seje v JE Krško vtihotapil skrajno nevaren element, ki mu je uspelo celo prebiti se na položaj šefa. Za sedaj še nimamo podatkov o njegovem delovanju znotraj elektrarne, zato pa tembolj vzbujajo skrb tisti, ki smo jih dobili s terena. Ta element ima namreč doma vinograd, ki ni dosti večji od prta srednje velike mize. In na tem vinogradu mu uspe pridelati kakšnih pet hektolitrov vina. Zadeva seveda ne bi bila sporna, če bi ne prodal kar šest hektolitrov vina, razliko, ki ostane, pa menda varčuje za svoje prijatelje. Zdaj seveda vztrajno raziskujemo, kako temu tovarišu to uspeva. Glede na njegove sposobnosti bi zelo prišel prav zvezni vladi v Beogradu.
SAME SLABE IZKUŠNJE — Oh, s tem krškim nakupovalnim centrom imamo pa same slabe izkušnje! O tem, da ti iz diskontne trgovine, kjer ponavadi kupujemo večje količine, niti malo ne pomagajo pri tovorjenju nakupljenega do avta, niti ni, da bi govoril. Zato pa se kupec lahko razbur, ko pride v drogerijo (ali kaj je že tam) in prosi, naj mu pokažejo avtomobilske preproge. Pa reče prodajalka, ravno zatopljena v pogovor z znancem, da naj si jih kupec kar sam izvoli poiskati in ogledati. No, in potem gre kupec še v bife, kjer pa dobi občutek, daje v drogeriji pozabil na metlo. Ta bi prišla prav v bifeju, saj ga je treba tu m tam tudi pomesti.
Sevniški paberki
KOŠARICE — Morda bi nam kdo lahko pomagal pojasniti, kako to, da so v samopostrežnih trgovinah začele zmanjkovati celo košarice, v katere kupci nabirajo blago. Samo v Mercatorjevi samopostrežnici na Glavnem trgu je neznano kam zginilo 14 košaric. Trgovci domnevajo, da so kupci s slabim spominom košarice doma začeli uporabljati za skladiščenje sadja in krompirja. Seveda so to samo ugibanja. Točno bodo ugotovili vzroke za nenavadno zbirateljsko vnemo možje pos- < tave, če seveda ne bodo manjkajoče košarice čudežno priromale nazaj v trgovine tako, kot so izginile-
MOTOKROS DRUGIČ — Cestarji so drevored v Sevnici po daljšem času le spet obiskali in zdaj brežiški motokrosisti, ki smo jih vabili na vadbo po jamastih cestah v sevniški občini, ne bi imeli več pravega športnega užitka. Poročajo, daje po objavi bodice v prejšnji številki v prav tej rubriki znosnejša vožnja tudi po makadamu od Orehovega do Brega, krajši odsek od Loke proti Radečam pa bi še potreboval pridne roke in nekaj lopat. Bodo morali spet namesto celjskilf in novomeških cestarjev za to orodje poprijeti sami krajani?
kultura
in
izobra-
ževanje
Radi bi dosegli nekaj več
V trebanjskem komornem zboru poje 25 pevcev in pevk — »Kvaliteto bomo še izboljšali,« pravi Mitja Prijatelj
TREBNJE — V Trebnjem je z. zborovskim petjem podobno kot še v prenekaterem kraju na Dolenjskem: nikoli niso mogli biti brez zbora, toda le malokateremu zboru je bilo usojeno daljše življenje in so se člani včasih razšli že po nekaj letih skupnega prepevanja. Tudi kar zadeva kakovost, niso vsi pretirano blesteli, saj se je celo najboljšim komaj posrečilo, da so se prebili nad občinsko povprečje. Kaže pa, da se je sedanji, ki se imenuje komorni zbor, že na začetku delovanja odločil, da ne bo delil usode predhodnikov, temveč dosegel nekaj več. Da zbor, ki ga vodi Igor Te-ršar, študent tretjega letnika klavirja in kompozicije, res goji take ambicije, je sam potrdil z nedavnim celovečernim koncertom, s katerim je tudi proslavil prvo obletnico delovanja. Prireditev je potekala ob nabito polni dvorani trebanjskega kulturnega doma, to dejstvo pa napeljuje na ugotovitev, da si je zbor že na začetku ustvaril tudi svoje občinstvo.
»Res smo lahko zadovoljni, saj nam je to v veliko spodbudo in moralno oporo pri nadaljnjem delu«, pravi Mitja Prijatelj, ki gaje zbor že na ustanovnem sestanku izbral za svojega predsednika. »Toda ob takšnem delu, za kakršno smo se odločili, uspeh ni mogel izostati,« nadaljuje. »Najprej bi poudaril to, da v zboru nismo sami začetniki, saj so že na ustanovni sestanek prišli nekateri, ki so prej peli v Trimovem zboru, potem pa so se vključile še tri članice noneta Carmen, ki je medtem prenehal obstojati. Ob tem tudi ne gre prezreti, da smo v zboru, ki šteje 25 ljudi, sami mladi, povprečno stari nekaj nad dvajset let, in da je v vseh poleg velike pevske strasti tudi želja, da bi uspeli. Oboje se kaže že na vajah, kijih imamo dvakrat na teden in so vsakič izpeljane z najmanj 90-odstotno udeležbo. Ob takšni zagnanosti in discipliniranosti prav gotovo tudi zborovodji ni težko delati, čeprav je zelo zahteven. Zahteven pa mora biti, če bi bil popustljiv, prav gotovo ne bi v tako kratkem času dosegli tega, kar smo: v letu dni naštudirali osemnajst pesmi in se s šestnajstimi predstavili na koncertu.«
Ob ustanovitvi seje zbor imenoval mešani mladinski pevski zbor. Prvič se je javnosti predstavil že po treh mesecih dela, in sicer je nastopil v okviru prikaza dejavnosti
Kulturno-umctniškega društva Pavel Golia kot ena njegovih novih sekcij. Pod tem imenom je kmalu zatem sodeloval na občinski pevski reviji v Trebnjem, kot mladinski zbor pa tudi nastopil zadnjikrat. Prof. Miro Kokol iz Ljubljane, ki ga je poslušal, je predlagal, naj se zaradi manjšega števila članov in predvsem zaradi načina interpretacije preimenuje v komorni zbor. Ta predlog so sprejeli, tako da se je zbor že na medobčinski reviji v Novem mestu predstavil z novim imenom. Do samostojnega koncerta ob prvi obletnici je zbor nastopil kakih desetkrat. Zlasti seje odzival na vabila iz delovnih organizacij, ki so pomagale pri nabavi novih oblek za pevce in pevke.
Mitja Prijatelj: »V komornem zboru smo člani najrazličnejših poklicev od dijakov in študentov do pravnikov in inženirjev. Pet nas je, ki delujemo tudi v trebanjski godbi.«
Kaj pa načrti, nadaljnje delo? »Radi bi ponovili koncert in gostovali .po Dolenjski in tudi v drugih krajih, ob tem pa študirali nove pesmiv tako da bi dosedanjemu repertoarju že letos dodali deset ali kaj več novih pesmi. Gojimo ljudske, priredbe ljudskih in umetne pesmi ter črnske in črnske duhovne pesmi, tem pa bi radi dodali še nekaj lažjih za priložnostne nastope. Naš glavni cilj pa je seveda, da bi kvalitetno še napredovali, morebiti,« poudarja Mitja Prijatelj, »se nam bo kdaj posrečilo, kar se drugim ni, da bi namreč postali tako dobri, da bi šli lahko na Našo pesem — republiško tekmovanje pevskih zborov v Mariboru.«
I. ZORAN
Ves februar praznik kulture
V Novem mestu bo 8. februarja praznična akademija, v celoti posvečena Prešernu — V okviru slovenskega kulturnega praznika še likovne in druge razstave, v Narodnem domu pa bodo odprli restavratorsko delavnico
NOVO MESTO — V novomeški občini bodo tudi letošnji slovenski kulturni praznik počastili s številnimi prireditvami. Najpomembnejše bodo v Novem mestu s tem, da praznovanje ne bo zoženo na dan ali dva, temveč bo potekalo skoraj ves februar.
• Osrednji dogodek bo praznična akademija v ponedeljek, 8. februarja, ob 20. uri v Domu kulture. Na njej bo Dolenjski oktet zapel nekaj uglasbenih Prešernovih pesmi, nekaj značilnih Prešernovih pesmi bodo recitirali novomeški recitatorji, glasbeniki bodo predstavili skladbe iz Prešernovega časa, baletna skupina iz glasbene šole pa bo predstavila Prešernovo pesem Pod
oknom z baletnimi oziroma plesnimi gibi. Pred akademijo bodo v Fotogaleri-ji odprli razstavo umetniške fotografije novomeških fotografov. Na praznični dan bo v dogajanje vključen tudi novomeški pihalni orkester, ki bo, če bo to dovoljevalo vreme, že popoldne začel svojo »igralno povorko« izpred glasbene šole na Glavni trg, kjer bo izvedel nekaj skladb, nato pa bo krenil na Prešernov trg in pred Domom kulture igral vse do začetka prve prireditve v njem — do otvoritve foto razstave.
• Z nekaj prireditvami se bo v praznovanje vključil tudi Dolenjski muzej. Tako bodo bržčas že pred 8. februarjem v mali dvorani Dolenjske galerije odprli
Pevski zbor IMV slavi
10-letnico delovanja bo proslavil s samostojnim večernim koncertom v Novem mestu — Pevce ves čas vodi Slavko Rauch
NOVO MESTO — Mešani pevski zbor IMV praznuje 10-letnico delovanja. Jubilej bo proslavil s celovečernim koncertom, ki bo v petek, 12. februarja, ob 19.30 v novomeškem Domu kulture. Obenem bo to tudi ena od prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
Zbor bo na koncertu zapel petnajst pesmi. Prvi del večera bo obsegal pesmi skldateljev iz raznih obdobij, od renes-načnih do današnjih. Tako bodo poslušalci lahko prisluhnili skladbam od Gallusovih do Srebotnjakovih, če omenimo le slovenske avtorje. V drugem delu prireditve pa bo zbor predstavil v glavnem priredbe narodnih pesmi.
Koncert bo nekakšen prerez skozi dejavnost zbora oziroma skoz njegov
repertoar, ki so ga pevci naštudirali v teh desetih letih. Repertoar pa je dokaj obsežen, saj je zbor od ustanovitve naštudiral kar blizu 100 pesmi, ves čas pa tudi veliko nastopal.
V kroniki zbora je napisano, da so pevci IMV nasopili prek osemdesetkrat ali povprečno osemkrat na leto. Seveda bi bilo letno povprečje lahko še višje, če ne bi upoštevali prvega leta delovanja, ko se je zbor predstavil javnosti vsega trikrat, in leta 1984, ko je nastopil le štirikrat.
Tako malo nastopov v omenjenem letuje bilo posledica krize. Ta se je sicer večkrat pojavljala, še posebej pa so jo občutili, ko so iskali nove pevce in pevke, da bi se glasovno pomladili. K pomladitvi je zbor težil zato, da bi bil kos tudi zahtevnejšim skladbam in da bi kakovostno napredoval.
Največkrat je zbor zapel delavcem IMV, in to v samem Novem mestu, na Gorjancih in v krajih, kjer so tozdi IMV. Bilje reden gost na prireditvah v Domu JLA, se odzival na vabila dolenjskih in posavskih prirediteljev itd. Redno seje udeleževal pevskih taborov v Šentvidu pri Stični in nastopal tudi na vrsti drugih srečanj in revij, ki so bile tačas na Dolenjskem.
Mešani zbor IMV od prvega dne vodi Slavko Rauch, ki poučuje glasbo na grmski osnovni šoli. Sam pravi, da gaje k temu, da je postal zborovodja, spodbudil takratni ravnatelj te šole Miroslav Vute. »Ponudbo sem takoj sprejel, čeprav je bilo treba zbor šele osnovati,«
• V mešanem pevskem zboru IMV je od začetka do zdaj prepevalo 82 pevcev in pevk. V jubilejnem letu je zboru zvestih še 35. Ti bodo 12. fe-bruaja tudi izvedli koncertni program pod taktirko Slavka Raucha.
se spominja. »Če tega ne bi storil, bi mi bilo še zdaj žal. V meni bi ostala velika praznina, ki pa bi jo takrat občutil še bolj tudi zato, ker sem, preden sem se preselil na Dolenjsko, vodil zbore na Notranjskem.«
Delo z zborom ni bilo vedno lahko. »Toda trdo delo, za katerega smo se odločili, se je izplačalo. Izboljšali smo pevsko tehniko in interpretacijo, zbor pa pomladili kar z nekaj člani. Nastal je iskren, tovariški pevski kolektiv,« z zadovoljstvom pripoveduje zborovodja Rauch.
I. Z.
Stražani med prvimi na odru
Minulo soboto pripravili krstno predstavo komedije »Dva para se ženita«, s katero nameravajo tudi gostovati — Premiera pred številnim domačim občinstvom
STRAŽA — Vsebina tridejanke Dva para se ženita, komedije Dobskega, je v najkrajšem opisu taka:
Na srednje veliki in trdni kmetiji teče življenje v vsakdanjem ritmu. Glavna dela opravljata že malo priletna hlapec in dekla, hlače v hiši pa nosi gospodinja. Vedno je zraven tudi stara teta, ki pametno svetuje in razvozlava kočljive situacije. Gospodar in gospodinja pa imata tudi hčerko edinko, in ko je ta dovolj stara za možitev, ji izbereta vsak svojega ženina: on gruntarja, ki se hvali, da premore daleč naokoli največ krav, prašičev, kokoši in denarja na banki, ona veletrgovca, mestno uglajenega gospoda, ki se po vrhu vsega vozi še z avtom. Oba ji zatrjujeta, .da ji želita srečo in blagostanje, v bistvu pa jo tako prodajata, ker imata vsak svoj račun. Se na misel jima ne pride, da bi hčerko vprašala, ali sta ta ženina pogodu tudi njenemu srcu. Med staršema pride do prepira, kateri ženin bo dobil njuno hčer, kiju v tem barantanju imenujeta vsak za svojo lastnino kot stol ali mizo, in ker nobeden noče popustiti, je celo njun zakon pred razdorom. SlednjičTse vmeša teta, kije spregledala prave namere snubcev, in zahteva, da se ženina podredita njeni preizkušnji. Hipnotizirana izpovesta, zakaj se pravzaprav potegujeta za roko tega dekleta: gruntar bi rad prišel do denarja, da bi poravnal velike dolgove,
veletrgovec pa sploh ni to, za kar se je predstavljal, ampak navaden slepar. To pa je trenutek, ko naposled svojo zablodo spregledata tudi starša Zgodba ima srečen konec, pravzaprav dva: hčerka edinka dobi za ženina tistega, ki si ga je izbralo njeno srce, vzameta pa se tudi hlapec in dekla, ki je med njima tudi ves čas tlela ljubezen, a ker je imel on svoje muhe, sta z zaroko odlašala To zgodbo so Stražani minulo soboto v živo videli na svojem odru, komedijo jim je predstavila gledališka skupina domače Svobode, ki je tako tudi med prvimi ljubiteljskimi odri v novomeški občini pripravila premiero v tej sezoni. Igro so člani Straškega kulturnega društva naštudirali in izvedli povsem z domačimi močmi. Režijo je tudi tokrat izpeljala Danijela Kržan, neutrudna kulturna delavka, kije tudi glavno gonilo prebujenega gledališkega življenja pod Srebotnikom, na odru pa so se vsaj za lokalne razmere že preizkušenim igralcem pridružili trije ali štirje novinci, torej taki, ki so tokrat sploh prvič stopili na oder in pred občinstvo. Gledalci, ki so v pravem pomenu napolnili
dvorano do zadnjega kotička (v dvorano so morali prinesti več dolgih klopi), med obiskovalci pa je bila pretežno mladina, so bili priča v povprečju dokaj dobri igri, čeprav mestoma neprepričljivi. Toda najpomembnejše je, da so se dve uri in pol zabavali. Tolikšen obisk pa je spodbuden tudi za samo gledališko skupino, ki bo poslej prav gotovo delala še prizadevneje. Bržkone pa se bo odločila tudi za ponovitve tega dela na domačem odru in na gostovanjih.
I. Z.
MIRNOPEČANI BODO IGRALI
MIRNA PEČ — Gledališka skupina tukajšnjega kulturnega društva bo spet stopila na oder z novim delom. Tokrat so se odločili naštudirati ameriško komedijo Kukavičje jajce avtoijev Irme in Waltcrja Firner. Tridejankoje režiral Anton Kos. Predpremiero bodo imeli prihodnji petek, 5. februarja, ko bodo igrali za upokojence, premiera pa bo v nedeljo, 7. fcbruaija, popoldne.
razstavo Jakčevih upodobitev Prešer-• novega Krsta pri Savici, v veliki dvorani pa bodo odprli del razstave akademske slikarke Vide Slivniker-Belantič, hkrati pa del razstave te umetnice tudi v Krkini galeriji v Ločni. V recepciji muzeja bodo razstavili nekaj na Prešerna in slovenski kulturni praznik nanašajočega se gradiva, ki ga hrani oddelek NOB.
• V Studijski knjižnici Mirana Jarca bodo 11. februaija odprli razstavo knjižnih izdaj Prešernovih poezij in literaturo o tem velikanu našega Parnasa. Ob otvoritvi bo tudi zanimivo predavanje o Prešernu
• Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bo prav za kulturni praznik prišel do pomembne pridobitve. To bo restavratorska delavnica, ki jo urejajo v spodnjih prostorih nekdanjega Narodnega doma oz. starega Doma JLA. Delavnica bo imela 8. in 9. februarja dan odprtih vrat, obiskovalci pazbodo lahko prisostvovali demonstraciji restavriranja umetniških del in se sicer širše seznanili z dejavnostjo, ki jo opravlja omenjeni zavod.
I. Z.
Podarili so nam 1400 knjig
Brežiški knjižnici pomagajo bralci in delovne organizacije
BREŽICE — Do 1990 bo brežiška matična knjižnica morala pomnožiti svojo zalogo od poldruge na dve knjigi na prebivalca, da bo lahko ohranila ma-tičnost ter ob okrepljeni kadrovski zasedbi in sodobnejši tehnični opremljenosti zadovoljivo opravljala svoje poslanstvo. Ker ob sedanjih denarnih zagatah do konca desetletja sama najbrž ne bo mogla nakupiti dovolj knjig, se je lani obrnila na bralce, šole in delovne organizacije z željo, da bi začeli zbirati knjige.
»Odziv je bil zelo dober,« je povedala Mija Šebek, vodja knjižnice. »Do zdaj smo dobili 1400 knjig, pričakujemo jih še okoli 1500 od Splošne bolnišnice v Brežicah, kjer bomo v zameno zanje organizirali izposojevališče. Ljudje in delovne organizacije so nam darovali dobre knjige, ki jih bomo lahko s pridom uporabili. Akcija lepo uspeva in jo nadaljujemo. Nanovo pridobljene knjige žal še niso nared za izposojo, ker jih ne utegnemo sproti obdelati. Upam, da bomo že letos dobili novo moč, konec srednjeročnega obdobja pa še drugo, da nam delo ne bo več zaostajalo.«
Lani je brežiška trstična knjižnica kupila 2808 novih knjig, med katerimi je bilo več strokovnih in poljudno pisanih del kot prejšnja leta. Knjižnica je naročena na 74 naslovov periodičnega tiska. V minulem letu je izposodila 71.551 knjig in 1.466 časopisov. Obiskovalcev je imela 28 tisoč, novih članov 414. Številke kažejo na večji prodor knjige med bralce kot pred leti. Položaj seje zasukal najbrž tudi zaradi manjše kupne moči prebivalstva. Poleg tega Se po besedah Mije Sebekove večajo potrebe šolske mladine po strokov-
Slavko Ruch: »Nikoli mi ni bilo žal, da sem prevzel mešani zbor IMV.«
»BUTALCI« ZA MLADI ROD
NOVO MESTO — Sredi februarja bo v Novem mestu gostovalo gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu z »Butalci«, igro, ki je nastala na podlagi istoimenskega dela našega mladinskega in humorističnega pisatelja Frana Milčinskega. Novomeški prireditelji namenjajo to gostovanje oziroma predstavo mlajšim obiskovalcem.
POKLONILI SO SE SPOMINU NA PESNIKA OTONA ŽUPANČIČA
VINICA — Ob 110-letnici rojstva Otona Župančiča, najznamenitejšega belokranjskega rojaka, so v njegovi rojstni hiši v Vinici pripravili spominsko slovesnost. Ta je bila v soboto, 23. januarja, zvečer v prostorih spominske zbirke Otona Župančiča. O pesniku Župančiču je govoril prof. Janez Mušič, tudi belokranjski rojak, v kulturnem programu pa so sodelovali člani mladinske organizacije, viniškega kulturnega društva in učenci vi-niške osnovne šole.
Jubilej slovenske osnovne šole
Enotna osemletna osnovna šola je bila prva pomembna pridobitev osnovnošol-ske reforme pred 30 leti — Jubilej bodo proslavili delovno s posvetovanjem
Letos mineva trideset let, kar seje na Slovenskem začela osnovnošolska reforma, katere prva in najpomembnejša pridobitev je bila (in tudi ostala) enotna osemletna osnovna šola. Začetek te reforme resda ne sega v sivo davnino, komaj v polpretekli čas, kot bi rekli zgodovinarji, vseeno pa gre za jubilej, ki ne sme mimo. Tako so menili tudi v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, kjer je vzniknila zamisel, da bi 30-letnico enotne osemletke proslavili s strokovnim posvetovanjem. Medtem je že odločeno, da bo posvetovanje na začetku novega šolskega leta, torej septembra 1988, in sicer v Ljubljani.
Glavni namen posvetovanja, ki se ga
bodo poleg šolnikov, šolskih svetovalnih služb, strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja ter drugih posameznikov udeležili tudi raziskovalci in predstavniki najrazličnejših organizacij, je, da bi celostno osvetlili zasnovo, dosežke in stanje v naši osnovni šoli ter nakazali možne poti za njen nadaljnji razvoj. Na dnevnem redu bodo vprašanja vsebinske in organizacijske zasno-vanosti šole, razvoj Samoupravljanja in
podružbljanja osnovne šole vse do položaja učencev kot subjektov vzgojno-izobraževalnega dela. Osvetlili pa bodo še vrsto drugih zadev, kot npr. uvajanje sodobnih oblik, metod in vsebin v izobraževalni proces, vse do vloge, ki jo ima osnovna šola v celotnem šolskem sistemu kot osnova vsega.
Seveda bo posvetovanje vsebinsko dovolj široko, da bodo lahko prišla do izraza najrazličnejša vprašanja, ob rednem tudi tako imenovano večerno (tudi
osnovnošolsko) izobraževanje odraslih, izobraževalni procesi v predšolski vzgoji od vrtcev do vključitve v obvezno osnovno šolanje. Poleg tega naj bi beseda tekla tudi o šolstvu drugih narodnosti in etničnih skupnosti, ki živijo pri nas, še posebej pripadnikov italijanske in madžarske narodnostne skupnosti.
Namen posvetovanja pa nikakor ne bi smel biti ta, da bi izvrtal kup dobrih in kup slabih strani naše osnovne šole, da bi se ob njih ali naslanjali ali zmrdovali, pač pa, da bi vse dobre izsledke znali uporabiti pri nadaljnjem delu in se vseh slabih izogibali. Takšno ravnanje bo tudi najdostojneje potrdilo, daje bil premislek ob 30-letnici enotne hoje naše osnovne šole upravičen.
I. Z.
Kako urediti založništvo?
O tem in drugem razpravljal koordinacijski odbor za kulturo pri MS SZDL
NOVO MESTO — Minuli četrtek seje tu prvič sestal koordinacijski odbor za kulturo pri medobčinskem svetu SZDL za Dolenjsko. Člani so iz problematike, ki je bila obravnavana na eni lanskih sej tega sveta, in upoštevaje stališča, ki so bila oblikovana na njej, izluščili nekaj zadev in jih poskušali še globlje pretresti.
Med drugim so menili, da potrebuje Dolenjska lastno, regijsko založbo, saj zdajšnja tovrstna dejavnost pri Dolenjskem muzeju 'še ni tisto, kar bi ta del Slovenije lahko imel in razvijal. Kdaj bo moč ustanoviti samostojno založbo in ali jo bo sploh kdaj, je zaenkrat še stvar analize in temeljite presoje, vsekakor se morajo o tem najprej izreči v občinah, še posebej sveti za kulturo pri občinskih konferencah SZDL. Sele po stališčih iz vseh štirih občin dolenjske regije se bo videlo, ali kaže razmišljati in pripraviti vse potrebno za novo založniško delovno organizacijo ali pa bo ta dejavnost ostala pri sedanji obliki organiziranosti, seveda pravno bolje urejena, kot je zdaj.
V občinah naj bi svoje povedali tudi o dejavnosti in še posebej o problematiki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, ki deluje v neprimernih, za opravljanje strokovnega dela pa tudi skrajno majhnihprostorih. Dolenjski muzej, Belokranjski muzej in regijska enota Zavoda SRS za šolstvo pa naj bi pripravili podatke o tem, kako so muzeji obiskovani, v kolikšni meri so muzejski prostori za šolaije že učilnice zgodovine, umetnosti, širše kulture. Podatke in ugotovitve bo koordinacijski odbor obravnaval na eni prihodnjih sej.
Odbor je tudi podprl prizadevanja Samorastniške besede, da bi prerasla iz občinske oz. trebanjske revije v regijsko ali celo medregijsko publikacijo, odprto za vse oblike kulturne ustvaijalnosti. Tudi o tem se bodo, kot smo že poročali, morali izreči v občinah, še posebej v občinskih kulturnih skupnostih, ki naj bi to revijo poslej tudi izdajale. Razprava o tem se bo v dolenjski in posavski regiji začela v nekaj tednih.
I.	Z.
Mija Šebek: »Pri zbiranju knjig so ljudje bolj radodarni kot pri denarju. Tega so do zdaj zbrali okrog 150 tisočakov.«
nem gradivu za razne naloge in potrebe zaposlenih po strokovnem gradivu za študij ob delu. Po sedanjih predvidevanjih naj bi knjižnica ob koncu srednjeročnega obdobja izposodila že nad sto tisoč knjig v letu dni.
Od 8. do 29. februarja bo v brežiški knjižnici razstava knjig o Piki nogavički v več jezikih. Nanjo bodo povabili šole in vrtce, za napovedane skupine pa bodo pripravili z učenci osnovne šole prizorček iz tega priljubljenega dela švedske pisateljice Astrid Lingreen. Marca bo obiskala knjižnico Mila Kačičeva, ki se je odzvala povabilu na pogovor o pesniški zbirki Okus po grenkem.
J. TEPPEY
SEKSTET GABT IZ MOSKVE
NOVO MESTO — Ljubiteljem glasbe v Novem mestu se spet obeta vrhunski glasbeni dogodek. V četrtek,
11.	februarja, torej natančno čez dva tedna, bo namreč v tukajšnjem Domu kulture gostovai sekstet GABT, ki deluje v okviru moskovskega Boljšoj teatra. Prireditelji so obisk te glasbene skupine sicer načrtovali že prej, vendar pa se jim je šele tokrat prižgala zelena luč.
IZŠLE SO STEZICE
NOVO MESTO — Spet so izšle Stezice, glasilo učencev Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve v Novem mestu. Osrednji prispevek govori o liriki Ivana Zorana. To je pravzaprav referat, ki gaje o tem novomeškem pesniku in enem od os-novateljev Stezic pred tremi desetletji in pol (na gimnaziji kot predhodnici zdajšnje srednje šole) napisala učenka 4. d Barbara Zoran. Sicer pa sodelavci tega lista v zdajšnji številki pišejo o najrazličnejših dohodkih, ki so se zvrstili na Šoli, o svojih popotovanjih, obiskih v kulturno znanih krajih, poročajo, kaj so doživeli doma itd. Seveda se tisti, ki v njih bije literarna žilica, predstavljajo z literarnimi, predvsem pesniškimi prispevki. Zajetno številko so natisnili v Tiskarni Novo mesto.
DVE RAZSTAVI
RIBNICA — Te dni se z razstavama v ribniškem Domu JLA predstavljata amaterska slikarja Milorad Ljubisavl-jevič iz Novega mesta in vojak Balint Si-lard iz Beograda. Ljubisavljevičevc slike so polne vedrine, optimizma in življenjske topline. Balint v svojih delih odslikava nemir in duh sodobnega načina življenja. Prva razstava bo odprta do 10. in druga do 4. februarja. M.
G-č
pisma
in
odmevi
POHVALA ROMOM
Romi v Kanižarici sezavedajo pomena prizadevattjai darbibilo-naše življenjsko okolje čim manj onesnaženo. V tem pogledu je hvalevrednonjihovo sodelovanje s krajevno skupnostjo in krajevno konferenco SZDL. Ce seje še pred leti reklo, da so Romi raznašalci bolezni in onesnaževalci okolja, danes za Rome iz Kanižarice prav zaradi takega sodelovanja to ne velja. Ko so vodstvo krajevne skupnosti in vodstva krajevnih DPO organizirala odvoz smeti, je namreč ta uspešno stekel tudi iz romskega naselja. Zato je toliko manj razumljivo, da nekateri krajani niso vpisani na seznamih občanov, za katere velja organiziran prevoz smeti. Zanimivo je, da se nekateri od teh predstavljajo za višje izobražene in da so prav iz njihovih družin nekateri člani krajevnih samoupravnih organov in DPO. Upajmo, da bodo prizadevanja vseh ostalih krajanov enkrat razumeli tudi taki. Upam tudi, da si bodo vsi odgovorni prizadevali, da zginejo divja odlagališča odpadkov in bi spet lahko uživali čistejše okolje. Navsezadnje imamo vsi po krajevnih skupnostih pravico do zdravega okolja.
I. Ž.
TRNJE
• Prišli so prelomni časi. Prelomili so se mi preko hrbta.
• Mnogi popuščajo v dialogu — s samim seboj.
• Da bi imeli toliko oračev kot oratorjev, ne bi imeli neobdelanih
D. STARČEVIČ
NEKULTURNI
POSLUŠALCI
V petek, 22. januarja, je bil v črnomaljski športni dvorani koncert popularne skupine Plava trava zaborava. Vsi vemo, da ta dvorana ni primerna za koncerte, pa so v njej tudi zelo poredko. Piavo travo zaborava je prišlo gledat in poslušat veliko ljudi, ki pa so se obnašali zelo nekulturno. Vsevprek so kadili, mladi frajerji pa so cigarete seveda ugašali na tleh, na plastični masi. Namesto s ploskanjem so skupino nagradili v žvižganjem. Poskusi nastopajočih, da bi publiko bolj potegnili za sabo, so bili brez uspeha, saj ta ni hotela ploskati. Najbolj žalostno je, da se podobno dogaja tudi, ko gredo šolarji na predstavo v Cankarjev dom. Kulturno smo res še zelo nevzgojeni.
1. S.
Črnomelj
Tudi Kočevarji so del naše zgodovine
Kje je spominska plošča, odkrita ob 600-letnici naselitve?
Leta 1936 so Kočevarji slavili 600-letnico preselitve iz Nemčije v kočevske gozdove. Ob proslavije bila na Pogorelcu nad Gačami postavljena spominska plošča z letnicami 1336—1936 in s krajšim besedilom. Po osvoboditvi je nekdo spominsko ploščo odvil in odnesel neznano kam. Kraj, kjer je bila plošča postavljena, pa so po zaslugi Franca Janeža in GG Črmošnjice-Planina očistili, postavili pa so tudi kažipot Pomnik Kočevarjev, v kamen pa vklesali letnici 1336— 1936. Tako si lahko turisti ogledajo kraj, kjer je bila L 1936 proslava. Vseeno pa bi bilo dobro, da tisti, ki to ploščo poseduje, vrne na Pogorelec ali izroči Belokranjskemu muzeju v Metliki
Kakor je zapisano v zgodovini, je bilo okoli leta 1336pregnanih z Bavarske približno 200 upornih kmetov. Naselili so se na Kočevskem, skrčili gozdove, napravili rodovitne njive. Ukvarjali so se predvsem z živinorejo in lesom, gojili pa so tudi višinske kulture, kakor krompir, oves, bob itd Semenski krompir smo Belokranjci dobili pred vojno pri Kočevarjih in je odlično rodil, dokler se ni izrodil. Vsak petek so cele karavane konjskih vpreg vozile deske, škafe in drugo v Metliko in na Hrvaško, la izkupiček so Kočevarji ob povratku nakupili v Semiču živila in ostale potrebščine. Bili so zelo napredni gospodarji. Samo v Starih žagah so bile tri žage in vsaka je imela svojo elektriko.
Kočevske vasi so bile med vojno po večini požgane, kar pa je ostalo od stavb, so nudile odlično zavetišče partizanom. Na Planini je bil Invalidski pevski zbor, rekolevascenti, bolnišnice, v Črmošnjicah je bil v Pečaverjevi hiši Glavni štab Slovenije, na Rampohi uredništvo Kmečkega glasu itd
Kočevarji so imeli zelo razvito živinorejo. Samo na Planini je bilo 300 krav mlekaric. Sedaj njive zarašča grmovje, zadružni hlevi pa vidno propadajo. V sestavu teh hlevov je zgrajena tudi mlekarna, na žalost pa vse propada. Nekatere njive na Toplem vrhu so bile celo pogozdene. V začetku je bil torej gozd, na koncu bo zopet gozd. Ali ni škoda? Mi pa mleko uvažamo!
Vsekakor so tudi Kočevarji del naše zgodovine, zato ne smemo pustiti, da stavbe propadejo, njive pa zaraste grmovje.
FRANC DERGANC
»Mi smo nasledniki Gubca!«
Spomini na Jožeta Malusa, ki je pred 50 leti na Bizeljskem ustanovil Društvo kmečkih fantov in deklet
Ob obletnici ustanovitve (50 let) Društva kmečkih fantov in deklet na Bizeljskem je prav, da se spomnimo ustanovitelja društva, umrlega Malusa Jožeta (po domače Lipškovega Pepiča).
Jože je bil vzornega značaja, zvest prijatelj in tovariš, ljubitelj kmečkega stanu in zemlje. Že v osnovni šoli je kazal zanimanje za napredno kmetijstvo. Takratni upravitelj šole na Bizeljskem Gustav Pečnik mu je zato zaupal urejevanje šolske trsnice in drevesnice. Po končani osnovni šoli si je želel pridobiti čim več znanja o kmetijstvu, zlasti iz vinogradništva. Zato seje vpisal in z odliko končal dveletno sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru. Ker je bil odličen pevec, je na vinarski šoli postal pevovodja skupine učencev te šole. Tako seje na vinarski šoli po večerih razlegala pesem bizeljskih goric, med njimi Slomškova En hribček bom kupil in druge domače.
Po končani šoli seje Jože vrnil na Bizeljsko in se z vso vnemo lotil obnove svoje kmetije. Še danes je njegova kmetija ena najbolj urejenih kmetij na Bizeljskem. Kot napreden kmetje bil med ustanovitelji Društva kmečkih fantov in deklet na Bizeljskem. Zaradi agilnosti in glasnosti v tem društvu je bil klican na zaslišanje na orožniško postajo. Komandir Vidmar gaje pozval, naj v zvezi z delovanjem tega društva poda izjavo. Jože je izjavil: »Mi smo nasledniki Matije Gubca in želimo strokovno izobraževa-
Jk
VjšfArrjJJtKKr
fbuJa/
ti kmečko mladino zlasti v ljubezni do zemlje«. Vztrajal je, da se ta izjava zapiše v zapisnik (komandir Vidmar je kopijo zaslišanja dal meni). Tako je Jože z odločnostjo in delavnostjo pri-pomogel, da seje Društvo KFD Bizeljsko razvilo v eno najbolj agilnih društev KFD v Sloveniji. Izhajal je iz prepričanja, daje trdnost kmečkega stanu temelj za trdnost države.
S tem prispevkom na Bizeljskem še enkrat obnavljamo spomin na zasluženega krajana Jožeta Malusa.
STANKO ILJAŽ
Z GUMBI IN S ČAJEM
Potem ko smo se naučili šivati gumbe, smo kuhali čaj. Vsi smo ga pokusili in bil je dober. Karmen nam je razdelila še bonbone. Potem je moral vsak od nas previti »dojenčka«. To je bil naravoslovni dan. Na njem smo se naučili veliko novega.
IGOR KREVS, 2. a OŠ Mirna peč
ČETRTKOV VEČER, POZDRAVLJEN!
Zmeraj nestrpno pričakujem četrtek. Takrat se zvečer navadno zberemo v dnevni sobi vsi: Severin, Bogdan, mala Astrid, mamica in še ati pride z dela prej kot ostale dni. Prižgemo radio in povezani smo z domovino! Radio Ljubljana! Pozdravljena, naša Ljubljana s svojim četrtkovim večerom domačih napevov in melodij! Združuješ nas tudi v tujini in nevsiljivo zbujaš spomin na domače kraje.
SEVERIN MELLA Darmstadt
ODREŠILNA POMOČ KOLEKTIVOV
Tudi letošnji petošolci ne bodo prikrajšani za zimsko šolo v naravi, čeprav so stroški zanjo precej večji kot lani. Da bi prav vsi učenci lahko preživeli teden drugačne šole, so na pomoč priskočili s precejšnjimi denarnimi sredstvi mnogi kolektivi v naši občini. Tako so rešili finančnih problemov kar nekaj družin. To je zares lepo in vsi smo tega veseli. Vodstvo šole seje iz praktičnih razlogov odločilo spremeniti kraj zimovanja. Tako bo 151 učencev in 17 učiteljev z zunanjimi sodelavci preživelo 7 dni v hotelu Peca v Mežici. Upamo, da bo do njihovega načrtovanega odhoda 8. februaija že zapadel sneg.
PRIMOŽ JESENKO, 7. a OŠ bratov Ribarjev Brežice
PETSTOTAK ZA ČOPA
Tudiknamje prispelo vabilo za zbiralno akcijo za obnovitev domačije Matije Čopa. Na naši šoli z 212 učenci seje akcije udeležilo 156 učencev. To se mi zdi veliko, ker smo daleč od Gorenjske. V našem razredu smo sodelovali vsi in vsakdo je prispeval 500 din. Ob tem smo se razveselili nalepke in lista »Pot kulturne dediščine«, ki ga bomo dali v literarno mapo. Na listu piše tudi o Prešernu, kar nam bo prišlo prav ob kulturnem prazniku. Doslej za Matijo Čopa skoraj nisem vedela.
BISERKA ŠKARJA, 5. r.
novin. krožek OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
NIHČE SE NI ZBODEL
Na naravoslovni dan smo prinesli s sabo v šolo vse potrebno za kuhanje čaja. Deklice smo imele s seboj tudi svoje »dojenčke« in njihove oblekice, dečki pa igle, gumbe in sukanec. Skuhali smo čaj in dali na krožnike še piškote in napolitanke. Povabili smo tudi tovarišice iz drugih razredov in jim skuhali kavico. Vsi smo se tega dne naučili kuhati čaj. Potem smo poskrbeli za »dojenčke«. Pri previjanju so bili spretni tudi dečki. Ko smo šivali gumbe, se ni nihče zbodel v prst. Stenčas smo opremili z risbami in spisi o naravoslovnem dnevu, ki nam je bil zelo všeč.
TANJA PROGAR, 2. b OŠ Mirna peč
BILO JE ČUDOVITO
15. januarja smo Šli planinci-delegati v Brežice v Dom JLA na občni zbor planincev. Tam so najprej prebrali poročila o delovanju planinske organizacije, sledila je podelitev diplom in drugih nagrad. Na koncu je alpinist iz Krškega z diapozitivi prikazal vzpon na Mont Blanc. Bilo je čudovito. Ta občni zbor, ki so se ga udeležili tudi gostje iz Dola pri Hrastniku, Senovega, Samobora, Zagreba in od drugod, je bil zame prvi. Upam pa, da ni bil zadnji.
JASMINA ŠULER, 7. r OŠ Globoko
»Soseda bolj prijazna!«
Pripombe oskrbnice Gospodične na Gorjancih
TU SIZIF
Ob prebiranju sestavka »Soseda bolj prijazna«, objavljenega v letošnji 3. številki Dolenjskega !ista, sem se po nasvetu pisca prispevka zares zamislila. Avtor omenjenega sestavka je namreč spregledal, da v novinarjevem zapisu v prejšnjem Dolenjskem listu ni nihče niti omenil oskrbnice v sosednjem domu ampak samo, da se tam brez dovoljenja prodajata pijača in hrana.
Glede motenja pri računanju le tole. Cenik visi pri točilnem pultu in si ga lahko vsak ogleda. Prav tako ima vsakdo pravico zahtevati račun, če je potrebno tudi z našim podpisom in žigom. Tako lahko vsak sam preveri, če sem se res zmotila. To ni mogoče v sosednjem domu, kjer je cenik v kuhinji v predalu. V svojem prispevku M. K. omenja tudi čenčanje. Ce je pogovor z novinarjem Dolenjskega lista zanj čenčanje, potem je njegovo pisanje v Dolenjskem listu obrekovanje, ker škodi ugledu gostišča, katerega najemnica in oskrbnica sem.
Omenjenega avtorja prosim, da se sedaj on zamisli, kdaj se pri nas neha prijaznost. Ali je že kdaj pomislil, kakšen je kot gost v določenih trenutkih? Pri nas, na primer, ga v knjigo gos-
tov res ne moremo zapisati z zlatimi črkami. Mislim namreč, da bi ob razgrajanju vsakemu pravemu gostincu izginil nasmeh. Seveda je v Pionirjevem domu drugače. Tov. Nada je samo oskrbnica. Pod streho doma vzame le ljudi, ki soji po volji. Pri nas pa moramo postreči tudi raznim razgrajačem in z njimi prečuti marsikatero noč, ker jih ne moremo pustiti same, kot storijo v Pionirjevem domu, Že se jih naveličajo.
Kar se tiče točenja pijače, priprave hrane in spanja v Pionirjevem domu, lahko rečem, da traja to že več kot lefo in v vse večjem obsegu. Na tržni inšpekciji ne vedo ničesar o kakšnem Pionirjevem dovoljenju za to. Tudi sama oskrbnica prizna, da nima nič napisanega pri roki.
Avtor sestavka seje za pisanje osebno že opravičil, a je odklonil, da bi to storil v Dolenjskem listu. Tako sem sama razjasnila nekatere stvari, ki mu gredo tako v nos (verjetno tudi zato, ker je zadnje čas stalen gost v Pionirjevem domu).
DARINKA CVELBAR Dom Vinka PaderŠiča pri Gospodični
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 29.1.
8.45 — 13.55 in 17.05 — 00.15 TELETEKST
9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
17.20 VIDEOSTRANI
17.35 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 22. del
17.50 SUPER STARA MAMA, 13. del serije
18.15 R. BOŠKOVIČ — DUBRO-VČAN IN SVETOVLJAN
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.24 RZNO 19.30 DNEVNIK
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20 SEVER IN JUG, 18. del nadaljevanke
21.10 ZMAGOSLAVJE ZAHODNE CIVILIZACIJE, 4. del dokumentarne serije
22.05 DNEVNIK
22.20 SPREMENJENA STANJA, ameriški film
Eddie Jessup, harvardski raziskovalec, eksperimentira z drugačnimi stanji zavedanja in njegove raziskave ga, ko pride iz Mehike, pripeljejo do presenetljivih rezultatov. Soočil se je z evolucijo človeka, z lastnimi metamorfozami. Odreši ga lahko le ljubezen njegove žene. Ljubezen zmaga nad brezčutno in atančno znanostjo in nad njenimi nevarnostmi. Film je režiral znani in ekstravagantni angleški režiser Ken Russel.
00.00 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Znanstveni almanah — 18.30 TV galerija — 18.40 Številke in črke —
19.00 Ansambel Nika Zajca — 19.30 Dnevnik — 20.00 lz koncertnih dvoran — 20.50 Portreti književnikov: R. K. Na-rayan — 21.40 Iskanje gospoda Goodba-ra (ameriški film)
TV ZAGREB
8.25 Poročila — 8.30 Otroška oddaja —
9.00 Zimski počitniški spored — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored — 15.30 Poročila — 15.40 Risanka — 16.00 Dober dan — 17.10 Kronika | Reke — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Znanstveni almanah — 18.30 Izobraževalna oddaja — 18.40 Številke in črke —
19.00 TV Koledar — 19.30 Dnevnik —
20.00 Zakon v Los Angelesu (serijski film) — 21.00 Kvizoteka — 22.00 Dnevnik — 22.20 Kulturni magazin — 23.50 Bis (nočni program) — 01.20 Poročila
SOBOTA, 30.1.
7.55 — 00.55 TELETEKST 8.10 VIDEOSTRANI
8.25 RADOVEDNI TAČEK
8.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
8.45 OBLAČEK POHAJAČEK
9.00 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE
9.15 SOBA 405, 4. del
9.55 Maribor: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), 1. tek
11.15 PISANI SVET: Portret Janeza Jermana
12.25 VELESLALOM (Ž), 2. tek
13.15 PISMA IZ TV KLOBUKA
14.00 TEVETEKA
16.00 VIDEO STRANI
16.15 GOSPODAR PRSTANOV, ameriški film
18.25 KRATEK FILM
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 KNJIGA 19.24 ZRNO 19.30 DNEVNIK 19.55 NAŠ UTRIP 20.15 SOBOTNI VEČER ŽREBANJE 3x3
21.00 VRNITEV V PARADIŽ, 14. del nadaljevanke
22.45 DNEVNIK
23.00 LJUBEZEN NI NIKOLI NEMA, ameriški film
Zgodba pripoveduje o dekletu, ki je po nesrečni bratovi smrti ostala samo z gluhonemimi starši, kar se z leti vse bolj spreminja v breme. Njeno ravnanje je le odpoved in samozatajevanje. Že kot dekletce najde razumevanje le pri starejšem sosedu. On in fant, v katerega se zaljubijo pripravita do tega, da hoče prekiniti svoj žrtvovanjski način življenja, ko mora starše nepreklicno zapustiti, pa naj to še tako boli. Na srečo to sprevidita tudi starša. 00.40 VIDEO STRANI
NEDELJA, 31.1.
7.50 — 23.35 TELETEKST 8.05 VIDEO STRANI
8.20 ŽIV ŽAV
9.15 SUPER STARA MAMA, ponovitev 13. dela
9.50 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (M),
I. tek
10.25 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (Ž), 1. tek
II.40 ANSAMBEL RZ
12.20 VELESLALOM (M), 2. tek 13.10 SLALOM (Ž), 2. tek
14.00 VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 14. dela nadaljevanke
15.00 HIŠA, 11., zadnji del nadaljevanke 16.35 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI, folklorna oddaja
17.05 PRISLUHNIMO TIŠINI
17.45 TV KAVARNA
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 KRATEK FILM 19.24 ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.05 VUK KARADŽIČ, 13. del nadaljevanke
PONEDELJEK, 1. II.
8.45 — 13.55 in 17.00 — 22.45 TELETEKST
9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
17.15 VIDEOSTRANI
17.30 RADOVEDNI TAČEK
17.45 SOBA 405
18.15 POTOPISI IN REPORTAŽE
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.25 ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.05 MISTRALOVA HČI, 5. del nadaljevanke
21.05 DINAR 21.45 DNEVNIK
22.00 KONCERT KITARISTA TOMAŽA RAJTERIČA 22.30 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Beograjski TV program —
19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik —
20.00 Umetniški večer: Polde Bibič — 22.40 Glasbena oddaja — 23.10 Kronika Festa
TOREK, 2. II.
8.45 — 14.35 in 17.05 — 23.10 TELETEKST
9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED 17.20 VIDEO STRANI
17.35 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
17.45 EX LIBRIS, ponovitev 1. oddaje
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.24 ZRNO 19.30 DNEVNIK
20.05 ZATIŠJE, sovjetska drama
21.15 OSMI DAN, oddaja o kulturi
21.55 DNEVNIK 22.10 VIDEO GODBA
22.55 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Pokaži mi, kako — 18.30 Mostovi — 19.00 Rezerviran čas — 19.30 Dnevnik — 20.00 Umetnostna galerija Maribor — 20.40 Žrebanje lota — 20.45 Svetovno poročilo CNN
STUDIO
REDAKCIJA
ČESTITKE
OGLASI
tel:
tel: 28-160
DRUGA TV MREŽA
14.40 Jugoslavija, dober dan — 15.10 Guliverjeva potovanja (ameriški film) — 16.25 Kapelski kresovi — 17.35 Bas fantazija — 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik — 20.15 Glasbeni večer — 21.45 Poročila — 21.50 Vinodolski zakonik (oddaja iz 0 Športna sobota
TV ZAGREB
8.15 Poročila — §.20 Bis (ponovitev) — 9.55 Veleslalom (Z), 1. tek — 11.15 TV v šoli — 12.25 Veleslalom (Ž), 2. tek — 14.30 Nogomet Jugoslavijadtalija —
16.15 Narodna glasba — 16.30 Šedem TV dni — 18.30 Dokumentarna oddaja — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.15 Številke in črke (finale kviza) — 21.10 Carryjev šopek (ameriški film) — 00.35 Poročila
21.10 ZDRAVO
22.40 DP V NAMIZNEM TENISU, reportaža
23.10 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
8.55 Poročila — 9.00 Danes za jutri in Poti slave (ameriški film) — 12.00 Kmetijska oddaja — ... Športno-zabavno popoldne —19.30 Dnevnik — 20.00 Doba negotovosti (poljudnoznanstveni film) — 20.45 Poročila — 21.00 Mali koncert — 21.15 Športni pregled
LAHK f SLIŠITE STUI RADIJSKA SKALA	o\ JIO DN.
88 90 92 94 96 98 100 v STUDIO UKV 100 ODDAJAMO VSA \ OD ie -	102 104 106 D 6 MHz K DELOVNIK / » URE / LJAH > URE /
28-165
28-155
SREDA, 3. II.
8.45 — 13.55 in 16.35 — 23.55 TELETEKST
9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED 16.50 VIDEO STRANI
17.05 ZBIS: RIŠEM SONCE 17.20 FIGOLE-FAGOLE, 2. del 18.15 NADARJENI OTROCI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.24 ZRNO 19.30 DNEVNIK
20.05 FILM TEDNA: NEBEŠKA VRAT A, ameriški film
Konec prejšnjega stoletja je bil čas velikega priseljevanja v Ameriko in preseljevanj znotraj Amerike. Režiserju Ciminu gre v filmu za prikaz bojevanja med oblastjo in karavanami priseljencev, ki prihajajo pretežno iz evropskih vzhodnih
dežel. Ta borba je še posebej kruta za intelektualce, harvardske izobražence. V filmu gre za potovanje, ki je peklensko, in vrata v raj postajajo vse bolj oddaljena. Pričenja se tudi borba med razredi.
22.25 DNEVNIK
22.45 SMUK (M in Ž), posnetek
23.00 PLESNI NOKTURNO
23.10 DOKUMETARNA TV IGRA 23.40 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —
19.00 TV koledar — 19.30 Dnevnik —
20.00 Svet na zaslonu — 20.40 Glasbeni večer — 21.30 Poročila — 21,35_Umet-niški večer — 22.35 Smuk (M in Ž), posnetek — 22.50 Kronika Festa
ČETRTEK, 4. II.
8.45 — 14.15 in 17.00 — 23.55 TELETEKST y
9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
17.15 VIDEOSTRANI
17.30 PISMA IZ TV KLOBUKA
18.15 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.24 ZRNO
19.30 DNEVNIK 20.05 TEDNIK
21.10 NA ROBU TEME, 3. del nadalje-
vanke
22.05 DNEVNIK
22.50 SUPERVELESLALOM (M in Ž),
ivisnptpk
22.45 JUBILEJNA TEVETEKA
23.45 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 Risanka —.18.40 Številke in črke —
19.00 TV koledar — 19.30 Dnevnik —
20.00 Filmoskop: igrani film — 22.30 Poročila— 22.35 Odprla knjiga — 23.05 Superveleslalom (M in Ž), posnetek
Spored Studia D
ČETRTEK, 28 . januarja 16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Od A do ž, 17.40 Čestitke naših poslušalcev, 18.00 Kronika Dolenjske, Čestitke naših poslušalcev, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
PETEK, 29. januarja
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Tema tedna, 18.00 Kronika Dolenjske, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
SOBOTA, 30. januarja
16.00 Začetek, Izbor pesmi tedna, 16.30 Novice, Brez dnevnega reda, 18.00 Kronika Dolenjske, nagradna uganka, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
NEDELJA, 31. januarja
9.00 Začetek, Pesem tedna, Iz vaše kuhinje, Lestvica zabavne glasbe, 10.00 Kronika Dolenjske, Repičeva draga, 10.30 Kmetijska oddaja, 11.00 Mali oglasi, 11.30 Čestitke naših poslušalcev, Studio D jutri
PONEDELJEK, 1. februaija
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Tema dneva, 18.00 Kronika Dolenjske, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
TOREK, 2. februarja
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, 17.40 Čestitke našihv poslušalcev,
18.00 Kronika Dolenjske, Čestitke naših poslušalcev, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
SREDA, 3. februarja
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Tema dneva, 18.00 Kronika Dolenjske, Lestvica narodno-zabavne glasbe, Biba leze — biba gre, Studio D jutri.
mm
braženi kot zaposleni v občini. Bati se je, da bo nova avto cesta še okrepila odliv strokovnih kadrov iz Novega mesta.
V letu 1985 |e bilo v novomeški občini zaposlenih 9,4 odstotka delavcev z višjo in visoko izobrazbo (v Sloveniji 11 odst.), 16,8 odst. delavcev s srednjo izobrazbo (Slovenija 19,1 odst.), 40,5 odst. pa je bilo polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev (Slovenija 34,4 odst.). Pomembno je tudi, da mnoga sistematizirana delovna mesta niso zasedena z ustreznimi kadri. Razkorak med dejansko in zahtevano izobrazbo se povečuje predvsem glede kadrov z visoko, višjo in srednjo izobrazbo, povečuje pa se tudi neskladje glede zaposlenih nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev in potrebami združenega dela po delavcih s poklici ozkega profila. Industrijska proizvodnja, ki bi morala odigrati vodilno vlogo v procesu razvojne preobrazbe v razvito gospodarstvo, ima slabšo strukturo zaposlenih kot celotno gospodarstvo, le 5 odst. zaposlenih ima višjo in visoko izobrazbo, kar 57 odst. je polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Kar 50 odst. delavcev, neposredno vezanih na proizvodni proces, ima le prvo ali drugo stopnjo strokovne izobrazbe, 36 odst. pa je delavcev s tretjo in četrto stopnjo, še nižja je izobrazbena struktura proizvodnih delavcev, prav tako imajo zaposleni, neposredno vezani na proizvodni proces, nižjo izobrazbeno strukturo kot zaposleni v teh ozdih. Sicer pa je anketa pokazala, da večina opreme novomeškega gospodarstva sodi v drugo in tretjo stopnjo tehnološke razvitosti, le nekaj odstotkov opreme pa dosega četrto, peto in šesto stopnjo (računalniško vodeni stroji in oprema, računalniško podprti proizvoni poslovni sistemi). V prihodnosti bi morali ne le izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih, ampak poskrbeti, da še bo čimveč strokovnjakov ukvarjalo s problemi, ki zadevajo proizvodni proces in razvojne dileme.
Jasno je tudi, da si družba, ki razvoja ne zna ali ne uspe nasloniti na izsledke znanosti, ne more zagotoviti takega napredka, ki bi ji zagotavljal enakopraven položaj v mednarodnem dogajanju. Že omenjena anketa, ki je bila opravljena prav za to študijo, je pokazala, da ima razvojno raziskovalno delo in sodelovanje z zunanjimi razvojno raziskovalnimi organizacijami razvito le 8 ozdov v občini, kar je seveda vse prej kot dobro. V letu 1986 se je z razvojno raziskovalnim delom v novomeški občini ukvarjalo 262 delavcev, od tega 56,5 odstotka z visoko izobrazbo, 35,1 pa z nižjo stopnjo strokovne izobrazbe.
Pomembni so tudi podatki o izobraževanju. V desetletju od 1975 do 1985 je močno upadlo število učencev po podeželskih, posebno podružničnih šolah, povečalo pa se je v mestnih osnovnih šolah. Primerjava učnega uspeha učencev mestnih in ostalih osnovnih šol pa kaže, da so učenci v mestu precej bolj uspešni od vrstnikov na podeželju. V letih 1976—80 je bilo v poklicne in srednje šole v Sloveniji vključene 64,5 odstotka generacije, občina Novo mesto je bila s 56,8-odstotno vključenostjo pod slovenskim povprečjem in na 49. mestu med slovenskimi občinami. V obdobju do 1983 je bilo v Sloveniji vključene v srednje šole že 72,8 odst. generacije, v Novem mestu pa 64,2 odst. Zaostajanje za povprečjem Slovenije se torej ni spremenilo. Zadnja leta se je v prvi letnik usmerjenega izobraževanja vpisalo povprečno 86 odst. generacije.
V Sloveniji se v zadnjih letih vpis v prve letnike sicer celo zmanjšuje. Analitiki opozarjajo, da vedno več učencev po osnovni šoli ne nadaljuje šolanja, temveč se zaposlujejo kot nekvalificirani delavci. Gotovo je eden pomembnejših vzrokov za to neustrezno vrednotenje znanja in izobrazbe v naši družbi, kar se zna še zelo hudo otepati. Občina Novo mesto je pod republiškim povprečjem tudi po deležu generacije v višjih in visokih šolah, kar pa je razumljiva posledica manjše vključenosti že v srednje šolstvo.
V letih 1980—83 je bila ta vključenost dobrih 8 odstotkov, v Sloveniji pa skoraj 11 odst. V zadnjih letih se struktura študentov spreminja v korist tistih, ki študirajo na fakultetah, manj pa je vpisa na višje šole. V šolskem letu 1986/87 je študiralo 1.192 mladih iz novomeške občine, od tega je bilo 48,7 odst. rednih, 47 odst. pa študentov ob delu. Največ rednih študentov se je izobraževalo na sedmi stopnji, velika večina študentov ob delu pa je obiskovala višje šole. Največ študentov je bilo na ekonomsko-poslovnem in organizacijskem področju, sledi tehnično, pedagoško, agroživilsko in biotehnično.
Znižana stopnja zaposlovanja v občini v zadnjih letih ni bila posledica kvalitetnih dejavnikov družbenega razvoja, ampak odraz zmanjševanja gospodarskih aktivnosti in tudi vse večjih težav pri realizaciji potreb. Delovne organizacije vse težje zadovoljijo potrebe po delavcih z višjo in visoko izobrazbo (teh se po končanem študiju vse manj zaposli v novomeški občini), pa tudi po delavcih ozkega profila. Če bi do leta 1990 zadovoljili vse planirane potrebe, bi bila presežena predvidena 1-odstotna letna rast števila zaposlenih. Opazno je izboljšanje izobrazbene strukture planiranih potreb, posebno v primerjavi z izobrazbeno strukturo prijavljenih in uresničenih potreb v letu 1986. Večina delovnih organizacij v občini pa nima dolgoročnih kadrovskih planov do leta 2000.
Študijo zaključuje vrsta predlogov, kako izboljšati zaskrbljujoče stanje na področju kadrovske problematike v novomeški občini. Vse skupaj bo vredno širše pozornosti in temeljite obdelave, seveda s ciljem, da bi že v najbližji prihodnosti dosegli premike na bolje, ki so še kako potrebni, če naj bi razvojnega voza ne spustili povsem mimo.
Z. L.-D.
Tretjina Novomeščanov nima osnovne šole
Prav nič novega ni, da vsi naši pomembni dokumenti, posebno planski, močno poudarjajo problematiko prestrukturiranja gospodarstva in s tem v zvezi prestrukturiranja kadrov oz. izboljšanja kadrovske politike in strukture. V procesu prestrukturiranja imajo kadri kot nosilci družbenoekonomskega razvoja seveda odločilno vlogo. Cilj našega gospodarstva naj bi bil (smo še daleč od njega in v praksi pravih sprememb sploh še ni, čeprav se zelo mudi, če naj ne bi preveč zaostali v razvoju za svetom) tehnološki dvig na tisto raven, na kateri bo znanje bistveni dejavnik razvoja. Pri prehodu nekega gospodarstva na višje tehnološke stopnje pa je najpomembnejše izboljšanje kadrovske strukture. To pomeni, da se vse bolj zmanjšuje in končno izgine delež delavcev, ki niso usposobljeni, da se zmanjšuje delež ozkih poklicnih usmeritev prve in druge stopnje ter poklicno usmerjenih delavcev, narašča Pa delež delavcev s srednjo, višjo, visoko in akademsko stopnjo izobrazbe. Približno tako piše diplomirana sociologinja Sonja Borštnar iz Razvoj-no-raziskovalnega centra Novo mesto v študiji o kadrih in zaposlovanju v novomeški občini do leta 2000, ki je nastala po naročilu novomeške občinske skupščine, občinske raziskovalne in izobraževalne skupnosti. Seveda ni treba posebej poudarjati, da vsi podatki o sedanjem stanju izobrazbene ravni zaposlenih, o šolanju, o gospodarstvu potrjujejo, da se v novomeški občini nimajo nad čim veseliti in da prihodnost ni obetajoča, če ne bo temeljitih Preokretov. Za te pa je iz cele vrste razlogov malo možnosti.
podatki so pokazali, da gospodarstvo novo-
meške občine zadnja leta nazaduje. Glede na strukturo dejavnosti in nizko akumulativno sposobnost kratkoročno ni mogoče pričakovati bistvenih premikov in s tem povečanja gospodarske moči občine.
Značilno je tudi zmanjševanje sredstev za skupno porabo in v tem okviru posebej sredstev za osnovno izobraževanje, kar ni le posledica mnogih intervencijskih ukrepov v zadnjih letih. V razvojno in kadrovsko zahtevnejših panogah, ki so odločujoče pri zaposlovanju ekspertnega in raziskovalnega kadra, je leta 1981 delalo kar 44 odstotkov delavcev, zajete so panoge v proizvodnji in storitvah, ki po naravi dela zahtevajo večjo udeležbo strokovnega dela, s tem da je povprečna doba šolanja vseh delavcev 11 let. Če bi upoštevali še podobne panoge v negospodarstvu, kjer povprečna doba rednega šolanja delavcev dosega 12 let, je v letu 1981 med vsemi zaposlenimi v združenem delu delalo na področjih, ki so zahtevnejša glede znanja, približno 49 odstotkov. Delež zaposlenih v razvojno in kadrovsko zahtevnih panogah gospodarstva je bil v letu 1986 nekoliko nižji, 43 odstotkov, a če se prištejejo še zaposleni v negospodarstvu, je ostal nespremenjen. Znižanje deleža v gospodarstvu je povzročila predvsem počasnejša rast razposlovanja v industriji, kjer je bilo opaziti nekatere negativne pojave, rast zaposlovanja v kapitalno in delovno intenzivnih panogah, upadanje pa v tehnološko intenzivnih panogah. Dejstvo je, da ima novomeška občina znatno ugodnejšo razporeditev zaposlenih po področjih glede na razvojno in kadrovsko zahtevnost kot Slovenija (leta 1985 je bilo 27 odstotkov
zaposlenih v razvojno in kadrovsko zahtevnejših panogah), slabo pa izkorišča oz. izgublja to prednost predvsem zaradi dokaj nizkega deleža zaposlenih z visoko, višjo in tudi srednjo izobrazbo. Med novomeško občino in Slovenijo sicer ni večjih razlik glede povprečne dobe trajanja rednega šolanja, toda Novo mesto ima precej nižji odstotek zaposlenih z visoko, višjo in srednjo izobrazbo v razvojno in kadrovsko zahtevnejših panogah.
Izobrazbena struktura prebivalcev novomeške občine je precej nižja od izobrazbene strukture prebivalcev Slovenije. V letu 1981 je bilo brez osnovnošolske izobrazbe 36,7 odstotka prebivalcev novomeške občine, osnovno šolo je imelo 28,9, poklicne šole 18,4, srednjo šolo 11, višjo in visoko šolo pa le 4,6 odstotka prebivalcev. Vsi deleži so bili v Sloveniji večji, le tistih prebivalcev Slovenije z nedokončano osnovno šolo je bilo bistveno manj, 25,7 odstotka. Zgovorna je tudi analiza po krajevnih skupnostih. Na območju skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto, kjer je leta 1981 živela tretjina prebivalstva občine, je bilo kar 50 odstotkov vseh s srednjo in celo 80 odstotkov tistih z višjo in visoko izobrazbo. Vrsta krajevnih skupnosti pa je imela več kot polovico prebivalstva z nedokončano osnovno šolo. Seveda tudi danes ni bistveno drugače, jasno je, da so podobno skoncentrirana tudi delovna mesta, zaradi česar je velika dnevna migracija, vanjo je vključenih več kot polovica zaposlenih v občini, prevladuje pa delo v drugem kraju izven stalnega bivališča v občini. Omembe vreden je tudi podatek, da so zaposleni prebivalci občine bolj izo-
V neobvezen premislek
OBČAN JUGOSLAV SLOVENOVIČ
Slovenci smo predvsem zadnje čase trn v očesu sicer precej enotnega jugoslovanskega imidža, na vseh koncih in krajih štrlimo ven ali pa nam kaj manjka. Zadeva pa ni tako brezupna, kot se zdi na prvi pogled, z določenimi popravki bi bilo mogoče iz nas vendarle narediti ljudstvo po jugoslovanski meri in podobi, še zlasti, ker ves svet ve, da smo precej ubogljivi, da raje kot ne popustimo. Naloga z delovnim naslovom »kako Slovenca predelati v solidnega in zaupanje vzbujajočega Jugoslovana« ni posebno težka. Vsaj na papirju ne. Tako nekako bi šlo.
Slovenca, ki bi se izkobacal iz slovenske maternice, bi za začetek krstili za Jugoslava, Slovenčico pa za Jugoslavo. Že v vrtcu se bi počasi navajal na srboslovenščino (temeljni učbenik bi morda napisal dr. Marjan Rožič), med nadaljnjim šolanjem, ki zaradi državnega povprečja ne bi smelo biti predolgo, se bi utrjeval predvsem v različnih domoljubnih vedenjih. Daje Jugoslavija bogata in po vsem svetu spoštovana država, v kateri mrgoli rud, gozdov, zdravilnih voda. bistrih morij in nebesne sinjine. Tako rekoč vsak drugi Jugoslovan je tudi nekakšen Nikola Tesla, kar pa butasti svet in bližnja okolica še nista spoznala. Če bi se naš Jugoslav vendarle prebil do univerze, bi želel postati predsem pravnik, steber birokracije.
Ko bi hormoni rekli Svoje, bi Jugoslav spoznal Jugoslavo iz kakšne bratske republike ali pokrajine, na svatbi bi bilo več sto svatov, veliko bi jedli in pili ter streljali (v zrak). Po poroki v zgodnjih letih bi Jugoslav z gnusom zavrgel vsako pomisel na civile, z zastavo in šajkačo na glavi bi odrvel do kapije najbližje vojašnice in se prepustil domovini, ona pa njemu. Ker bi bil nedvomno dober vojak (to je bil namreč vedno), bi morda z njim naredil intervju naš po vsem svetu znani reporter Miroslav Lazanski.
Po teh svetlih, vendar kratkih trenutkih bi Jugoslav s svojo bratsko
Jugoslavo utonil v nekakšno sivino. Država bi jima dovolila dva otroka, na tretjega bi nabila davke, česar sovražno razpoloženi svet seveda ne bi razumel. S svetom bi bile sploh težave, zunanji sovražnik bi nenehoma nekaj rovaril, notranjega pa z izginotjem Slovencev in drugih podobnih narodov in narodnosti ne bi bilo več, oziroma bi si ga modro vodstvo v obliki raznih enomesečnih predsedstev izmišljalo po potrebi. Svetli trenutki v družini Jugoslava Slovenoviča bi bili srbski božič in novo leto ter ramadan, otroka bi še dolgo pomnila nakupovalni izlet v Istanbul, nekdanji Carigrad. Tam bi si družina kupila krznene bunde (originalni turški zajec) in nazaj grede seveda plačala carino, ker bi bil ravno avgust. Nihče ne bi mogel reči, da je Jugoslav in njegovi odrezan od sveta. Poleg Instanbula bi bilo tu še dopisovanje z neuvrščenim prijateljem iz prijateljske Zambije. Samo za pismene. Izmenjavala bi predvsem samoupravne izkušnje.
Sicer pa se Jugoslavu v nekoliko spremenjeni domovini sploh ne bi
godilo slabo. Nezaposlena žena bi mu po prihodu iz ne prenaporne službe v lavorčku oprala noge, nato pa bi se (za kosilo je bila sarma) zavalil na divan in med prebiranjem Borbe (v latinici in cirilici) sladko zadremal. Otroka bi hodila po prstih.
Tako bi tekla leta in desetletja, vmes bi bile občasno kakšne najbolj na svetu demokratične volitve, veliko nogometnih tekem, smučanje pa bi bilo kot tipično nacionalistična dejavnost prepovedano. Vodilni znanstveniki bi delali tudi poskuse za dokončno ukinitev snega. Od domoljubnih dejanj bi bila najbolj spoštovano cvrtje nedolžnih jagenjčkov in turških klobasic in petje domoljubnih pesmi v spremljavi gosli na eno struno. Veliko točk bi prineslo tudi zaklinjanje na razne mitološke osebe in predmete. Domovina bi znala biti hvaležna, Jugoslav bi lahko posedoval enoinpolsobno stanovanje, televizor z enim programom, gramofon s ploščami Lepe Brene in avto znamke »Kimilsung GT turbo«.
Skratka, življenje našega in drugih Jugoslavov bi bilo tako popolno, da bi turisti iz sicer 'precej sovražnega sveta v trumah prihajali v »milu nam otadžbinu«. Vse bi jim bilo neznansko všeč, le na meji bi nekoliko godrnjali. Zaradi obvezne menjave steklenih biserov v težki dinar.
MARJAN BAUER
0
Za srečo sta potrebna dva
RAČUNALNIK NE ZNA BITI PRIJAZEN
J. V. iz Novega mesta sprašuje: Zanima me med drugim tudi to, ali pri svojem delu v svetovalnici potrebujete in uporabljate tudi računalnik. Slišala sem, da je to v tujini običajna praksa.
Odgovor: Pri različnih srečanjih, okroglih mizah in posvetovanjih nas mnogi sprašujejo ravno to. Lepo je, da se zanimajo za našo dejavnost, in ker smo hiša odprtih vrat, kot radi pravimo, tudi nimamo prav nobenih skrivnosti, razen kar zadeva naše stranke. V tem pogledu pa vlada pri nas načelo popolne molčečnosti, kajti diskretnost stranke je temeljni pogoj za naše delo. O stranki ne sme nikoli izvedeti nihče nepoklican prav ničesar. Tudi stranke podpišejo izjavo, da bodo to spoštovale. Za delavce svetovalnice pa je to temeljni pogoj. Zato o svojem delu ne morem govoriti, kar se strank tiče, prav v nobenem krogu, tudi doma ne. Svoje delo pri nas teže propagiramo, ker se stranke z našimi uslugami ne hvalijo, kajti vsi smo še polni predsodkov. Ne hvalijo pa nas zaradi tega ne, ker nočejo, da bi kdo vedel, da so si prijetnega partnerja našle pri nas. Žal so ti predsodki velika cokla prav za stranke same, a kaj hočemo! Potrebno bo še nekaj časa, da bodo lahko tudi tovrstne usluge naše zadovoljne stranke z veseljem priporočale tudi drugim.
Glede računalnika pa tole: nimamo ga (še). Nimamo ga iz več razlogov. Prvi je vsekakor ekonomski, ker nimamo sredstev zanj. Svetovalnica se namreč še vedno živi izključno od plačila strank in ima dajatve kot druge organizacije. Na tak način seveda ne more pridobiti dovolj sredstev, saj ta komaj zadoščajo za pokrivanje stroškov. Zato svetovalnica že dlje časa nima nobene akumulacije. To seveda ni dobro, a ekonomska kriza, v kateri pač smo, ne dopušča, da bi bilo kaj drugače. Veliko strank, ki so v težkem ekonomskem oz. socialnem položaju vpišemo brezplačno in tega nam nihče ne nadomesti. Vendar pa računalnika niti toliko ne pogrešamo, kajti naše delo je predvsem delo z ljudmi ali delo s posameznikom. Sam vpis in prvo srečanje z bodočo stranko je le uvod, kajti
ljudje želijo priti večkrat, se pogovoriti še o drugih zadevah, ki morda sploh niso tako zelo povezane s primerom partnerstva kot z željo, da bi malce poklepetali in tudi na ta način prebili teman obroč samote, ki jih obdaja morda že leta ali desetletja. In to v Živi počnemo. V agencijah v tujini, kjer pa vse obravnavajo računalniki, tega ni in tudi ni mogoče. S stranko se morda operater na računalniku ali kdo drug sreča prvič, potem pa seveda osebnih stikov sploh ni več. Pravijo, daje to predrago. Želje ljudi po stikih so jim nekako tuje. Mi tega ne počnemo, ker se zavedamo, kako pomemben je prav človeški stik in toplina, ki človeka obdaja, če naleti na nekoga, ki gaje pripravljen posluša-ti. Računalnik bi nam koristil le v toliko, da bi sortiral podatke, jih razvrščal v skupine in nam olajšal delo pri izbiri. Seveda bi to pomenilo, da bi morali zaposliti tudi enega ali dva človeka več s področja programiranja oziroma operacij, to pa nam v zdajšnjem trenutku ni mogoče. Za
enkrat ostajamo še pri stari ročni obdelavi, ki ima verjetno tudi nekaj minusov, ima tudi veliko prednosti. Računalnik tega še dolgo ne bo mogel početi. Moral bo biti zelo podoben človeku in imeti vse tisto, kar človek daje in želi prejemati. To pa je človeška toplina in velika mera razumevanja.
Pred časom smo imeli priliko ogledati si takšno agencijo v Italiji. Delajo izključno s pomočjo računalnika. Predpostavka pa je, da ima vsaka stranka telefon oziroma številko, kajti računalnik potem samo obvešča stranke o telefonski številki partnerja, ki naj bi po obdelavi podatkov v sistemu najbolj ustrezal. To je možno. Je pa tudi le predpostavka. Strank sploh ne želijo videti, ko so že dale podatke. Čakati morajo, da dobe obvestilo o telefonski številki in pika. Vpišejo pa jih le za eno leto in ne glede nato, kaj zanje store. Pri nas je to precej drugače in seveda v dobro stranki.
Zadnjič smo napisali, da Živa zdaj deluje tudi na Dolenjskem, in sicer v Novem mestu, na Rotovžu (Glavni trg 7), vsak četrtek od 15. do 17. ure. Nekaj jih je namreč po telefonu spraševalo, če vsak drugi četrtek. Torej: vsak četrtek v tednu v Novem mestu na Glavnem trgu 7. Vaša vprašanja za to rubriko pa lahko pošljete vsak dan na uredništvo Dolenjskega lista.
BORUT POGAČNIK
/• • • • ................................
X • • • • •	.♦ • ••
. f s : »*» » •»"
c3 *rt
Ih tfi
-ti o
© ti
m
O®
f-H e. ®
S (V
©
ti
V televizijski oddaji v živo je leta 1985 pet škotskih tkalk v samo 45 minutah ostriglo dve škotski ovci, naredilo iz volne nit, iz niti pa spletlo moški pulover z dolgimi rokavi in žepi.
Vlečenje vrvi je bilo od leta 1900 do 1920 olimpijska disciplina. Zdaj prirejajo samo še svetovna prvenstva. Predlani so prvič priredili tudi žensko svetovno prvenstvo v tem sicer moškem športu. Ženske so se napenjale v Arizoni.
Zlata ribica, ki živi v akvariju v temni sobi sčasoma pobeli. Če zlato ribico zamrznemo na minus 150° Celzija, ostane živa nekaj tednov.
•
Najvišji kaskaderski honorar v zgodovini filma je dobil ameriški	profesiona-
lec Roy Alon. Za milijon dolarjev je v filmu Prekletstvo Pinka Pantherja padel v morje s 35 metrov visoke pečine. Pasti je moral na hrbet, sedeč v invalidskem vozičku, eno nogo je imel v pravem mavcu, med padanjem je moral ustreliti iz bazuke
Leta 1913 so prebivalke vasi Sipche v Nepalu zastrupile vse odrasle sovaščane (z možmi
na čelu). Tako jim je svetoval krajevni guru, rekoč, da se bo truplo stote moške žrtve spremenilo v zlato, nakar bi krvoločne vaščanke seveda obogatele.
V času vladanja angleške kraljice Ane je na njenem dvoru kot cirkusantka živela ženska z imenom Paula. Imela je samo eno oko, jezik pa tako dolg, da je .edino ol^o lahko oblizovala.
Leta 1835 so v Oklahoma Cityju zaradi umora prijatelja in poslovnega družabnika obesili nekega Charlesa Boyingtona. Ko so ga peljali na vislice, je rekel, da bo iz njegovega groba zrasel hrast in da bo to dokaz njegove nedolžnosti. Hrast je res zrasel — danes je seveda turistična znamenitost — čeprav je ekipa pravnikov in drugih strokovnjakov z univerze Oklahoma dokazala (potem ko
je preučila vse dokumente), da je bil Bovington kriv in torej po pravici obsojen na smrt.
•
Gorila, največja človekolika opica, spi po 14 ur na dan. Ponoči smrči tako glasno, da je hrumot slišasti dva kilometra daleč. Gorila je nekakšen simbol silne moškosti, za moške pravimo, da so (kadar so) po prsih dlakavi kot gorila. Posredi je velik nesporazum. Gorila namreč po prsih sploh ni dlakav, razen tega pa je neverjetno mlačen ljubimec. K tisti zadevi ga mora nagovoriti samica, v ljubezenskem življenju goril dvorijo ženske. In to celo tako, da ono stvar prinesejo samcu pod nos. Tudi ta najbolj neposredna metoda velikokrat ni uspešna, samec ostane hladen kot brizganec na Antarktiki. Če pa se strast vendarle prebudi, je samčev penis velik okoli 5 centimetrov. Čeprav najbrž tudi gorile mislijo, da iz majhnega grma lahko skoči velik zajec, omenjeni centimetri res niso kakšen rezultat.
v
0
Glasba
BRYAN FERRY
S svojim zadnjim albumom Bete Noire, na katerem je še enkrat imenitno uskladil izredno estetiziran avtorski izraz z izjemnim interpretacijskim standardom, je predstavnik britanskega popa Bryan Ferry spet v središču pozornosti. Zaradi te plošče je preživel leto in pol na potovanjih. Glasbo in besedila je pisal v Los Angelesu, snemal je v Nassau, Parizu in južni Franciji, produkcijo pa je dokončal potem v New Yorku. Izjavil je, da je na ta način raziskoval emigrantsko mitologijo.
Bete Noire je prefinjen album, ki niha med hladno eleganco in dobro premišljeno preprostostjo. Bryan Ferry je po plošči Boys and Grils tako še enkrat dokazal svojo prefinjenost. Številni glasbeniki danes skušajo posnemati koncept, ki ga je definiral Ferry s skupino Roxy Musič. Gre za umetniško mešanico liričnega romantizma in čutnih krikov, živalskega erotizma. Plošča Bete Noire je polna vrhunskih estetiziranih slik imaginarnih ljubezenskih zgodb, ki so začinjene s prepričevalnimi zvoki. Ferryjev hedonizem in melanholija, dopolnjena s svojstvenim ritmom, sta zelo privlačna. Vse na tej plošči dobro opisuje njegov citat iz preteklosti. Ferry je rekel, da je to, kar on dela, čisti soul, pomešan z afro-kubanski-mi vplivi, jazz vložki in čutno gracioznostjo atmosfere Go qo klubov.
Vsemu temu odgovarja tudi stilizirana fotografija na ovitku plošče, na kateri je zabeležena
glasba elitnih glasbenikov: kitarista Johnnyja Marra, nekdanjega člana The Smithsov, Paulinha da Coste, ki zadovoljuje eksotične okuse, izrednega mladega britanskega jazz saksofonista Courtneya Pinea, basista Mar-cusa Millerja (bivšega člana skupine Pink Floyd), kitarista Davida Gilmoura in drugih. Ploščo sta skupaj producirala Ferry in Patrick Leonard, v prodaji je pod geslom »Ob-
vezno si privoščite ta izredni zvok«.
Večina si zamišlja Ferryja kot človeka, ki cele dneve prebira Rimbauda, toda njegov resnični interes je šport, in to kolesarstvo. Ostale stvari, ki po njegovem določajo njegov okus, so: slikarstvo Matissa in Picassa, književnost Dickensa in Riderja Haggarda, igra Jimmy-ja Cagneya, Catherine Deneu-ve in predvsem Grace Kelly, mnogo skupnega, pravi, da ima z žalostno osebnostjo Marie Callas. Pri odkrivanju svojega okusa Ferry ni omenil niti ene osebe ali stvari iz kulture, ki so očitno inspirirale glasbo in besedila za Bete Noire. Sam pravi, da tega ni storil zato, ker ne želi odkriti prav vsega, kar ima rad. Bryan Ferry je sedaj že zaposlen z novim projektom, ploščo, na kateri bo pel samo v spremljavi akustične kitare in mogoče še ustne harmonike.
20G2
priloga dolenjskega lista
lamu zaceli
Aktualna tema
SOCIALIZEM SINOV NE BO ENAK SOCIALIZMU OČETOV
Medobčinski svet ZK za Posavje je pretekli četrtek povabil v Krško predsednika predsedstva CK ZK Slovenije Milana Kučana. Kučan se je najprej sestal z aktivom političnih delavcev v Posavju, popoldne pa je v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem govoril na novo izvoljenim sekretarjem osnovnih organizacij ZK iz Posavja o trenutnem političnem položaju v Jugoslaviji in Sloveniji. Predavanju so prisotni, ki so napolnili veliko dvorano delavskega doma, pozorno prisluhnili in na koncu predsedniku Kučanu postavili nekaj vprašanj.
»Še nikoli ni bilo toliko različnih informacij, toliko različnih sodb — tudi med vami — kakor jih je sedaj. Vsemu temu pa je kriva kriza. V tem našem razgovoru bomo soočili te različne sodbe in morda bo ob koncu pogovora marsikaj bolj jasno,« je rekel Kučan.
»Vem, da ste svojo odgovornost sprejeli z različnimi občutki, s skepso, ali sploh ima smisel lotevati se te naloge. Tudi sam sem bil v dvomih pred dvema letoma. Današnje razmere so pač težke za tako delo in v marsičem odločujoče za zanamce. Hočemo boljšo prihodnost, hočemo se priključiti znanstveno-tehnološkemu razvoju, ki naglo drvi naprej, mi pa včasih hodimo celo nazaj. V teh težkih časih imamo komunisti še posebej odgovorno nalogo. V sedanji krizi je hujša inflacija zaupanja v vlado, sistem, v ZK kakor pa sama gospodarska kriza. Inflacija slabi integrativno moč družbe, porušeni so sistemi vrednot, morala in ugled partije, ker so bili na čelu različnih afer člani ZK. Samo spomnimo se afere Agrokomerc, kjer med 300 obtoženimi ni bilo človeka, ki bi ne bil član ZK. Do tega pa je prišlo, ker je se je o pomembnih rečeh odločalo v ozkih krogih.
Zbirokratiziranost družbe je pripeljala do tega, da so se zmedle naše predstave o tem, kaj je družba dolžna in česa ni. Pri nas so še vedno ljudje, ki mislijo, da je družba dolžna zagotoviti delovno mesto, stanovanje. Toda socializem še ni družba enakosti in tudi komunizem ne bo družba enakosti pravic brez enakosti dolžnosti. In s temi deformiranimi predstavami se nikakor ne smemo sprijazniti, sicer so brez pomena vse reforme stanovanjske, socialne politike, sanacije podjetij in prehod na tržno gospodarstvo.
DEVIZNI ZAKON IN RESOLUCIJA SE PREPLETATA
Kako povečati produkcijsko moč naše družbe? In že tu se porajajo prvi konflikti v naši družbi, tu se kažejo prvi spori okoli protiinflacijskega programa. Modeli zdravljenja inflacije so v svetu znani, vprašanje pa je, ali jih lahko kar tako presadimo na naša tla. Primer Turčije kaže, da je mogoče po nedemokratični poti hitro obračunati z inflacijo, ampak samo za kratek rok. Če bi mi sprejeli take modele, potem je konec s samoupravljanjam. Spori se pojavljajo tudi okoli resolucije in deviznega sistema. Mi smo imeli dve pripombi na resolucijo. Kvaliteta ni ustrezala, ker ni omogočala prehoda na tržno gospodarstvo. Realnost resolucije je vprašljiva, ker ekonomski instrumentarij ni omogočal doseganja cilja. Devizni zakon in resolucija pa nista dve različni stvari, ampak se medsebojno prepletata. Spremeniti je bilo potrebno vsaj nekaj določb deviznega zakona, drugače ne bi bilo mogoče doseči resolucijskih ciljev. Država še nikoli od leta 1963 ni imela toliko vpliva na gospodarstvo in rezultati gospodarstva še nikoli niso bili tako slabi kot sedaj. Država ni niti dober niti moder gospodar. Naša zahteva je, da gospodarstvo osvobodimo državnega nadzora. Zato sedaj ne gre za krizo samoupravljanja, tega praktično ni več, ker je vse v svoje roke vzela država. Zato komunisti ne smemo odstopati od zahteve po še večji vlogi samoupravljanja. Samoupravljanje ne sme biti samo parola, ampak uporabno sredstvo za razreševanje konfliktov, obstoječih družbenih problemov. Naši komunisti se bodo vztrajno borili proti konzervatizmu in reševanju problemov v ozkih krogih. V resničnem življenju pa večkrat delamo po modelih, ki se ne obnesejo. Zakonom, ki ne upoštevajo konkretne danosti, je uspelo kompromitirati socializem. Seveda tak socializem ne more tekmovati s kapitalizmom, če ne bo gospodarsko učinkovitejši. Do te ugotovitve pa se je Jugoslavija dokopala za ves socialistični svet. Hkrati je Jugoslavija opravila še nekaj zelo pomembnega, in to je, da je prva v svetu uresničila geslo »Tovarne delavcem!«, torej je uvedla samoupravljanje. Hkrati pa je tudi prva v svetu pokazala, v katero smer samoupravljanje ne sme iti. Na srečo je Jugoslavija premajhna, da bi v celoti kompromitirala idejo delavskega samoupravljanja, kar se sedaj pri nas dela. Toda jugoslovanski komunisti bodo vedno imeli zasluge za vpeljavo te ideje v prakso. Tu se nimamo česa sramovati, sramujemo se lahko le sedaj, ko oklevamo kreniti na pot, za katero vemo, da je prava.
RAZLIČNI CILJI KRITIKE
Kako delovati v takih razmerah? Vse več ljudi je nezadovoljnih, vse več je tudi kritike do včeraj še nedotakljivih tem in do vodilnih. Ta kritika je javna, problem pa je v tem, da so izhodišča za to kritiko ista — to so naše družbene razmere — cilji te kritike pa so različni. Politično delo na način propagande pa je sedaj nemogoče, ker so dejstva sama po sebi dovolj zgovorna. Inflacija je 180-odstotna, kupna moč Slovenca je bila pred 10 leti 80 odst kupne moči Avstrijca (s tendenco, da ga dohiti), danes pa dosega ta kupna moč le še 40 odst. Okoli 80 odst. naših industrijskih naprav je že iztrošenih in Sloveniji ostane za porav-navoNastnih obveznosti 88,5 družbenega proizvoda. Mi Potem ljudi, ob odprtih mejah, ne moremo prepričevati, da Je socializem najboljši sistem, če pa sami vidijo, kako se
zunaj živi. Pogovarjati se moramo o dejstvih, zakaj je tako, kam lahko po taki poti pridemo. Ob tem pa se moramo zavedati, da za to nista bila kriva razredni sovražnik in tuja propaganda. Za to je krivo nekaj v nas in v ZK. Če se govori odgovornosti v ZK, smo odgovorni predvsem za to. Začeti moramo iskati izhod!
Mi ne moremo ljudi prepričavati, daje kapitalizem reakcionaren sistem, ki propada. Vidijo, da to ni res, da so pri nas ljudje lačni in brez dela. In to marsikje so. Ob tem naj spomnim na staro resnico, ki jo je Engels izrekel ob Mar-xovem grobu, da morajo ljudje najprej jesti, šele potem lahko filozofirajo. Seveda ne mislim, da razpravljanje o ideologiji ni potrebno, toda najprej je treba za to ustvariti materialno podlago. Enakost v revščini ne moremo biti nikakršen motiv ne za druge ljudi ne za komuniste. Ali se zavedamo, da imamo še kakšen dolg do slovenskega naroda, do našega delavskega razreda, glede na cilje, s katerimi smo šli v revolucijo? Razmišljati pa bi morali tudi o tem, da smo pridelali za 20 milijard dolarjev dolga, ki jih bodo plačevale mlade generacije, ne da bi od tega kaj imele. Mladina pa je poseben problem in mi se moramo ob tem navaditi drugačnega razmišljanja. Mladina ima pravico, da razmišlja otem, kakšen socializem si želi. Ali da povem staro resnico: socializem sinov ne bo enak socializmu očetov. In s tega vidika je treba gledati na to, kar se dogaja med mladimi ljudmi, kar se skriva pod svojevrstnim in deformiranim izrazom »mladinski tisk«. To je pravica mladih, da mislijo po svoje.
NAS BODO POKOPALE NIZKE AMBICIJE
Danes lahko obstaja le tisti, kdor ima visoke ambicije. Nas pa bodo pokopale prav nizke ambicije. Pri nas smo zadovoljni, če smo v Evropi boljši od Albanije, če je Slovenija boljša od Makedonije ali kakšne druge republike, če je delovna organizacija dobra v branži. Pri nas je zavladala filozofija preživetja, vendar vsi ne smemo preživeti, če hočemo živeti naprej. Ali lahko kdo v socializmu propade? Lahko in tudi mora. Kdor slabo gospodari z družbeno lastnino, ki ne povečuje njene vrednosti. T a družba mora imeti pravico, da ta družbeni kapital vzame in ga da tistemu, ki z njim lahko bolje gospodari. Poenostavljam stvari, da bi vam povedal, kakšni premiki so potrebni, da bi se premaknili od tod, kjer sedaj smo. Kitajci so to ravno tako spoznali kot mi, a so pri tem odločnejši. Njih ne skrbi, ali bodo vsi
preživeli, njih skrbi, ali so v ekonomski sistem vgradili dovolj velike motive za tiste, ki so sposobni vleči razvoj naprej. V Sloveniji in Jugoslaviji bi tudi morali podpirati tiste, ki so sposobni hitrejšega razvoja. V Jugoslaviji pa očitno niso dozorele prilike, da bi zmogli ta prelom. Hkrati pa vsi vemo, da ga ne moremo več odlagati. V teh razmišljanjih moramo biti mi, ki smo avantgarda, tisti, ki bomo odgovorili ne le, ali želimo iz krize, ampak tudi, kam želimo. Mi odgovarjamo, da želimo v razvito, moderno družbo, ki bo sposobna sprejemati izzive postindustrijske, inovacijske, informacijsko razvite družbe, v družbo z visoko moderno tehnologijo, ki zahteva veliko pameti in čedalje manj fizičnega dela. Ni zadosti, da si tako družbo želimo, slovenski in jugoslovanski komunisti moramo odgovoriti, da si želimo hkrati tudi družbo, ki bo socialistična in samoupravna hkrati.
NA POVRŠJE LJUDJE, KI NEKAJ ZNAJO
Mi moramo dati te odgovore; če jih ne bomo dali mi, jih bodo dali drugi. Mi smo našega v osnovnih črtah dali na kongresu. Drugi prihajajo s plani, z nacionalnimi programi v Novi reviji, v Srbski akademiji znanosti, nekaj podobnega je tudi v 10 točkah Korošiča, Goldsteina itn. Noben od teh programov ni sprejemljiv v celoti, v vsakem pa je marsikaj uporabnega. In naš problem je v tem, da moramo demokratizirati našo družbo, da bodo prišle na dan tudi take pobude. Da bodo prišli na površje ljudje, ki nekaj znajo — in teh je v Jugoslaviji veliko. Iz tega bi lahko nastal program razvoja Jugoslavije, ki bi bil sposoben družbo integrirati in mobilizirati vse ustvarjalne potenciale, ki jih ni malo. V tej Sloveniji in Jugoslaviji je veliko pametnih ljudi različnih poklicev, na vseh ravneh. Samo povezati je treba vso to pamet in voljo in potem nam bo vsem veliko lažje. Časi, ko so vse vedeli na forumih, so zdavnaj mimo. In demokratizacija naše družbe je druga temeljna smer bodočega razvoja poleg ustvarjanja materialne podlage. Demokratizacija z vsemi elementi kontrole javnosti ali kot je dejal Montencque, delitev oblasti na zakonodajnem, izvršilnem in sodnem področju. Mi moramo razmisliti, ali sproščamo vse te naše potenciale. V celoti pa nismo presegli modela birokratske partije. Vprašati se moramo, ali je ta organizacija potrebna ljudem, ali so ljudje potrebni organizaciji. ZK mora biti organizacija idejnih somišljenkov, ki mislijo, da je njihov pogled na prihodnji razvoj družbe približno enak tistemu, kar piše v programu ZK in so se
zanj pripravljeni angažirati. To je organizacija ljudi, ki žele imeti iniciativo, pravico do razmišljanjia in tudi do napake, ne da bi se potem kaj zgodilo. Moramo ponovno razmisliti o odnosu med manjšino in večino. Večina mora biti zaradi tega, da sebe obvaruje pred zmoto, zainteresirana za to. da zavaruje manjšino. A na način, ki bo onemogačal vzpostavljanje frakcij.
BREZ PAMETI NE GRE
Vsak dan se pojavljajo vprašanja, na katera je treba odgovarjati. Tako vprašanje je, ali smo za enakost v revščini. Gre tudi za vprašanje, ali je v socializmu lahko nekdo tudi bogat. Ni tako daleč nazaj, ko je bil greh, če je imel nekdo več kot drugi. Seveda pustimo ob strani tiste, ki so se okoristili na tak ali drugačen način. To je problem učinkovitosti naše družbe v boju s kriminalom in koruDciio. Mi mo razmišijati o tem, da damo pravično nagrado inovatorju, ki je tovarni prihranil stroške. Pri nas moramo hkrati ustvarjati razmere, v katerih bodo delavci spoznali, da brez pameti ne gre. In bolj se bomo preusmerjali na trg bolj bodo ta vprašanja usodna. Inženirja torej ne bomo bolje plačevali samo zaradi tega, ker je inženir, bolje bo plačan, ker je njegovo delo materializirano v končnem skupnem rezultatu. Prav tako to velja med tovarnami iste branže. Sistem mora priznati to rento, ki se ji pravi pamet, znanje, sposobnost. Mi bomo morali vse več investirati v pamet, ker je pri nas v industriji kar 42 odst. delavcev nekvalificiranih. Takšna kvalifikacijska struktura pa je največja ovira za napredek.
V Sloveniji nimam učinkovitega informacijskega sistema. Brez tega pa se danes ne da intenzivno poslovati, proizvajati in odločati. O tem pa tudi o drugih vprašanjih se govori na sestankih osnovnih organizacij. Vendar morajo osnovne organizacije dan na dan postavljati vprašanja vodilni strukturi, ali ima razvojni koncept. Brez tega nobeno vodstvo ne smo dobiti podpore ali družbene finančne pomoči.
S tem v zvezi je tudi vprašanje, kakšno Jugoslavijo hočemo. To vprašanje je aktualno zaradi ustavne razprave, ki bo potekala tudi v osnovnih organizacijah. Jugoslavija je rezultat odločitve, da se narodi in narodnosti združijo zaradi socializma, zaradi boljšega življenja. In ne zaredi nekakšnega jugoslovanstva. V Jugoslaviji mora ta ideja še naprej vezati vse narode seveda ob upoštevanju nacionalne enakopravnosti, pogoj za to pa je pravica do razpolaganja z rezultati in presežki svojega dela. Vsi odnosi morajo izhajati od tu naprej. Mi imamo demokratično koncepcijo federacije v 244. členu ustave, ki v bistvu računa s pluralizmom subjektov. Ni treba, da ena republika diktira drugi. To vprašanje je pomembno, ker je precej nejasnosti okoli ustavnih amandamajev. Zato ne smemo nikoli pozabiti, da smo se združili zaradi socializma, da je to naša skupna država.
KIDRIČ IZ LETA 1952
In v tej državi nihče ni bolj poklican od drugega, da skrbi za enotnost. Vse pomembnejši pa je pri tem ekonomski interes. Ob tem moramo meniti ideje o odcepitvi Slovenije. Cesto mislimo, da nas v Jugoslavijo ne povezujejo nobeni ekonomski interesi, ampak le politična volja. To pa ni res Slovenija je to, kar je, le v Jugoslaviji. Izven Jugoslavije bi bila Slovenija to, kar je Makedonija znotraj nje. V federativnem sistemu je dana garancija za zavarovanje enakopravnosti naroda in manjšine. Te garancije pa morajo biti uporabljene ne za blokado skupnega življenja, ampak za njegovo učinkovitost. Gre za nove zamisli o socializmu v sedanjih pogojih in razmerah. Reforme Gorbačova, kitajske, poljske, madžarske spremembe imajo ena sam skupni imenovalec: kako povečati učinkovitost sistema ali kako najti nadomestilo za tisti ključni motiv, ki ga v kapitalističnem sistemu predstavlja profit, če berete Kidriča iz leta 1952, boste lahko ugotovili, da so njegove ugotovitve take, do kakršnih je prišel Gorbačov. Mi smo torej že davno spoznali, kje je problem. Če kolektiv ni dolžan sam sebi priskrbeti plačo, akumulacijo, denar za zdravstvo, šostvo, potem mora to storiti nekdo drug. In ker vsi tako živimo, potem tisto, kar je slučajno rezultat nekega skupnega dela, porazdelimo na glavo in ne na roke ali na delo. In to nas vleče navzdol. Socializem danes ni več isti, kot je bil, ker se je medtem spremenil tudi svet. O tem pa govorimo zato, ker bi vas rad opozoril na neke nesporazume okoli zunanje politike.
Mi govorimo o tem, da mora jugoslovanska zunanja politika zagotoviti večjo prisotnost Jugoslavije v Evropi. To se tolmači, kakor da mi zahtevamo revizijo naše zunanje politike. Pomeni pa samo večjo prisotnost v tem geopolitičnem prostoru, v katerem smo mi rojeni. Jugoslavija je dobila ugled in veljavo v Evropi leta 1948, ko se je borila za svojo suverenost. Takrat smo imeli velik moralni ugled, imeli smo ga v Združenih narodih, vendar zaradi tega, ker smo ga imeli v Evropi. Mi ne moremo biti pomembni v Evropi, ker imamo vpliv v Afriki, ampak obratno. V Afriki ga lahko imamo, če lahko afriškim državam odpiramo vrata v Evropo.
NAŠ PROSTOR V EVROPI
Zato moram orazmisliti, kje je naš prostor znotraj Evrope. Ob tem se pojavlja več nejasnosti okoli našega sodelovanja v skupnosti Alpe-Jadran. Navidez je to hrvaški in slovenski interes, vendar to ni res. Mi ne moremo prodajati nič slovenskega. Mi lahko prodajamo tisto, kar ima Jugoslavija, in temu dodajamo industrijsko tradicijo in pamet. O tem, da je Jugoslavija večnacionalna država, bomo morali spregovoriti tudi v osnovnih organizacijah, a na preprost način, če nas bodo ljudje razumeli, bodo tudi vedeli, kaj hočemo.
Pri vsem tem pa se moramo mi razpoznavati kot komunisti. V delavskem svetu morajo člani komunisti povedati: »To je politika ZK.« Ljudem moramo hkrati povedati, da socializem, kakršnega imamo, ni naš skrajni domet. Javno mnenje je danes zelo mobilizirano. Štihovi večeri v Slonu, razpravlja se v dvorcu Zemono in prav je tako. O tem govorim zato, ker je ZK napadena. ZK Slovenije očitajo, da nima vpliva v Beogradu, ker nimamo legitimnosti od slovenskega naroda, delavskega razreda, češ da nam je to legitimnost podelil nadrejeni zvezni center, ker je ZK Slovenije struktura, ki vodi upravno enoto federacije. Na to tezo pa ne smemo pristati, ker je zgodovinsko netočna. Tako pisanje je del demokratične razprave in ga ne smemo prepovedati, a molčati tudi ne kaže. Najbolj lahko takim napadom odgovorimo z dejstvom, da nobeno kapitalno razvojno vprašanje ni šlo mimo ZK.
Mi moramo znati razpravljati o problemih, ne smemo zamegljevati stvari. Naše ambicije morajo biti realno uresničljive. Gre pa za to, kdo bo v ZK. Ali bodo v njej tisti, ki žele kaj spremeniti (žal jih je malo), ali tisti, ki si žele obdržati obstoječe stanje družbe. Večino ustvarimo tisti, ki želimo progresivne spremembe. Pri tem vam želim uspeh, kajti prepričan sem, da ste zato na čelu osnovnih organizacij, ker ste napredni.«
Pripravil: J. SIMČIČ
priloga dolenjskega lista
Po južni Italiji I.
ZA STRAH JE DOVOLJ ŽE KANGLICA
Kmalu po tistem, ko je vlak speljal z neapeljske železniške postaje proti Messini na Siciliji, seje prejšnji vrvež, ki je bil naravnost nezdržen, povsem polegel. Potniki z velikanskimi potovalnimi torbami, ki so se dolgo pot gnetli v slehernem kotičku vlaka, so na vmesnih postajah spraznili vagone. Tako se je obetalo celo spanje. Enakomerno udarjanje koles, vožnja brez sunkovitega premetavanja, zelo malo vmesnih postaj, na katerih bi vlak ustavljal, in pa luči, ki so večinoma samo brlele na stropu, so počasi, a vztrajno pogrezali potnike v spanje. Skoraj sem že utonil v globokem dremežu, ko je zamolklo udarilo po vratih kupeja.ua oliboR .oAznev.-,
NEZNANCA PRI ODPRTIH VRATIH
V trenutku sem bil popolnoma buden. Nagonsko sem se potuhnil, kot da ne bi opazil ničesar, a sem razločno videl, kako so se za debelino prsta odprla vrata, ki so bila še malo prej trdno zaprta. Na hodniku, ravno tam, kjer so se odpirala vrata kupeja, v katerem sva z Igorjem dremala, sta sedela dva tipa. Malo prej ju tam še ni bilo, zagotovo sta bila njuna zasilna sedeža prazna in celo ves hodnik vagona je bil brez žive duše. Prav takrat, ko se je pokazala reža na najinem vhodu, pa je medla luč obsvetila na hodniku tudi ti dve senci. »Zbudi se. Dva sta zunaj. Odprla sta vrata. Gledata naju, ampak mislim, da ne zaradi pogovora,« sem pritajeno dregnil v Igorja, ki je spal na sedežu.
Igor se je dramil zaspano, kot bi ga klicali v službo. Potem je v polsnu le zagledal neznanca, ki sta stegovala vratova skozi zasteklenjena vrata kupeja, kjer sva raztegnila vse štiri od sebe, saj sva bila sama v njem. Takoj je previdno vzel postavi na hodniku »na muho«. Zgrabilo naju je napeto pričakovanje, v katerem razbija srce v sencih in v vsaki mišici posebej.
Presneto, takle mednarodni vlak, ki ti drhti pod zadnjico, je vse kaj drugega kot tisti, o katerem bereš v časopisu zleknjen v naslonjaču, sem na tihem priznal. Zadnjič je Jana objavila razgovor z nekim kriminalcem, specialistom za kraje na mednarodnih vlakih, zlasti italijanskih. To sem bral — na, zdaj pa imam priliko doživeti tak mednarodni vlak in na njem, prepričan sem o tem, kar dva tiča take barve.
Temu v prid je šlo vse. Mladeniča s hodnika sta bila na kratko ostrižena, obrita po italijanskem vzorcu »brada dveh dni«, eden od njiju je nosil pisano svileno ruto, kakršne si zavezujejo okrog vratu jahači z ameriškega Divjega zahoda ali pa pijani redarji iz velemestnih nočnih zabavišč, njuna naravnost koščena obraza nista premogla niti kančka prijaznosti, ampak le nekakšno odbijajočo preračunljivo hladnost v nemirnih črnih očeh, kar vse je temačnost vlaka le še grozljivo poudarjala. Nič se nista trudila prikriti, da ju zanimava midva in dvoje natrpanih nahrbtnikov v najinem kupeju. Še celo karte sta vrgla — zdaj se ju pa sploh ne bova znebila! Polglasno sta se prepirala okrog kart in vse pogosteje in vedno bolj predrzno sta pogledovala k nama. Spreletaval me je srh. Vsak kolikor toliko izurjen gangster bi lahko na oko ocenil, da dvoje otovorjenih popotnikov v skoraj praznem vagonu ne more biti pretrd oreh za vajene roke.
Na južnoitalijanskem nebu ni bilo lune, a tudi če bi mesec svetil, v njegovem siju najbrž ne bi nihče opazil teles dveh pustolovcev, ko bi padli v gluho temo samotne pokrajine, ki že diši po Siciliji.
mešanici občutkov, sem si dejal, je strah pred Sicilijo le še neprijeten spomin na preživeto noč. Toda zmotil sem se.
NOČ NA VULCANU
To se je izkazalo takoj naslednjo noč.
Potem ko sva z Igorjem čez dan hodila po ognjeniku na otoku Vulcano, sva proti večeru sedla k pivu z Nemcem, ki sva ga že dopoldne srečala na obali, kjer smo se potem skupaj namakali v vroči morski vodi in v kipečih mlakah zdravilnega vulkanskega blata. Nemec, ki je preživel na Vulcanu že šest tednov, potem ko je s svojo barko priplul iz Francije, je poznal skoraj vse domačine z otoka. Ker smo sedeli pri vhodu v krčmo, se je pozdravil z vsakim, ki je zavil v gostilno. Najin znanec je o vsakem vedel kaj povedati. Ta je zidar, oni je najboljši ribič s harpuno, tista tam je stara dvajset let, haha. Enkrat pač se je naslikal pri vhodu bradat mladenič, visoko rasel, odločnih kretenj in samozavesten. Vsi so ga nekako spoštljivo pozdravljali. »Taje od mafije,« je enako brezbrižno kot pri prejšnjih dejal Nemec. »Saj vesta, mafija je povsod. Posebno je po njej znan Palermo. Tale tip ima zveze s Palermu,« je ravnodušno pojasnjeval mladenič iz Nemčije.
Kmalu potem je poklical svojega psa in se poslovil od naju. Z Igorjem sva odtipala na samoten travnik za naseljem. Kotiček nama je opoldne pokazal Nemec, rekoč, daje tam najboljše mesto za šotor. Tako sva se odločila na tej jasni preživeti noč.
Komaj sem rahlo zatisnil oči, je zahrumelo. Očitno se je divje bližal avtomobil. Sprva je kazalo, da vozi naravnost v najino planeno zatočišče, a je nazadnje le odpeljal mimo. Lučaj naprej od šotora se je naglo ustavil. Dvoje vrat se je glasno odprlo in se hip zatem treskom zaprlo. Tišina. Potem je nekaj udarilo, kakor bi kovina zadela ob kaj trdega.
V hipu so se zavrteli nazaj vsi dogodki tega dneva. Večerno sedenje pred krčmo, kamor so prihajali zaraščeni mišičasti mladeniči, med katerimi seje znašel, kot je trdil Nemec, tudi palermski mafijaš: kaj, če so vsi skupaj ena sama sodrga in če je Nemec zvabil naju, dva naivna popotnika, le v past, ko je pokazal mirni travnik za kampiranje? Če ni tako, čemu bi sicer vozili avtomobili sredi noči med bodičavimi živimi mejami po samotnih travnikih za mestom? Z grozo sem se spomnil še na časopis La Repu-blica, ki sem ga bral prejšnji večer na poti proti južni Italiji. Časopis je na prvi strani objavil karikaturo. Na njej je risar upodobil italijanski polotok in krsto s križem — namesto Sicilije. Z Igorjem spiva pravzaprav na tej Siciliji. Nekaj deset kilometrov, kolikor ležijo Liparski otoki stran od nje, ne more jamčiti, da otok Vulcano ne bi mogel biti gangstersko in mafijsko leglo, sem pomislil, ležeč pod platneno streho.
Ne vem, kdaj sem zaspal.
POVSOD NAJDEŠ PRIJATELJA
Zjutraj; ko sva se še pri zvezdah odpravljala na ladjo, sem spoznal, da sem se to pot uštel. Prejšnji večerje res ropotalo, vendar zato, ker se je nekdo peljal po strahotno jamasti poti iskat vodo v vodnjak blizu najinega šotora. Kovinskega zvena ni povzročila puškina cev, ampak kvečjemu železen ročaj kangle. Če pa je kdo hodil ob šotoru, kar se je zazdelo Igorju, ni bilo nič čudnega. Zvečer v popolni temi kajpak nisva videla, da sva postavila šotor prav na stezo, po kateri hodijo domačini po vodo.
Skoraj me je postalo sram, a za to nisem imel pravega časa, ker sva morala na pomol. Toda priznal sem, da sva spala med prijatelji, čeprav daleč stran od doma. Do naju so bili iskreni tako Nemec, ki je pokazal lep travnik na robu mesta in uredil pri krčmarju, da sva v gostilni pustila strahotno težka nahrbtnika, preden sva se vzpela na ognjenik, kakor tudi številni domačini. Pri njih sem prejšnji večer sicer opazil, da pozdravljajo s »ciao, amico!« ne le svojega starega znanca Nemca, ampak tudi naju z Igorjem, a jim nisem verjel.
Kljub temu da me je bilo na vlaku strah — ko sem zgodbo o neznancih z vlaka pripovedoval na Stromboliju nekemu domačinu, je ta prikimal in dejal, da nisem strahopetec, zato ker včasih »res koga takole zmanjka na vlaku« — bi rekel po vsem tistem, kar sva z Igorjem lepega in res človeškega doživela na popotovanju po vulkanskih otokih v južnih vodah Tirenskega morja, da lahko povsod najdeš pri ljudeh prijateljsko razumevanje. Svet ni poln samih zločincev, kakor se zdi v zapečku pri prebiranju časopisov in gledanju televizije.
M. LUZAR
Parapsihologija
VELIBOR
NAPOVEDAL
ČERNOBILSKO
KATASTROFO
Trinajstletni Velibor Rabljenovič iz Sesvetov blizu Zagreba sedi sključen na stolu, glavo ima tesno povito s toaletnim papirjem in neprosojnim lepilnim trakom. Nikakršne možnosti nima, da bi gledal in videl s svojimi očmi. Predenj se postavi nekdo izmed gledalcev in Velibor ga natančno opiše. Bere tudi naslove v časopisih in besede s črne table, ki so jih napisali gledalci. Zmore še marsikaj, čemur se navadni Zemljani lahko le čudimo. Velibor je svetovni parapsihološki fenomen, ki ima po mnenju njegovega spremljevalca, parapsihologa Ainula Kebira, šesti čut. Čudežnega otroka in njegovega učitelja smo nedavno .meli priliko videti tudi Dolenjci. Po nastopu v Krškem in Trebnjem se je parapsihološka dvojica pojavila tudi v novomeški športni dvorani. Zbralo se je nekako 500 gledalcev. Ko se je vse končalo, so gledalci vdrli na prizorišče k slepemu« Veliboru in se ga želeli dotakniti. On jim je podajal roke, čeprav ni nič videl, saj je imel glavo še vedno zavito. Deževala so vprašanja, na katera je večinoma odgovarjal Kebir, Velibor pa je deloval utrujajoče. Oba sta bila uro po nastopu pripravljena odgovorjati tudi za Dolenjski list.
Ainul Kebir, s pravim imenom Predrag Nikolič, je doma iz okolice Niša in je danes prva osebnost parapsihologije v Jugoslaviji. Kot je povedal, se največ ukvarja s skupinsko nipnozo v kateri je evropski rekorder. Leta 1983 se mu je posrečilo hkrati hiponotizirati kar 750 ljudi. Zadnja leta se je bolj posvetil parapsihologiji, pravzaprav iskanju oseb, ki majo šesti čut. Zato ima posebno metodo, ki jo je razvil am. Velibora je našel na osnovni šoli v Sesvetih 1985. le-. i, potem ko je slišal, da imajo tam v sedmem razredu učenca, ki svojim sošolcem bere ocene iz zaprtega dnevnika. S testiranjem je Kebir spoznal, da ima pred seboj
Nemci so šli potem še korak naprej in pripravili srečanje Davida in Goljata — Velibora in Urija Gellerja, ki je bil do nedavnega svetovno čudo parapsihologije številka ena. Geller se je kar dve desetletji ukvarjal s fenomenom parapsihologije: zvijal je kovinske predmete, z mislimi mu je uspelo popraviti pokvarjeno uro, bral in videl je z zaprtimi očmi. Danes je veliki poslovnež, ki za svoj desetminutni nastop na nemški televiziji zaračuna kar 30 000 mark. Velibora je Geller testiral tako, da je napisal list papirja in ga zmečkanega postavil pod stol. Po manj kot tridesetih sekundah ga je Veliboru uspelo prebrati. Pri zvijanju kovinske žice je bil Velibor še uspešnejši. Gellerju jo je z mislimi uspelo spraviti v pravokotni položaj, Velibor pa je nadaljeval tako, da je iz nje napravil osmico. Tako je Geller priznal, da ima naslednika.
Ta deček iz Sesvetov je, tako pravijo, napovedal tudi černobilsko katastrofo. Mesec dni, preden se je v tem ruskem mestu stopila sredica atomske elektrarne, je Velibor novinarjem Duge in Večernih novosti povedal, da se bo zgodila nesreča. Zapisali so: Na policah bo vse polno mleka, ki ga ljudje ne bodo kupovali. Tudi otroci ne bodo smeli na ulice, čeprav bo sijalo sonce.
Zanimiv je tudi poiskus, ki so ga z Veliborom naredili v Nemčiji. Predenj so položili fotografije dveh izginulih deklic. Velibor se je zbral, dolgo premišljeval in nazadnje povedal, da je deklici zadavila njihova mama. Kasneje se je pokazalo, da se Velibor ni zmotil.
Kebir in Velibor dobivata vsak dan kopico pošte. Povabila ju je žena nemškega kanclerja Kohla, prijatelji sta z italijanskim pevcem Celentanom, v Ameriko ju je poklical celo Reagan. Nedavno je nemška televizija prikazovala Veli-borovo vožnjo po ulicah Munchna z zavezanimi očmi. Brez- napak je prepeljal vse mesto in to tako, da drugi v prometu tega še opazili niso. Še eno Veliborovo dobro stran gre omeniti: nekaj izkupičkov za svoje nastope je poklonil v humanitarne namene. Na miinchenskem stadionu bo kmalu takšna prireditev Unicefa, na kateri bo »slepi deček« igral tenis — z Borisom Bekerjem.
Na koncu smo ga vprašali, kako misli naprej. Odgovoril je: »Imam očeta, ki je čuvaj v banki, mamo gospodinjo in še tri brate. Vsi so ponosni name, pa tudi sam sem vesel, da jim lahko z denarjem pomagam, šolanje bom nadaljeval na institutu za parapsihologijo v Londonu.« Seveda je vsa bodočnost v rokah Kebira, ki pa z odnosom do parapsihologije, ki jo kažejo v naši domovini, ni zadovoljen. Nedavno ju je zahrbtno osmešil voditelj dnevnika Goran Milič. Zaradi tega z jugoslovansko televizijo ne želita več sodelovati.
»Vsa Evropa nama je dala priznanje. Čakajo naju gostovanja v Nizozemski, Avstriji, Franciji, Angliji, konec meseca pa naju pričakujejo v daljni Japonski. Mislim, da bo Velibora poznal in cenil ves svet, na domačih tleh pa zanj ne bo priznanj in podpore,« pravi Ainul Kebir.
JANEZ PAVLIN
morda največji parapsihološki fenomen na svetu. Pričela sta z vsakodnevno sedemurno vadbo.
»šesti čut ne obstaja vselej, v vsakem trenutku. Imaš občutek, da ti hoče pobegniti. Ce ga hočem zadržati, moram izključiti ostalih pet čutil, kar pa zahteva veliko koncentracijo. Ko želim nekaj prebrati z zavezanimi očmi, se moram ves usmeriti v to. Najprej se mi pred očmi pojavi megla, ki se počasi razkadi, in nastane čista slika tistega, kar je potrebno, da izgovorim. To, kar tukaj vidite, ni Velibor, jaz v njem samo bivam,« je o svoji sposobnosti povedal Velibor.
V tem dečku je Kebir odkril tudi sposobnosti telekineze, zvijanja kovinske žice s pomočjo misli in pogleda. V svetu to zmorejo le štiri osebe, med katerimi so najbolj poznani Uri Geller in Velibor, Boris Jermolajev in Nina Kulagina; slednja živita in delata le v Sovjetski zvezi.
Kebir trdi, da je v Jugoslaviji še več takšnih otrok, vendar jih je težko najti in testirati. Pred Veliborom je na enem od svojih nastopov odkril malo Anito Vincek iz Križevcev, ki je imela prav takšne sposobnosti kot Velibor. Zaradi nerazumevanja in pomanjkanja denarja je Anita te stvari opustila in postala natakarica v Umagu. Morda bi tudi Velibora
doletela enako usoda, če se ne bi popolnoma prepustil Kebiru. Ta ga je pripravil, da je v štirih dneh z odliko končal sedmi in osmi razred, potem sta pričela z vajami in potovanji. Obšla sta vso Evropo, največ pa sta se zadrževala v Italiji in ZR Nemčiji. Kebir gaje peljal na razna srečanja parapsihologov svetovnega ugleda. Vsi so po testiranju Ve-liborovih sposobnosti ostali brez besed. O »dečku, ki gleda skozi zid«, so do sedaj največ pisali v nemških revijah, seveda pa je bil nekajkrat tudi gost najbolj gledanih televizijskih oddaj. V oddaji luksemburške televizije Neverjetne zgodbe je Velibora pred kamerami testiral največji nemški parapsiholog dr. Elmar Gruber. Njegova naloga je bila, da odkrije, če gre za trik. Veliboru so glavo omotali z neprozornim lepilnim trakom, za nameček pa so ga zavili še v črno ruto. Besede, ki jih je moral prebrati s črne table, so po telefonu sporočali gledalci. Velibor jih je prebral v dobrih dvajsetih sekundah. Elmar Gruber ni mogel verjeti: »Trik ni mogoč, deček je zagotovo svetovni parapsihološki fenomen, ki mu je potrebno posvetiti več pozornosti,« je povedal televizijskim gledalcem, malega Velibora pa je povabil na parapsihološki institut v Freiburg, kjer je s testi presenetil še tamkajšnje študente.
V tem sem se vščipnil v nogo: kaj če vendarle samo sanjam. Ne! Eden od neznancev na hodniku je iztegnil roko in na rahlo odškrnil vrata za spoznanje bolj na široko. Hip za tistem naju je zažgečkalo v nosu. Na, zdaj sva pa tam! To je šolski primer ropa na vlaku. Ali sta neznanca res potisnila skozi priprta vrata najinega še do pred nekaj trenutkov tako rajskega počivališča majhno bombico z uspavalom? Za vsak slučaj sem šel odpirat okno. Ne gre, zaplombirano je! Da bi šel na hodnik na svež zrak, ne tvegam. Ampak zaspal ne bom, naj se zgodi kar koli!
ŠE TRI ŽENSKE — TO JE PREVEČ
Kdove od kod so se tedaj na hodniku kar naenkrat prikazale tri ženske. »Occupato, zasedeno?« je vprašala najstarejša med njimi, ko je skozi vrata najinega kupeja pomoiiia glavo. »i\je pa, prosto je. Le naprej!« sva jo povabila. Razumela sicer gotovo ni ničesar, a je ustavila oni dve, ki sta že odšli naprej po hodniku, in vse tri so prišle k nama. Igor se je verjetno malce namuznil zaradi mojega neprikritega strahu pred neznancema na hodniku. Toda odleglo mi je, da so prisedle ženske, kajti postavi sta se potem nekam izgubili. Tako je bilo očitno prav tudi lepim Italijankam, kajti tista, ki je vprašala za sedež, je kažoč na neznanca trdno zaprla vrata.
Čeprav so ženske ves čas živahno žvrgolele in čeprav so ropotale s kavnimi skodelicami, srebale kavo kot kako vrelo juho in kavico celo razkošno razlile po tleh ter se enkrat ob pol petih zjutraj glasno sporekle, so bile navsezadnje prijetna in od sile koristna družba. Hvala, madonne, sem rekel polglasno živahnim lepoticam. Mislil sem seveda na neznanca s hodnika, ki sta se izgubila v poltemo takoj, ko nas je bilo v kupeju več.
Tako je postalo popotovanje na Liparske otoke še na tem vlaku veliko lepše. V zgodnjem dopoldnevu nas je sprejela s soncem obsijana Sicilija. Kako drugačna je bila
videti pod jasnim nebom, na katerem leze sicer zimsko, a še vedno vroče sonce proti poldnevu, kako prijaznega lica je bila! V tem mogočnem kipenju nenavadnih podob pokrajine in ljudi, vsega nepoznanega življenja, v vsej tej
Fil<t!Kw» 8<?
it“i NUHCtetathimr i,
la*****! i»ssc2«^ ,„'■;; *;
T‘‘
Nepregledne ravnine pod žgočim južnim soncem so polne goveje živine, ki se pase na porumeneli travi. Gauči, argentinski pastirji, radi prirejajo tekmovanja. Jezdijo na mladih juncih in kdor dlje zdrži na hrbtu ponorele živali, ta zmaga.
Kopalci v Mar del Plati stojijo in čakajo na ogromne valove, da jih odplavijo nazaj na |
> obalo.
Južna Amerika
V PAMPAH SO GOVORILI SLOVENSKO
ob pašnikih naletel na napis: Če vzameš ovco, pusti kožo! Tako malo jim je vredno meso. Bolj se bojijo za kožo.«
Po nekaj urah vožnje smo pred bratovo hišo. Tudi on ima značilno argentinsko zgradbo, nizko, z ravno streho, zraven pa še delavnico, kjer opravlja svojo kovinostrugar-sko obrt. Takoj opazim še eno značilnost. Hiše so zgrajene tesno ena ob drugi in ob nobeni ni vrta, da bi si, tako kot je to skoraj obvezno pri nas, pridelovali lastno povrtnino. Argentinci si vse, pa naj bodo še tako revni, kupijo na trgu ali v trgovini. Pa še nekaj opazim. Tudi trave, ki je pred nekaterimi stavbami zrasla do kolen visoko, ne pokosijo. Za njih so to nepomembne reči. Kaj bi se ukvarjali s temi finesami, ki so tako značilne za evropsko kulturo. Res pa je, da se zato za evropske oči zdi mesto, milo rečeno, zanemarjeno.
MCHP
SLOVENJ
>COMASU SINA IZGINJA
Skoraj neslišno reže ogromna jeklena ptica mrzli višinski zrak. Zgoraj temno modro, skoraj vijolično neizmerno nebo, spodaj pa prav tako neizmerne modre površine južnega Atlantika. Ure minevajo in oko se ustavi le na redkih skupinah oblakov in kdaj pa kdaj na drobnih pikicah, za katerimi tenka srebrna brazda razodeva, da so to prekooceanske ladje, ki vztrajno režejo širno morsko plan daljnim pristaniščem naproti. Enajst ur traja polet od Madrida do končnega cilja, Buenos Airesa. Letim v smeri, ki jo je v tem stoletju ubralo že nad desettisoče slovenskih izseljencev. Mnogi z upanjem, da se bodo še vrnili, če že ne bogati, pa vsaj bogatejši. Mnogim se to upanje ni nikoli uresničilo. Za vedno so ostali v pampah južne Amerike, o okrilju neprehodnih gozdov in v ustjih nabreklih, umazanih rek. Vse manj imamo Slovenci stikov s tem predelom sveta, ki že zdavnaj ni več sanjsko bogati El Dorado, v katerega so se zgrinjali izseljenci z vseh koncev sveta. Južna Amerika je postala pojem vojaških hunt, vladavin političnega terorja, zadolženosti in gospodarske nemoči. Med približno tristo potniki v ogromnem letalu sem verjetno edini Slovenec.
V OBJEMU ARGENTINSKIH PAMP
Po enajstih urah neprestanega poleta jeklena ptica zopet spusti kolesa in se dotakne tal. Zrak nad letališčem v. Buones Airesu drhti v poletni vročini, v ogromni letališki zgradbi pa mrgoli ljudi. Kako naj v tej množici najdem brata, ki me gotovo že nestrpno čaka. Že dvajset let živi v tej daljni deželi, jaz pa sem prvič v življenju stopil na njena tla. Seveda je treba najprej opraviti carinske formalnosti. Vizumov za prihod v to deželo ne potrebujemo. Tudi pregled prtljage je le formalnost. Carinski uslužbenec mi ponudi v podpis formular, s katerim potrdim, da sem v deželi in da bom stanoval pri bratu. S tem je vse opravljeno, in že se znajdem na drugi strani, v ogromnih čakalnicah. Ni mi treba dolgo iskati. K meni stopi bratova žena in me pozdravi po špansko; Prepoznala me je po fotografiji, saj se sicer nisva še nikoli videla. Pozdravim se tudi z nečakoma Mirkom in Hernanom ter nečakinjo Mayro, šele nato najdemo brata Milana, ki me išče pri drugem izhodu. Prtljago naložimo v avtomobil, in že smo na veliki, skoraj čisto ravni cesti, na poti v Chascomas, kakih 120 kilometrov južno od Buenos Airesa.
Značilne nizke stavbe z ravnimi strehami, prekritimi z valovito pločevino ali prelitimi z asfaltom, postajajo vse redkejše in nenadoma se znajdemo v ravninski pokrajini, prerasli z visoko rumenkasto travo, ki se razsteza v nedogled. Brzimo mimo ogromnih čred govedi in ovac, in le tu pa tam vidimo človeka, največkrat na konju, ki si da opravka s svojo živino. Z bratom se pogovarjava v slovenščini, drugi med seboj po špansko. Bratova žena Raqel je rojena v Argentini, njen rod pa izhaja iz Italije, tam iz okolice Trbiža. Otroci ne znajo slovensko, vendar sem pa tja le razumejo kako besedo. »Vidiš, mesa imamo dosti,« mi reče brat, ko vidi, s kakšnim začudenjem opazujem ogromne črede. »Tega nam ravno ni treba stradati. Lastniki čred imajo toliko glav, da zlahka katero pogrešijo. Ponekod boš
Utrujenost od dolgega potovanja počasi izgineva in prebuja se radovednost. Chascomas je mesto s približno trideset tisoč prebivalci. Ima nekaj industrije, katere glavna hrbtenica je polnilnica mineralne vode, ki si jo z zanimanjem ogledam, zlasti pa mojo pozornost pritegne klavnica, ki je prav po argentinsko ogromna in ustreza našim predstavam o tej deželi. Vsak dan zakoljejo tu po osemsto glav živine. Vse gre po tekočem traku, od dogona pa do ogromnih zamrzovalnic. Meso je argentinski glavni izvozni adut, ki je zadnje čase močno izgubil na vrednosti, saj so tudi evropske in ameriške zamrzovalnice polne mesnih izdelkov. Tako se je Argantina znašla v nezavidljivem položaju, saj kaj dosti drugega svetovnemu trgu ne more ponuditi. Temu primeren je tudi standard. Plače delavcev so nizke, zgolj za golo preživetje. Zdi se mi tudi, da ljudem manjka iniciative, hotenja, da bi z delom v prostem času izboljšali svoj standard ali vsaj popravili svoje domove, da ne bi izglodali tako zanemarjeni.
Pojavljajo se obiski. Prihajajo bratovi prijatelji in znanci. Pogovarjajo se v španščini, le redki znajo nemško, zato prevaja brat. Pridejo tudi Slovenci. Bregarjeva sta sedaj najstarejša Slovenca v mestu. Domovino, rodno Bučko, sta zapustila že leta 1927. Najprej je odšel mož, za njim pa še žena z otroki. Tukaj sta tudi Venetova. Otroci in vnučki govorijo samo še špansko. Postali so Argentinci in nič več jih ne veže na domovino njihovih staršev in dedov. »Ko bova umrla midva, bo slovenščina v Chascemusu izumrla,« pravita Bregarjeva.
Hodim po pokopališču Chascemusa. Prav nenavadno je. Na njem so večnadstropne grobnice in kot v čebeljih panjih so v njih vratca za krste. To je zgodovina mesta. Tu se vidi, kdo je v življenju kaj pomenil, kajti nekatere grobnice so marmornate palače z bahatimi vhodnimi vrati. Ko
umre zadnji potomec iz rodbine, jo zaklenejo in ključ vržejo stran. »Pa imajo dober razlog, da grobnico zaklenejo,« pripoveduje brat, »kajti često se zgodi, da v grobnice vlomijo. Revščina je velika in tudi kriminala je veliko. Kovinske krste vlomilci prodajajo naprej.«
Med napisi na grobnicah ter na grobovih v manjšem delu pokopališča, kije urejen bolj evropsko, prebiram imena. Med španskimi, italijanskimi, nemškimi in poljskimi priimki često naletim na domača: Blatniki, Hribarji... Tu, daleč od domovine, za vedno pozabljeni ležijo zadnji ostanki ljudi, ki so se kdo ve kdaj odpravili v svet iskat srečo. Edino, kar je ostalo za njimi, so ti obledeli napisi.
SLOVENCI PRIDNI IN ZANESLJIVI DELAVCI
Vsi Slovenci v Argentini pa niso izumrli. V enajstmilijon-skem glavnem mestu imajo svoja društva, šole, izdajajo časopise in celo knjige v slovenščini. Med Argentinci so znani kot marljivi delavci, precej se jih je osamosvojilo, postali so obrtniki, podjetniki. Ker vsi govorijo špansko, je med njimi težko prepoznati rojaka. Mnogo srečanj z njimi je čisto naključnih. Ko sva z bratom obiskala mehanično delavnico, katere lastnik je njegov znanec, tudi Slovenec, se je v delavnici okoli svojega avtomobila sukal belo
Mfcč* i
**•
Ulov v glinasto rjavi argentinski reki |e bogat, vendar ]e treba biti previden, kajti ribe so zelo popadljive.
Sl
Z bratom Milanom (desno) na obisku pri argentinskem predsedniku Raulu Alfonsinu (v sredini). »V Jugoslaviji živite dobro,« mi je dejal.
oblečen možakar. Ko je slišal, da se pogovarjamo po slovensko, je ves presenečen pristopil k lastniku: »Celo dopoldne sem že pri vas, pa nisem vedel, da ste Slovenec!« Izkazalo se je, da je potomec starejših slovenskih.izael-jencev, ki odlično govori slovensko. Rodilo se rje novo znanstvo in prijateljstvo.
Slovenskih priseljencev v Argentini so v glavnem tri kategorije: starejši izseljenci iz obdobja pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama in njihovi potomci, politični emigranti iz vojnega obdobja, in najmanjša — povojni izseljenci. Te tri kategorije imajo bolj malo skupnega in se med sabo tudi bolj malo družijo. Drugo kategorijo pobliže spoznam v slovenskem domu za ostarele v bližini Buenos Airesa. Srečam ljudi, ki preživljajo zadnja leta svojega življenja v hudi revščini in v svetu, ki se je za njih ustavil že pred štirimi in več desetletji. Nikakor ne morejo razumeti, da je šel čas naprej in da je že zdavnaj povozil njihova pričakovanja in iluzije. Njihovo pojmovanje svobodnega sveta se je skrčilo v neizpolnjeno hrepenenje po domačih krajih, včasih pa tudi v eno samo nezaupanje in sovraštvo do vsega, kar je v zvezi z novo Jugoslavijo.
Dnevi minevajo ob kopanju v blatni vodi jezera, ob katerem leži Chascomis, in ob čolnarjenju in ribarjenju v prav tako blatni vodi bližnje reke. Rib je mnogo in okuSne so, ko pa jih potegneš iz vode, moraš pošteno paziti, saj s svojimi ostrimi zobmi popadajo vse, kar jim pride v bližino. Nečak dobi tako kar hud ugriz v prst
Brat ima poleg delavnice še stavbo, v kateri ima svojo šolo juda, edino v tem mestu in eno uspešnejših v Argentini. Ko je bil še doma, je bil mladinski državni prvak. Vadi skupino starejših, mladinsko skupino in skupino začetnikov. Tudi njegovi otroci so uspešni judoisti. Na vajah mi večkrat demonstrirajo svoje znanje. Preko juda se je brat spoznal tudi z rodbino argentinskega predsednika Alfon-sina, ki izhaja prav iz tega mesta. Piše mu v prestolnico, da bi ga z gostom iz Jugoslavije rad obiskal. Ko na pismo že pozabi, pride povabilo iz predsednikove pisarne. Dobrodošla sva.
PRI PREDSEDNIKU ALFONSINU IN SLOVO
Človek se ne srečuje vsak dan z državnimi predsedniki, zato nama je bilo vseeno nekoliko tesno, ko sva z bratom stopila skozi vrata predsedniške palače v Buenos Airesu. Predsednik Alfonsin je znan kot umirjen in spreten politik, ki je s svojo uglajenostjo že nekajkrat pomiril razborite generale. Ti imajo v svežem spominu še čas, ko so neomejeno vladali Argentini. Nešteto nedolžnih žrtev je terjal njihov teror, ki ga je prekinilo demokratično obdobji predsednika Alfonsina. Deželo so zapustili v kaosu in ogromnih dolgovih tujini. Človeku, ki je prevzel tako dediščino, vsekakor ni lahko. Skozi atrij naju odpelje spremljevalec v prvo nadstropje palače, kjer je čakalnica za obiskovalce. Na suknjič sva si pripela posebne značke. Ni bilo treba dolgo čakati. Pride človek v svetli uniformi, za njim pa majhen mož z živahnim pogledom. To je predsednik Alfonsin. Prijazno naju pozdravi. Tudi midva ga pozdraviva z Alfonsinovim pozdravom. To so mi že prej zabičali. Peronov pozdrav so bile razširjene roke, /jlfonsinov pa roki, sklenjeni ob levi rami. Bog ne daj, da bi se zmotil. Vse je bilo v redu in predsednikse prijazno pogovori z bratom o judu, z mano pa o Jugoslaviji, ki jo dobro pozna. Že prej je bil enkrat tam. »Vi v Jugoslaviji kas-dobro Živite,« mi pravi. Potem pride fotograf za spominsko fotografijo, predsedniku izročim nekaj Krkine kozmetike in obesek Slovenija — moja dežela, in obiska je konec.
Obiščemo še letovišče Mar del Plata ob atlantski obali. Ogromni hoteli, nepregledno dolga peščena plaža, na drugi strani še bolj nepregleden atlantski ocean, ki buta na pesek velikanske valove. Nihče ne plava. Stojiš, čakaš velikanski val, da te odplavi nazaj na pesek. Ko se vrnemo domov, me čaka presenečenje. Novi znanci in prijatelji mi v slovo in za rojstni dan pripravijo velikansko torto z jugos lovansko zastavo. Pijemo belo vino, pečemo meso ne ražnju in se pogovarjamo. Sploh so ljudje tukaj prijazni ir sproščeni. Poslovim se od Slovencev in drugih prijateljev od sorodnikov in znancev. Na letališču me čaka srebrne ptica za dolgo potovanje v domovino. Ko poletimo, pre mišljujem o tem, kako mnogo je v tej deželi Slovencev, ki bi radi vsaj še enkrat v življenju stopilo na isto pot, ki je seda, pred mano.
Pripovedoval: LADO HOČEVAR Zapisal
TONE JAKŠE
»■?
«
Brat Milan Ima v Argentini svojo šolo juda. Med najmlajšimi tečajniki je tudi njegova hčerka Mayra (spodaj desno).
Sonca in vode je v Argentini dovolj, saj skoraj ne poznajo snega. Ogromna dežela, kar trinajstkrat večja od Jugoslavije, ima trideset milijonov prebivalcev, od katerih jih ena tretjina živi v glavnem mestu.
■
Bregarjeva sta v Argentini že od leta 1927. »Z nama bo slovenščina tukaj Izumrla,, pravita, ko me v kuhinji pogostita z argentinskim belim vinom.
Zgodovina
VINKO NI
NIKOLI
KLONIL
Vinko Jerman je bil doma iz Čelevca, vasi blizu Zbur, ki spada pod Krajevno skupnost šmarjeta. Ker sva bila oba rojena 1924. leta, sva hodila tudi skupaj v šolo v Šmarjeti, zato sva se dobro poznala.
Še kot otrok je Vinko z bratom in sestrico z odprtimi očmi in ušesi poslušal očeta Viktorja, da morajo spoštljivo pozdravljati, se odkrivati in globoko prikloniti, kadar srečajo grašačka Tonija Ulma ali pa katerega od grajskih, ki so se šopirili in vozili s kočijami po Klevevžu in okolici, malo pred začetkom vojne pa so presedlali tudi na avtomobil. Grajski so gospodarili na okrog 400 ha velikem posestvu in živeli v gradu Klevevž, ki je bil le nekaj kilometrov od Čelevca, medtem ko so Jermanovi živeli v manjši hiši na kmetiji, ki je le za silo preživljala družino. Skoraj vsi manjši kmetje in dninarji so bili več ali manj odvisni od Klevevža, graščakove dobre volje in dobre volje oskrbnika Kržana, ki je upravljal graščakovo posestvo.
»Jutri moram na tlako v Klevevž, kajti drugače se bom zameril graščaku in oskrbniku, ki odsotnosti z dela, kadar me pokličejo, ne dovolijo in ne oprostijo!« so bile besede očeta ali pa kakšnega soseda in znanca, ki jih je Vinko v mladosti večkrat slišal in zelo zgodaj dojel, saj je beseda tlaka ostala v čelevcu in v okolici Klevevža še iz časov, ko so kmetje tlačanili v klevevškem gradu. Zdaj pa je pomenila, da morajo odslužiti razne usluge, kot so bile: drva ali listje, ki so ju prejeli za delo, oršnje z grajskim plugom in živino na njihovih njivicah ali pa najemnina za stanovanja v grajskih hišicah, ki jih je bilo okrog 20 raztresenih po vaseh okrog Klevevža.
»Ne.tlačanil, se klanjal grajskim in podobnim ali na drug način prilizoval se jaz ne bom nikoli!« so bile odločne besede mladega Vinka, katerim je odobravajoče in vneto pritrjeval tudi njegov oče, ki je želel boljše ž' /Ijenje svojim otrokom, kar je postal tudi sklep cele družine.
Dogodki, ki so sledili aprilski kapitulaciji stare Jugoslavije 1941. leta, ko je bil Vinko star šele 17 let, so pokazali, da je ostal Vinko s svojimi domačimi pri tem sklepu. Takrat se je že nekaj časa učil pri znanem mesarju Javorniku v Ljubljani in je prihajal le občasno domov tudi še po kapitulaciji Jugoslavije, ko so v tako imenovani Ljubljanski pokrajini gospodarili Italijani.
Že zgodaj spomladi 1942 se je začela v Šmarjeti in okolici živahna partizanska politična in vojaška aktivnost, ki ni ostala nezapažena okupatorju in njegovim pomagačem.
Graščak Ulm, po narodnosti Nemec, kljub svojim velikim prizadevanjem v 1941. letu, da bi Šmarjeta s Kle-vevžem ostala priključena »velikemu Rajhu«, ni uspel in se je moral že konec aprila 1942 odseliti, ker se je bal obračuna s partizani. Vendar ga je vseeno vsaj deloma doživel, predno se je odselil z vsem premičnim imetjem iz Klevevža. Tik pred odhodom je dobil ponoči od 23. na 24. april »obisk«, ki so si ga on pa tudi ljudje iz okolice dobro zapomnili, saj je za debelimi in dobro zaklenjenimi grajskimi vrati z družino in nemško preselit-v»no komisijo vred trepetal kot šiba na vodi, medtem ko so mu partizani v prehranjevalni akciji zaplenili šest volov, enega konja, tri sedla, tri prašiče in druge stvari ter mu okrog tretje ure zjutraj zažgali še garažo, v kateri sta zgorela dva osebna avtomobila (eden je bil njegov, drugi pa od nemške preselitvene komisije), tri kočije in četvero sani.
Borci Dolenjskega partizanskega bataljona in nato odreda, posebno njegova druga četa 2. bataljona, ki ji je najprej poveljeval Dušan Švara-Dule, ki se je nahajala tudi na tem terenu, pa so skupaj s celim odredom zagotovili normalno delovanje političnih organov na osvobojenem ozemlju v Šmarjeti in širši okolici. Šmar-
jeta pa je bila formalno osvobojena 24. maja 1942, ko so prevzeli v njej oblast partizani in OF, v izpraznjenem klevevškem gradu pa je bil nastanjen štab 2. bataljona Dolenjskega odreda, ki sta ga vodila komandant Ivan More-Žan in politični komisar Nace Majcen-Taras Tržan, na celotnem osvobojenem ozemlju. Kamor so spadale poleg bivše občine Šmarjeta tudi občine Bela cerkev, Otočec in Škocjan, pa so delovale organizirana politična oblast in družbenopolitične organizacije, predvsem SKOJ, pionirji in AFŽ. Pokrajinski komite KPS Novo mesto in Pokrajinski odbor OF sta imela svoj sedež v Šmarjeških Toplicah. Na čelu je bil sekretar komiteja Viktor Avbelj-Rudi. Pod njegovim neposrednim vodstvom in nadzorom je bila že 4. junija 1942. izvršena agrarna reforma klevevške zemlje, s katero je bilo razdeljena zemlja med okrog 300 zemljiščnih upravičencev, kar je zeio dvigniio ugiea nove Gulašii, saj je vse siromašne družine skopala iz revščine. Sredi junija 1942 so bile na vsem osvobojenem ozemlju volitve v NOO, ki so potem prevzeli oblast namesto odborov OF, ki so imeli druge, predvsem politične naloge. Predsednik odbora je postal tudi Vinkov oče Viktor Jerman.
V teh junijskih dneh in še malo poprej je odšlo okrog 40 Šmarječanov v partizane, kajti nova vojska in oblast sta dokazali, da sta narodni in da se borita za osvoboditev izpod okupatorja in iz revščine, kar je pripeljalo do velikega poleta in naraščanja narodnoosvobodilnega gibanja.
Tudi mladi Vinko je prišel v začetku junija 1942 na osvobojeno ozemlje v »Šmarješko republiko« ali v »malo Moskvo«, kot so imenovali osvobojeni kraj s centrom Šmarjeta okupatorji v Novem mestu. Vinko se je udeležil sestanka mladine v Zburah in odločil, da se ne vrne več v Ljubljano, temveč da vstopi v partizane. Že
10.	junija 1942 je postal borec Dolenjskega odbora in sicer v četi Draga Suhija-Lika.
SLOVO OD PARTIZANSKE PUŠKE
Vendar ni imel sreče, da bi dalj časa nosil partizansko puško in sodeloval v akcijah, kajti dogodki, ki so se zvrstili že v začetku julija, so mu začrtali drugačno pot v borbi za svobodo in obstanek.
Ko so partizani v noči od 30. junija na 1. julij 1942 napadli Mokronog, kar so storile enote Krškega odreda, in zaplenili veliko količino usnja v tovarni usnja, ki so ga pozneje skupaj s političnimi aktivisti razdeljevali partizanskim enotam po Lakniški dolini in drugod, je bil Vinko s še petimi partizani in petimi »furmani« določen, da prevzamejo 5 voz usnja na Malkovcu pri Mokronogu in ga odpeljejo partizanom na Rog. Skupina partizanov in civilnih voznikov pa je bila iznenada napadena od Italijanov in domačih izdajalcev.
»Močno meje zabolelo,« mi je doživljaj pripovedoval Vinko, »dobil sem strel tik ob piščali desne noge pod kolenom in začel takoj močno krvaveti. Spominjam se, da so bili takrat z menoj še Majzelj iz Mokronoga, Kirn iz Zagrada, Skušek iz Tržišča nad Mokronogom, neka partizanka iz Novega mesta in še nekateri, ko smo napadalcem komaj ušli. Sam nisem mogel več kaj dosti hoditi, saj me je za silo obvezana rana zelo bolela, vsa noga pa je močno zatekla. Partizani so me vsega onemoglega spravili v Sirkovo zidanico na Vinjem vrhu, kjer je bila začasna bolnišnica. Kmalu nato, ko sta bili v drugi polovici julija 1942 organizirani poleg sanitetne postaje ali partizanske bolnišnice pod Gorjanci tudi dve pri nas, od katerih je bila ena v Beretičevi zidanici v Ravniku nad Šmarjeto, druga pa pri Blažičevih v vasi Dol pri Klevevžu, sem oddal po nalogu partizanom puško, sam pa sem bil napoten na zdravljenje domov v Celevec. Nogo so mi previjali v bolnišnici v vasi Dol, ki je bila le nekaj kilometrov od Čelevca.
Dočakal sem šepast in neozdravljen veliko italijansko ofenzivo, ki jo imenujejo tudi roška ofenziva. Partizani so se umaknili od nas, pustili doma precej mladih partizanov, za katere niso imeli orožja. Sam pa sem ves v skrbeh premišljeval, kaj mi je storiti, kajti doma nisem smel ostati, saj sva bila z očetom, ki je bil predsednik NOO, na sovražnikovem črnem seznamu.
Ne vem zakaj, vendar pa me je nekaj vleklo proti Gorjancem in Rogu, ko so začeli belogardisti in Italijani že 19. septembra 1942 hajkati po naših krajih okrog Klevevža, po Žalovičah in Strmici, nato pa tudi po Šmarjeti in naprej proti Novemu mestu. Ponoči sem se umikal in šepal sam čez Gričevje nad Otočcem proti Trški gori in premišljeval, kam naj se skrijem. Nezaceljena rana na nogi me je neznosno bolela. Tak kot sem,
sem primeren za bolnico, ne pa za popotnika, ki se mora kot lačna zver potikati po hribih, vinogradih in grmovju! sem tarnal in se plazil naprej.«
NAJPREJ KRUH, POTEM IZDAJA
S Trške gore sem se ponoči nekako priplazil v dolino pri Ločni in ves onemogel premišljeval, kako naj pridem čez Krko, ki pa tukaj ni bila prehodna, v Krono-vem, kjer jo je bilo mogoče prebresti, pa so že gospodarili beli in Italijani. Njihove enote so se kar naprej pomikale peš ali z vozili proti Novemu mestu in nazaj proti Šmarjeti in hajkale po celotnem območju, na katerem sem se tudi jaz nahajal. Ko sem tako nemočen nekaj časa opazoval dolino in cesto pod seboj sem se zelo zgodaj zjutraj splazil v gosto grmovje na malem gričku tik nad cesto in Krko v Ločni. Tu stoji danes gostilna Pavlin. Menil sem, da bo ob cesti bolj varno kot v hribih proti Trški gori in da nihče ne pričakuje, da sem tukaj.
Tako sem skozi gosto grmovje kakšne tri do štiri dni opazoval belčke in Italijane, se ponoči splazil do Krke, se napil hladne vode ter se vračal nazaj v skrivališče poleg cerkvice. Tudi ob Krki sem imel zasilno gnezdo, kjer sem parkrat prečepel in tudi zadremal, če zaradi sovražnika ni bilo mogoče priti nazaj nad cesto k cerkvici. Vendar se tako ni dalo več naprej, kajti vse bolj in bolj me je pestila lakota.
Po štirih dneh sem postal že tako lačen, da se mi je kar temnilo pred očmi. Odločil sem se, da si poiščem kaj za pod zobe. Ves onemogel sem šel zgodaj zjutraj do stare žene, ki sem jo opazil na njivi blizu skrivališča. Prosil in tudi dobil sem kos kruha, vendar je ženska kmalu nato pripeljala do skrivališča pri cerkvici Italijane, ki so me uklenjenega odpeljali v novomeške zapore. Zaprli so me med kakšnih osem ujetih ali doma prijetih partizanov in političnih aktivistov iz Bele krajine. Zasliševali so me, vendar nisem nič priznal. Videl sem več znancev in eno jutro tudi tebe in Florjana Bevca iz Bele cerkve ki so vaju uklenjena odpeljali ven, najbrž proti Ljubljani. Tudi mene so takrat uklenili in me odpeljali z nekaterimi sojetniki proti Ljubljani, vendar ne v Belgijsko kasarno kot vas, temveč v zapore na Miklošičevi cesti, kjer so me še naprej zasliševali in pretepali.
O meni so imeli nekaj podatkov, ki sojih dobili od belih in skritih izdajalcev. Da sem bil partizan, seveda nisem mogel tajiti, na srečo pa moje rane, ki me je še vedno močno bolela, niso odkrili, zato sem rekel, da so me partizani šele mobilizirali v svojo vojsko in da sem od njih pobegnil domov. Tega mi niso verjeli, saj je neki partizanski dezerter, ki je bil zdaj belogardist povedal Italijanom, da me je kot partizana videl tudi v Klevevžu.
V Ljubljanskih zaporih sem bil okrog štiri mesece in sem bil 7-krat zaslišan. Februarja 1943 so me poslali s še nekaterimi v internacijo, in sicer v Gonars, nato pa v Parmo. Iz Parme sta rne kmalu nato dva karabinjerja odpeljala uklenjenega v Ljubljano: najprej v Belgijsko kasarno, čez nekaj dni pa zopet v zapore na Miklošičevi cesti, kjer so mi začeli soditi.
ŽIVLJENJE JIMA JE REŠIL DOGOVOR
Na sodišču sem se znašel s partizanko iz Novega mesta, kakor tudi z mlinarjem Vampljem iz Otočca in Ivanom Potokarjem s posestva Šuta pri Strelacu nad Šmarjeto. Vsi trije so bili obsojeni na smrt. Vampelj in Ivan Potokar sta bila malo pred padcem fašizma ustreljena, medtem ko je bila partizanka naknadno pomi-loščena ali pa mogoče obsojena na dosmrtno ječo.
Partizanka je vedela, da jo dolžijo tudi stvari, ki so bile namenjene drugi partizanki, ki sojo ujeli v Črnomlju, vendar jo po dogovoru ni hotela izdati, kajti črnomaljko bi ustrelili, medtem ko njej zadeve niso mogli dokazati. Ta dogovor je obema rešil življenje, kajti obe sta bili obsojeni na ječo.
_ Jaz sem bil kot mladoletnik obsojen na 28 let ječe. !\3ZSn Sem preSiajS! v v Rižarni v Trstu, v Benetkah in končno v Bologni. Proti koncu Italije so me poslali še v Parmo, kjer sem dočakal kapitulacijo. Hrana je bila povsod zanič, paketov pa zaradi stalnega premeščanja nisem dobival. Da sem nekako preživel, se lahko zahvalim le zaporniku Fuksu iz Črnomlja in Žanu Devu iz Mokronoga, ki sta kot zavedna zapornika organizirala pomoč tudi takim, ki nismo dobivali paketov od doma.
O kako smo preklinjali, ko smo videli, da nas Italijani po kapitulaciji nočejo izpustiti domov, temveč so nas predali Nemcem, katerih smo se še bolje bali kot Italijanov! Nemci pa so nas kar kmalu naložili v vagone in odpeljali na delo v Nemčijo in sicer v taborišče tovarne Siemens pri mestu Mulhajtmruhr. Delali smo v tovarni pod zemljo.
Po desetih dneh dela in tudi stradanja, ki je bilo še hujše kot v Italiji, so nas razvrstili po poklicih. Prijavil sem se za mesarja, kajti bliskovita iskrica v možganih mi je dejala, da bom pri mesarjih najbrž lažje preživel. Za silo sem pa tudi že znal mesariti, saj sem imel za seboj kakšno leto učne dobe v tem poklicu. Začel sem delati s skupino kakšnih 50 sotrpinov pri velikem privatnem mesarju, ki je delal za nemški rajh. Na delo smo hodili iz taborišča, kjer nas je imelo po več zapornikov skupno sobo, veliko približno 40 x 80 metrov, in sicer v barakah nad garažami.
PRERANA SMRT
Čeprav je bilo nevarno, smo v začetku kradoma pojedli kakšen košček surovega mesa, pozneje pa smo začeli odnašati kljub smrtni nevarnosti tudi manjše kose mesa, loja in slanine. Kuhali smo si jih v loncih in na električnih pečicah, ki smo jih našli v ruševinah zbombardiranih zgradb in jih za silo usposobili. Seveda je bil eden med kuhanjem in zauživanjem obrokov vedno na straži, da nas kakšen Nemec ne bi iznenadil. Izdajalca med seboj nismo imeli, pa tudi ne kakšne močnejše kontrole, razen zunanjih straž ob prostem času; tega pa je bilo malo, kajti v Nemčiji počitka skoraj ni bilo, delalo pa se je po 12 ur na dan.
Tako sem dočakal tudi kapitulacijo Nemčije. Onemogel in z nezaceljeno rano na nogi sem se vrnil domov, kjer pa me je čakal nov udarec: izvedel sem, da očeta ni več med živimi. Tudi on je bil interniran v Italiji, in sicer v Padovi, od koder se je malo pred kapitulacijo Italije z nekakšnim posredovanjem vrnil domov. Tu je začel kot odbornik NOO spet delati za NOV. V težkih časih, ki so nastopili za partizansko gibanje v naših krajih na levem bregu Krke, se je moral oče kot vsi politični aktivisti, med katerimi je bilo zaradi številnih izdajalcev in belogardistov veliko žrtev, skrivati po hribovskih krajih tja proti Trebelnemu. Le občasno je prišel ponoči domov. Septembra 1944 ga je zmanjkalo. Doma so izvedeli, da je bil v neznanih okoliščinah 26. septembra 1944. leta v okolici Štatemberga ubit. Gotovo je postal žrtev belogardističnih izdajalcev,« je trpko končal svojo pripoved Vinko Jerman.
»Oče in jaz nisva nikoli klonila pred okupatorji in njihovimi pomagači, za kar sva plačala težak davek!« mi je še rekel utrujeni Vinko, ko sem ga lani obiskal in dobil od njega te podatke za knjigo, ki jo pripravljam o šmarjeških internirancih v italijanskih koncentracijskih taboriščih, o njihovem trpljenju, doživetjih in bežanju domov.
Vinko se je takoj po vojni zaposlil kot mesar pri mesarskem podjetju v Novem mestu. Leta 1953 se je oženil in živel z družino v hišici, ki sta si jo z ženo zgradila v Bršljinu pri Novem mestu. Težko meje prizadela vest, da je pred kratkim, star komaj 63 let, umrl in tako povečal število tistih, ki so zaradi preživetih grozot in trpljenja v vojni odšli prerano od nas.
MIRAN BERETIČ
RAZPISNA KOMISIJA SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA KRŠKO
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODENJE ENEGA ALI yEČ PODROČIJ
V PODRUŽNICI - POMOČNIK DIREKTORJA
2. VODENJE EKSPOZITURE SEVNICA
Pogoji: pod 1:
— diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik ali diplomirani organizator dela
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK
— družbenopolitična aktivnost pod 2:
— ekonomist ali višji upravni delavec ali pravnik ali organizator dela
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK
— družbenopolitična aktivnost
Za opravljanje navedenih del in nalog bo kandidat imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavljenem razpisu na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Krško, Cesta 4. julija 42, Razpisna komisija.
Kandidate bomo o izidu razpisa pisno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
50/4-88
RAZVOJNO RAZISKOVALNI CENTER NOVO MESTO TOZD PROJEKTIVNI BIRO REGION BREŽICE
razpisuje
po sklepu zbora delavcev temeljne organizacije
prosta dela in naloge
direktorja temeljne organizacije
Mandat razpisnih del in nalog traja 4 leta.
Za razpisana prosta dela in naloge morajo kandidati poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— visoka strokovna izobrazba gradbene, arhitekonske, ekonomske, geodetske, krajinarske, geografske, sociološke, pravne
ali organizacijske smeri,
— najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— poslovodne in organizacijske sposobnosti,
— družbenopolitične kvalitete in moralno-etične lastnosti
v smislu družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Brežice.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite z oznako »za razpisno komisijo« ha naslov: RRC Novo mesto, TOZD Projektivni biro Region, Brežice, Prvih borcev 11.
Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa.
O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po izbiri.
56/4-88
" OPEKARNA NOVO MESTO
■hm Zalog 21, 68000 Novo mesto OPEKARNA NOVO MESTO ZALOG 21, 68000 Novo mesto,
razpisuje prosta dela in naloge
VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja ali srednja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri in 5 oziroma 7 let ustreznih delovnih izkušenj,
— vozniški izpit B kategorije,
— organizacijske sposobnosti in lastnosti, opredeljene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki,
in objavlja prosta dela in naloge POMOČNIKA VpDJE
FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske, finančne ali komercialne smeri in 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
59/4-88
142
priloga dolenjskega lista
ZA
PISATELJEV
JUBILEJ
Na prvi dan leta 1913, se pravi pred 75 leti, se je v Štukipri Ptuju v kmečki družini rodil Ivan Potrč, slovenski pisatelj in dramatik, ki se je ne samo zaradi pisateljske plodovitosti, temveč tudi zaradi izrazite ustvarjalne usmerjenosti zapisal med pomembnejša peresa novejše slovenske književnosti.
V počastitev Potrčevega življenjskega jubileja je Prešernova družba, katere dolgoletni predsednik je bil, s podporo delovne organizacije Slovenijales Trgovina izdala reprezentančno izdajo njegove verjetno najbolj poznane novele Onkraj zarje z ilustracijami akademskega slikarja Milana Bizovičarja.
’ iNNtlMfi OUMKJU ZABJK
človeka z reko in pokrajino so telesna ljubezenska prebujanja tisti pomembni vir navdiha, iz katerega je rasla novela o prvi, nikoli potešeni in uresničeni ljubezni. V nji je pisatelj povezal duhovni svet s povsem zemeljsko erotiko, kot se prepletata v duši mladega junaka pripovedi. Novela ima avtobiografsko ozadje.
V jubilejni izdaji se prav v izražanju prvinskosti lepo ujamejo Potrčevo besedilo in Bizovičar-jeve barvne ilustracije.
MARKELJ
ZBRANI
VILLON
Po mnenju poznavalcev slovenskega leposlovja je novela Onkraj zarje ena izmed najlepših ljubezenskih novel v naši povojni književnosti in eno od najbolj zrelih Potrčevih del, »človeški in umetniški biser«, kot je zapisano na zadnji strani jubilejne izdaje.
V nji je prišla do izraza ena od tistih pisateljevih značilnosti, ki jih je dr. Franc Zadravec označil kot pisateljevo vdanost naravi in njenim močem. Ob povezavah
O Francoisu Villonu, nesporno prvem modernem pesniku francoske književnosti, literarna zgodovina ne pozna ne točne letnice rojstva (1431 ali leto pozneje) ne letnice in kraja smrti (vse sledi za njim so se izgubile po letu 1463). Navsezadnje to niti ni važno, dovolj so balade in pesmi Malega in Velikega testamenta, tolovajske in druge pesmi, ki kažejo čas in prostor Villonovega življenja, zaznamovanega z burnostjo 15. stoletja.
V liričnih, še dandanes na moč zgovornih izpovedih, ki zaključujejo bogato srednjeveško ustvarjalnost in napovedujejo velike pesniške stvaritve prihodnjih stoletij, je »magister umetnosti« ovekovečil pesniški nemir, neurejeno, preganjano in kaznovano pehanje, hkrati tudi veselost in navdušenje nad življenjem, kakršno mu je bilo usojeno kot revnemu posvojencu, nesrečnemu ljubimcu, pijancu, razvratnežu, lopovu, morilcu pa spokorjencu.
Ko je prvič prišel navzkriž s pravico, je moral zapustiti Pariz in prijateljem v slovo je zložil Mali testament, pesnitev, polno ironije in veselja. Po pomilostitvi je v svetovljanskem mestu živel še bolj nemirno in spisal Veliki tes-
ČLOVEKOVO
Erieh Fromm ČLOVEKOVO SRCE
Nemški sociolog Erich Fromm, soustvarjalec frankfurtske marksistične šole, ki je marksizem ustvarjalno obogatila s freudiz-mom, se je v knjigi Človekovo srce lotil težke naloge: pojasniti, zakaj se v človeku rodi zlo in odkod brezbrižen ter celo sovražen odnos do življenja. Temu pojavu je skušal priti do dna s pomočjo kliničnih in socioloških raziskav in ne le filozofskih spekulacij, kot, denimo, Sartre.
Po Frommovem mnenju temelji največje zlo in najnevarnejša oblika človeške usmeritve na treh pojavih: na nekrofiliji (ljubezni do smrti), narcizmu (zaljubljenosti vase) in incestni (krvoskrun-ski, vendar ne nujno dobesedno spolni) odvisnosti. Kombinacija teh treh značilnosti vodi do Frommovega »sindroma propada«, to je bolezenskega stanja človekovega srca, za katero je značilno uničevanje zaradi uničevanja in sovraštvo zaradi sovraštva.	,	.
Odkod v človeku ljubezen do smrti? Fromm ugotavlja, daje civilizacija ustvarila nov tip človeka, tako imenovanega človeka organizacije, človeka avtomata in človeka porabnika. Napredu-' joča mehanizirana industrializacija skuša iz človeka narediti predmet, odvrača ga od vsega, kar je živega, in ga bolj navdušuje za ravnanje s stroji kot pa za odgovorno sodelovanje v življenju. Ker pa se človek upira temu, da bi bil avtomat, začne vase dvomiti, obupavati in želi v skrajni posledici ubiti vse živo okrog sebe Pritegneta ga smrt in uničenje. Milijoni ljudi žive dolgočasno, a udobno, in nič jih ne razburi bolj kot to, da vidijo ubijanje ali vsaj berejo o njem.
Naslednja bistvena usmeritev, ki vodi v zlo, je narcizem, to je zagledanost vase in nasprotje ljubezni do človeka. Po Frommovem mnenju je poguben le maligni narcizem, samoobčudo-vanje tistega, kar človek ima, kar poseduje. Če osebni zločesti narcizem preide v skupinskega, je s tem postavljen eden izmed bistvenih pogojev za najtemnejšo ideologijo. Tak je bil nacizem, ki je ustvaril teorijo o večvredni germanski rasi.
Kot tretjo bistveno sestavino sindroma propada šteje Fromm incestne vezi, pa naj gre za navezanost na mater ali očeta. Cjo-vek z incestnimi vezmi je nesvoboden zaradi svoje odvisnosti in zaradi tega uničevalno usmerjen.
V knjigi Človekovo srce pisec prepričljivo obrazloži sindrom propada v osebi Adolfa Hitlerja, ki je izrazit primer usodne kombinacije narcizma, smrti in incesta. Ta fanatični zločinec je bil čisti nekrofilik, skrajno osebno narcisoiden in incestno navezan na mater. S svojo močno voljo in bistrostjo je znal zbuditi skupinski narcizem v nemškem narodu, njegove negativne lastnosti pa so tudi neizbežno pripeljale do propada nacistične ideologije in tretjega rajha.
Sicer pa je treba knjigo, ki jo je izdala Državna založba Slovenije, prevedel pa Marjan Kordaš, profesor medicinske fakultete v Ljubljani, vzeti v roke, brati s premislekom — pa tudi s po-glabljanjem vase.	mlegan
tament, v katerem si je dal duška nad človeško usodo, bednostjo kratkega, minljivega življenja. Ponovna obsodba je bila kruta, in ko je čakal na vislice, je Villon napisal Balado o obešencih, filozofsko razmišljanje o človeški skrušenosti, o smrti in tistem, kar bo po njem in kolegih ostalo na vislicah. Po srečnem naključju je bil pomiloščen in izgnan, kdaj in kje je končal, pa ni odkril še nihče, Villon ko da se je vdrl v zemljo.
Slovenskemu bralstvu je bila Villonova lirika na voljo dokaj pozno, prvi prevodi so stari šele dobrega pol stoletja. Celoviteje se je velikega pesnika lotil Janez Menart, ki je po revialnih objavah in dveh knjigah Velikega testamenta poslovenil še preostanek Villona, in tako so zdaj v knjigi, ki je izšla pri založbi Obzorja, ob daljši spremni besedi, pojasnilih in opombah »objavljene do zadnjega verza prav vse pesmi, ki so se ohranile«.
D. RUSTJA
SPOMINI NA
MARČNO
REVOLUCIJO
Letos bo minilo 140 let od davnega leta 1848, ko se je evropska revolucionarna sapa idej o svobodi spremenila v burjo marčne revolucije in v pomladi narodov navdala s hudo vročino staro cesarsko gospo Avstrijo. V strahu za svoje absolutistično zdravje je vzela grenko zdravilo protirevolucije in tako za nekaj časa preprečila svoj žalostni konec.
Slovenci smo bili takrat v službi te gospe in smo dogajanja marčne revolucije skusili na svoji koži, zadihali za kratek hip opojni zrak svo-
.8! uesttjuvs
-----------------------iz	izložbe-
OKNO V SVET ŠPANSKE LIRIKE
Prvi širši pogled na novejšo špansko poezijo je slovenskemu bralcu omogočila antologija, izdana še pred zadnjo vojno, in že ta knjiga, čeprav v več ozirih pomanjkljiva, je kot osrednje osebnosti te poezije predstavila Miguela de Unamuna, Antonia Machada,
Juana Romana Jimeneza in seveda Federica Garcio Lorco. Zatem smo dobili v slovenskem prevodu zaokrožene izbore iz del teh in drugih pesnikov. Največje zanimanje prevajalcev je vseskozi veljalo Lorci, ki je zaradi svojske poezije in tudi tragične usode (padel je pod frankističnimi kroglami v državljanski vojni) postal sinonim za špansko ljudstvo. Tako imamo Lorco v več knjigah in zbirkah, ta pesnik pa je zapustil vidne sledove tudi v slovenskem izvirnem pesništvu. A bodi dovolj o tem, saj hočemo spregovoriti še o nečem drugem.
antologija španske
POEZIJE XX. STOLETJA
To je Antologija španske poezije XX. stoletja, ki smo jo dobili pred novim letom, izšla pa je v zbirki Bela krizantema pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Ta zajetna pesniška knjiga je pravo okno v svet španske poezije, ustvarjene v našem stoletju. Vanjo je uvrščenih 34 pesnikov od Rubena Oaria, ki je bil sicer po rodu Nikaragovec, prek že omenjene velike četverice do najmlajših, leta 1950 rojenega Luisa Alberta de Cuence in še tri leta mlajšega Andresa Trapiella, s katerim se izbor predstavnikov najrazličnejših rodov, struj in pesniških nazorov v tej knjigi tudi zaključuje. Pesnike in pesmi za antologijo, ki je nastajala več let, so izbrali Jože Udovič, Niko Košir in Tone Pavček. Obenem so ti pesmi tudi prevedli, vendar ne vseh, saj je v knjigo uvrščenih tudi več prevodov Alojza Gradnika in nekaj prevodov Ivana Minattija. Levji delež je opravil Niko Košir, ki je prevedel večino pesmi in velja sploh za enega najboljših sodobnih poznavalcev španske lite-
rature in presajevalcev te literature v slovenščino. To priznanje je Koširju dal na predstavitvi antologije v Ljubljani tudi Juan Octavio Prenz, pisec spremne besede.
_ Poezija te antologije odseva najrazličnejša obdobja in tokove, ki so zaznamovali spansko pesništvo od konca 19. stoletja do danes. V polnem razcvetu je ta poezija zive-ja do državljanske vojne, reči pa je treba, da je ta vojna spansko poezijo najvidneje zaznamovala. Veliko pesnikov je vojna razpršila v izgnanstvo, le nekaj jih je sklenilo kljubovati grozotam doma. Postali so glasniki usode, ki je za nekakdesetletij zamračila nebo svobodoljubnih Spancev. Potem pa se je seveda tudi španska poezija spet in bolj odprla evropskim in svetovnim tokovom ter se predala modernizmu in avantgardizmu. A kot je zapisal že Prenz, je zdaj še prezgodaj, da bi delali kakršnokoli bilanco za to poezijo, ki se nenehno razvija in podobno kot drugod po svetu išče vedno nova pota.
Kot rečeno, je ta antologija za slovenski kulturni prostor, ki nenehno išče pota sožitja s kulturami in litaraturami drugih evropskih narodov, ne samo razveseljiv in hvalevreden, marveč tudi prepotreben pojav.
I. ZORAN
bode in se potem spet prihulili po stari navadi. Toda nekaj naših mož je bilo, ki so stali pokonci, ko je protirevolucija s težko roko brisala vse, kar naj bi staro gospo spominjalo na premagano bolezen. Med njimi nesporno spada na prvo mesto revolucionar, ki je odločilno posegel v vretje marčne revolucije, »avstrijski profesor, vojaški kaplan dunajskih legionarjev in član razpuščenega avstrijskega državnega zbora« dr. Anton Fister. Zvest revolucionarnim idejam je žrtvoval vse, svoj položaj in prihodnost. Obsojen na smrt in contumaciam zaradi revolucionarnega delovanja je velik del življenja preživel v izgnanstvu in po
pomilostitvi, ko se je lahko vrnil na-zajv Avstrijo, v veliki revščini umrl.
Čeprav se je Fister imel za svetovljana in ne za Slovenca — s slovenskim nacionalnim gibanjem se je po začetnih simpatijah celo povsem razšel zaradi povezovanja gibanja z reakcijo — pa vseeno spada med znamenite Slovence, vredne, da ostanejo živi v narodnem spominu. Ne mi in noben drug jugoslovanski narod nima drugega revolucionarja, ki bi bil podpisan skupaj z Marxom na kakem dokumentu; Fistrov podpis najdemo skupaj z Marxovim na poslanici iz leta 1849. T a drobnarija nedvomno kaže na Fistrov pomen v evropskem revolucionarnem gibanju. S svojo pokončnostjo in zvestobo idejam pa je še danes zgled, ki mu zlepa ne najdemo para.
Spomin na Fistra in na dogajanje pred 140 leti si lahko obudimo ob prebiranju prve knjige Fistrovih Izbranih spisov, ki sta jo nedolgo tega izdala Arhiv SR Slovenije in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, založila pa Državna založba Slovenije. Prva knjiga prinaša prevod obeh delov Spominov od marca 1848 do julija 1849. V Arhivu in na Inštitutu načrtujejo, da bodo zbrali za objavo vse pomembnejše spise iz bogate Fistrove zapuščine, v kateri so poleg ostalega tudi didaktični in filozofski spisi. Vseh knjig Izbranih spisov bo troje.
S prvo knjigo Fistrovih Izbranih spisov je Arhiv začel s knjižnim objavljanjem tistega dela svojega gradiva, v katerem so zapiski in dnevniki znanih slovenskih osebnosti. Fister gotovo zasluži da je prvi v vrsti teh avtorjev.
M. MARKELJ
PESTER
ZANIMIV
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki ga izdaja Slovenska matica, je prispel do svoje devete številke in z njo tako kot z vsemi poprejšnjimi nekoliko zapolnil vrzel, ki zeva v slovenskem naravoslovnem in tehniškem zgodovinopisju. Tudi ta številka je po vsebini pestra in zanimiva, zanesljivo ne samo za strokovnjake in zgodovinarje.
Po vpeljani zasnovi prinaša Zbornik razprave in gradiva. Med razpravami je na prvem mestu obsežen zapis Sandija Sitarja Rusjanov poskus letalske industrije, katerega nastanek je spodbudil premislek o vkalupljeni in dokaj netočni predstavi o slovenskem pionirju motornega letalstva, ki prevladuje v javnosti in se po zaslugi tiska še naprej širi, kar se je ob praznovanju stoletnice njegovega rojstva in 75-letnici smrti leta 1986 znova potrdilo. Avtor je predvsem poudaril, da sta brata Rusjan s svojimi konstruktorskimi in organizacijskimi sposobnostmi postavila na noge pravo alternativno letalsko industrijo, ki je bila tisti čas ne samo pionirska, marveč tudi v tehnološkem vrhu. Povezave z razvitim svetom, Evropo, so torej za naš narod značilne tudi na povsem tehničnem področju, ne zgolj kulturnem.
Tine Kurent je v razpravi Merski sistemi v arhitekturi na Slovenskem pokazal, kako pestra je bera najrazličnejših dolžinskih mer, ki so
s (ljubljanski čevelj), imamo pa tudi ekaj polfabrikatov z japonskimi in
se ohranile na našem ozemlju v arhitektonskih spomenikih in nekaterih polfabrikatih. Na naših tleh, ki so bila skozi zgodovino pravo križišče civilizacijskih poti, niso v spomenikih ohranjeni samo rimski, francoski, dunajski in nemški merski sistemi, temveč tudi angleške, beneške in seveda naše kranjske menek
kitajskimi merami.
Marjan Tepina je v svoji razpravi obdelal prelomna sedemdeseta leta v varstvu okolja, ko so se tudi pri nas pojavila gibanja za varstvo okolja in se je premik v družbeni zavesti odrazil v ustavi, zakpnodaji, družbenem načrtovanju in'organiziranju. Žal pa se kljub že več kot desetletnemu organiziranem varstvu okolja v Sloveniji še vedno soočamo z rastočo ekološko krizo.
Zanimivi so tudi prispevki Ernesta Faningerja o izvoru rodovine Zois in o njenih najpomembnejših predstavnikih na Slovenskem, rat-prava Jožeta Jurce o poročilu dr. Marka Gerbca o goveji kugi na Kranjskem leta 1713, ki je najstarejše znano delo z veterinarsko vsebino slovenskega strokovnjaka, ter Petra Borisova Prispevek k študiji rasti in razvoja Medicinske fakultete v Ljubljani.
V razdelku Gradivo pa so natisnjeni: prispevek Jožeta Riharja Ob 30-letnici Čebelarskega muzeja in prispevka Franceta Adamiča Ob 75-letnici prvega društva slovenskih inženirjev in Razvoj terminoloških dejavnosti v tehniških strokah.
Zbornik torej ponuja obilo zanimivega branja.
M. MARKELJ
NE LE NA
V Literarnem klubu Bena Zupančiča so si lani zstavili dokaj zahteven in obsežen načrt dela, ki ga bodo, vsaj tako kaže, tudi izpolnili. Člani tega literarnega kluba, ki so med najbolj delavnimi kulturniškimi skupinami v krški občini, pa si žele več sodelovanja z drugimi podobnimi klubi v Sloveniji in na Dolenjskem. Zal stikov še niso navezali z Novomeščani, čeprav so že večkrat ponudili sodelovanje.
»Želimo si namreč izmenjave izkušenj, pa tudi programov, saj je mogoče na ta način
krepko poživiti delo,« meni sedanja predsednica kluba Jožica Vogrinec. »Sicer pa nam nikakor ni dolgčas, ker delo v naših šestih sekcijah poteka v resnici intenzivno. Tu naj posebej pohvalim izvajalsko sekcijo, ki jo vodi Vitka Kuselj iz Sevnice, pa likovno, ki jo vodi Lučka Rojec, Silva Mavsarja, ki prav sedaj pripravlja izdajo Literarnih listov, ti bodo izšli ob slovenskem kulturnem prazniku. Seveda mnogi sprašujejo, zakaj lani listi niso izšli. Reči moram, da je produkcija v klubu dovolj velika, vendar se je urednik Silvo Mavsar odločil, da bo kriterij za objavo zaostril. V našem klubu smo njegovo namerno podprli,« je povedala Jožica Vogrinec.
V bližnji prihodnosti bodo organizirali klubska srečanja z našimi znanimi literati, literarnimi teoretiki in kritiki. Tako se sedaj dogovarjajo za obisk Nika Grafenauerja, Vlada Žabota, Metke Zupančič, Andreja Blatnika, radi pa bi na obisk povabili tudi psihologa dr. Antona Trstenjaka. Ti pogovori štejejo v
sklop poglobljenih razprav o literarni teoriji, pesnikih in nasploh literaturi, ki se jih v literarnem klubu lotevajo tudi sami. Doslej so namreč študijsko obdelali že več naših sodobnih pesnikov in se na ta način seznanjali z našo literaturo.
»V načrtu pa imamo več javnih nastopov, ki so se Krčanom že močno priljubili. Že 9. februarja bomo nastopili v Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem. Vsako leto za dan žena nastopimo tudi v krškem domu upokojencev, aprila bomo gostovali v Ljubljani v literarnem klubu, ki ga vodi Tugo Zgle-tel. Pripravljamo pa se tudi na gostovanje v zagrebškem Slovenskem klubu, kjer bomo nastopili skupaj z likovniki. Omeniti moramo še našo stalno oddajo v brežiškem radiu Pesnik na obisku, ki jo je pripravljala članica literarne sekcije Marija KalčičMirtič. Žal se tudi nam v zadnjem času dogaja, da nekateri člani niso več pripravljeni toliko delati, kot so nekdaj. Vendar delovanje kluba ne zamira, saj takoj malo bolj poprimejo ostali člani, ki so ostali zvesti programu kluba,« je povedala Jožica Vogrinec.
K temu je treba dodati, da je Jožica Vogrinec tudi sama pesnica, sicer pa zaposlena v šolski knjižnici osnovne šole Jurija Dalmatina v Krškem. V zadnjem času je svoje pesmi objavljala v Našem glasu in drugod, nekaj pesmi pa so ji objavili tudi v Kurirčku. Rada pa bi videla svoje pesmi natisnjene v knjižni obliki, vendar za sedaj še ne more reči, kdaj se bo to zgodilo.
J. SIMČIČ
priloga	dolenjske
Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni.
UBIL
LJUBICO IN
NEROJENEGA
SINA
V noči na 6. marec pred osemindvajsetimi leti so pred samotno hišo v Posavju, kjer je živela skupaj s starši, našli ubito 30-letno Ano. Ko je naslednjega dne v zgodnjih jutranjih urah na mesto uboja prišla posebna komisija novomeških kriminalistov in preiskovalnega sodnika, je umorjenko našla ležečo v kuhinji, kamor so jo prenesli njeni starši. Dekle je imelo prestreljeno glavo, pred vhodom v kuhinjo so kriminalisti našli večjo lužo krvi, prav tako so bile s krvjo pošk-, ropljerre stene hiše, na strehi pa so okdrili tudi sled dveh izstrelkov. Kakih 22 metrov od kuhinjskih vrat,'blizu obcestnega stebra, so našli še eno večjo mlako krvi in očitno je bilo, da se je zločin odigral tukaj, saj so bila tla povaljana in poteptana, od tega mesta pa do kuhinje je vodila tudi krvava sled. Kot so kriminalistom povedali domači, so tisto noč okoli 2. ure slišali dva strela. .. Kdo jih je izstrelil?
Obdukcija umorjene je pokazala, da je bil eden od obeh strelov smrten, prav tako paie obdukcija pokazala še eno srhljivo dejstvo: Ana je ričakovala otroka. Po velikosti moškega plodu, i so ga našli v maternici, je bilo moč sklepati, da je bila tisti čas v osmem mesecu nosečnosti. Krog osumljencev tega gnusnega zločina je bil hitro sklenjen, sledovi so vodili do Aninega prijatelja Franca, za katerega je bilo znano, da je imel z njo več kot le prijateljske odnose. Še isto jutro je bil Franci po prihodu z železniške postaje aretiran. Med prvim zaslišanjem le nekaj ur kasneje je vsako zvezo z zločinom odločno zanikal, po njegovi izpovedi sodeč je kazalo, da ima dovolj trden alibi. Preiskovalcem je namreč pripovedoval, da je to noč po opravljeni službi med 23. uro
in 3.30 zjutraj prespal v čakalnici ljubljanske železniške postaje, da se je nato z vlakom, ki odpelje ob 4. uri iz Ljubljane, pripeljal na Dolenjsko in nato prestopil na vlak, ki gaje ob 6.45 pripeljal na domačo železniško postajo. Potem ko je izstopil, naj bi odšel v bližnjo gostilno, kjer se je dobre volje zadržal kakšnih 20 minut, nato pa odšel domov, kjer so ga že čakali miličniki. Franci je bil dovolj prepričljiv, v podkrepitev svoje zgodbe je navedel vrsto imen, ki naj bi potrdili resničnost izpovedi, in vse je že kazalo, da je preiskava na napačni poti. A le za kratko. Preverjanje zgodbe je pokazalo, da ima ta veliko razpok, da je dobršen del vsebine izmišljen, še posebej tisti, ki naj bi pokazal, kje se je Franci zadrževal med polnočjo in 3. uro. Zgodba je postajala vse bolj majava in 15. marca je Franci kriminalistom priznal, da je on morilec. S tem priznanjem je hkrati vse bolj prihajal na dan tudi motiv zločina, ki je tiste čase močno pretresel naše kraje.
Franci in Ana sta se poznala že več let, a le bežno, tudi obdolženec je povedal, da z njo ni imel nikakršnih stikov do jeseni pred usodnimi dogodki. Takrat sta se srečala na vlaku: Ana se je vračala z zagrebškega velesejma, Franci pa iz službe. Beseda je dala besedo in kmalu se je med njima spletla tesnejša vez. Ko sta stopila iz vlaka, je med pešačenjem proti domu Francu uspelo nagovoriti Ano k intimnostim. Na travniku med potjo domov se je zgodilo tisto, zaradi česar
je dekle moralo umreti. Tistega dne je Ana namreč zanosila.
Po tem dogodku sta se Ana in Franci še večkrat videla. Obdolženec je povedal, da je bil vsaj še desetkrat pri njej, dobivala sta se na skrivaj, ponoči. Izpod njenega okna jo je poklical in nato sta odšla na skedenj, kjer sta se vsakič skrivoma tudi ljubila. Ana je bila prepričana, da se bo Franci z njo poročil. O tem seje pogovarjala tudi s svojo materjo; zaupala ji je, da z njim pričakuje otroka in da se mislita aprila poročiti. Mati ji je zato naročila, naj Francija pripelje kdaj na dom, da se bodo bolje spoznali in pogovorili. Prav nobenega nasprotovanja ni bila doma tej zvezi, saj o Franciju ni bilo slišati nič slabega. Znano je bilo le to, da se je že prej enkrat zapletel v ljubezensko razmerje, iz katerega mu je ostal nezakonski otrok, za katerega pa je plačeval preživnino. Tudi njegovi starši so bili z vsem seznanjeni, nihče ni skratka ničesar več skrival, to, da Ana s Francijem pričakuje otroka, so sčasoma vedeli tudi sosedje.
Franci pa se je vsakršnih pogovorov o tem izogibal, Ani se je izgovarjal, da ga je strah iti na dom njenih staršev. Tedni so tekli in z odločitvijo ni bilo več mogoče odlašati: ali se z Ano poročiti ali pa se sprijazniti s tem, da bo kmalu na svet prišel še en nezakonski otrok, za katerega bo prav tako potrebno plačevati preživnino. Kje bo potem še kaj denarja za življenje, takšno, kakršno si samski moški blizu tridesetih rad privošči?
Franci je izbral tretjo, najhujšo možnost. Ana očitno ni bila dekle, zanj, k njej ni zahajal iz ljubezni, odločiti ni moglo tudi to, da bi se priženil na veliko in bogato kmetijo. Ni maral poroke, prav tako se ni notel odreči denarju. Preostalo mu je tako le še eno.
Tistega 5. marca je bil v službi. Z vlakom se je iz Kočevja pripeljal v Ljubljano, nato pa proti večeru domov. Spotoma je, kot je sam povedal, popil dva kozarčka vermuta in 2 decilitra vina,
Bač zato, da ga ne bi zeblo med hojo proti domu. omačim se, ko je prišel domov, ni oglasil, pač a je stopil le v hlev in tam vzel skrito puško, ranči je bil namreč tudi črni lovec, a je med preiskavo jasno povedal, da tokrat puške ni vzel s seboj, da bi lovil, pač pa le, da bi odganjal strah. Napotil se je na Anin dom.
Po običaju je stopil do njenega okna in jo poklical. Nadaljevanje zgodbe je bolj ali manj zavito v skrivnost. Logično bi bilo, da bi kot tolikokrat poprej tudi tokrat odšla na skedenj, a očitno je do daljšega razgovora prišlo že prej, pred vrati v skedenj. Prav tako ni docela jasno, kako je Franciju uspelo Ano zvabiti do ceste, kjer je prišlo do usodnega obračuna. Razumljivo je seveda, da je hotel svojo nakano izpeljati kar se da daleč od hiše že zato, da ropot in morebitno vpitje ne bi prebudila domačih. Prav tako je bila očitna Francijeva namera, dekle umoriti le z udarci, torej kar se da neslišno. Nadalje je nesporno, da je prepir pričel obdolženec, Ano pa je zatem kdove kako spravil do stebra ob cesti. Tam je pričel s puško tolči po njeni glavi, načrt pa je bil prekrižan, ko Ana ni obležala na tleh, pač pa je zbrala še dovolj moči, da se je pobrala in zbežala proti hišnim vratom. Franciju ni preostalo drugega, kot da zločin dokonča s streli. Tulce je, da zabriše sledove, prestregel in odnesel s seboj. Med potjo se je ustavil v bližnjem vinogradu, kamor je odvgrel puško in naboje, sam pa se je odpravil do železniške postaje in nato z vlakom najprej v Zidani most in šele nato proti domu.
»Da bi se izognil nezakonskemu očetovstvu in plačevanju preživnine, je Franci v noči na 6. marec okoli 2. ure vzel življenje Ani, ki je bila že osem mesecev z njim noseča. Iz razdalje dveh metrov je s puško manlicher kalibra 8 milimetrov ustrelil vanjo, potem ko jo je prej večkrat s cevjo udaril po glavi,« je med drugim v izreku sodbe, s katero je bil Franci obsojen na 15 let strogega zapora, zapisalo sodišče. Franci je sicer notel senat speljati na drugo pot, igral je užaljenost in razočaranost, češ da je Ana imela druge ljubimce, kar da se je potrdilo tudi tisto noč, ko naj bi okoli hiše slišal neke stopinje, ki so se ob njegovem prihodu oddaljevale. Trdil je, da zato ni prepričan, da gre za njegovega otroka, vse to pa naj bi pripeljalo do besa, v katerem je tudi pograbil za puško in streljal v Ano. Dokazi so seveda govorili drugače.
Franci se je zoper izrečeno kazen petnajstih let zapora pritožil, vendar je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev novomeškega okrožnega sodišča. Leta 1969 je bila Franciju z odlokom predsednika republike kazen znižana na 14 let zapora, aprila 1971 pa so ga iz zaporov pogojno izpustili.
B. BUDJA
BRŠLJAN POJE LE V PRAVIH ROKAH
Dandanes se marsikdo dela naglušnega, celo ljudje v državnih vrhovih, zlasti kadar bi morali dajati odgovore na jasno in glasno postavljena vprašanja o svojem delu in
odgovornosti. Antonu Plutu z Mladice pri Semiču, bolj znanemu pod ljubkovalnim nazivom Plutov Tonček, pa se ni treba delati naglušnega. V svojem pred dnevi dopolnjenem osemdesetletnem življenju je delal dovolj in pošteno, da mu ni treba odgovarjati na neprijetna vprašanja. Je pa v resnici naglušen, tako da me, sklonjen nad zavzetim branjem časopisa, niti ne opazi, ko stopim v kuhinjo. Pa se z dobro voljo vseeno zadovoljivo sporazumeva. Use la je hotela, da je dobršen del sluha izgubil že v zgodnji mladosti, ko je prebolel škrlatinko, on pa je iz te usode napravil ironijo, saj je v svojem bogatem življenju postal znan in popularen daleč naokoli kot odličen pevec, amaterski igralec in muzikant, zlasti pa po svoji posebnosti — igranju na bršljanov list. Po srcu in po poklicu je bil Plutov Tonček vedno kmet in to je še danes, seveda kolikor mu dopuščajo moči. In ob sadovih njegove lepe kmetije na Mladici, prijetno dišeči pogači, domači klobasi in vinu iz semiškega Padarja, ki jih pred naju postavi Tončkova žena Tončka, teče pogovor.
Kmetija je bila že od davna ena najlepših v okolici. Bila je v nemških rokah, vse dokler se ni k Tončkovi babici, ki je bila tudi Nemka, priženil praded Plut z Gornjih Laz. Tončkov oče je še kot fant odšel v Ameriko, kjer je bil osem let.
Tam je spoznal Tončkovo mamo, se z njo poročil in skupaj sta se vrnila na domačo kmetijo. Tu so se jima rodili trije otroci. Eden je kmalu umrl, Tonček je ostal doma na kmetiji, njegova sestra pa se je omožila v Gradac.
Glasba je bila že od nekdaj doma v Plutovi domačiji. Babica je čudovito pela, odličen muzikant pa je bil tudi To-nčkov stric Alojz, od katerega se je Tonček veliko naučil,
predno je stric odšel v Ameriko in za vedno ostal tam. Že kot fantič na paši si je Tonček krajšal čas s piskanjem na bršljanov list in postal sčasoma pravi mojster, s to svojo posebnostjo pa je pričel javno nastopati šele po vojni, ko je s semiško folklorno skupino nastopal širom po domovini in nekajkrat celo v tujini. Samo po sebi je postalo umevno, da sta se z muziko pričela zgodaj ukvarjati tudi njegova sinova Slavko in Tone, ki imata sedaj vsak svoj ansambel, po glasbenih inštrumentih pa uspešno segata že tudi vnučka, Dušan po trobenti, Andrejka pa po harmoniki.
V letih pred vojno je bilo kulturno življenje v Semiču zelo razgibano. Tonček je sodeloval pri folklori, pri pevskem zboru, igral v številnih ljudskih igrah, zraven pa še pridno telovadil pri Sokolu, najraje na drogu. Spominja se, kako so tb orodje fantje zvlekli na piano celo ponoči in na njem skrivaj vadili. Naprednega duha je bilo takrat v Semiču veliko, zato ni čudno, da je iz tega kraja prišlo veliko revolucionarjev in prvih partizanskih borcev, od katerih jih je nekaj žalostno končalo v tragediji prve belokranjske čete na Gornjih Lazah, prav pri kmetiji, iz katere izhaja Plutov rod.
Tudi Tonček je bil zraven, ko so kurili prvomajske kresove, postavljali mlaje in razobežali zastave ter s tem dražili oblast. Po okupaciji je delal za OF kotterenec, kar bi ga skoraj stalo življenje. Ko je skozi gozd v bližini sedanje tovarne Iskra nesel cel paket partizanske literature, so ga obkolili Italijani in jim je komaj ušel iz obroča. Številne krogle so ga zgrešile, pozneje je opazil, da ima prestreljen suknjič na rami. Domov se seveda ni upal. Šel je v sosednjo vas. Opazovalci s semiškega hriba so mislili, da je pod rafali padel, in so hitro sporočili domov, da so Tončka ubili. Mati je dolgo iskala njegovo truplo po gozdu, ko pa je prišla
v bližino sosednje vasi, so ji ljudje vsej presenečeni in presrečni povedal: »Ja, T onček je šel tod mimo, najbrž je v gostilni za šankom.« In res je bil tam, bremena, ki bi ga lahko stalo življenje, pa se je rešil že v gozdu.
Vselej se ni končalo tako srečno. Ko so ga avgusta da-vinštiridesetega prijeli Italijani, je moral v internacijo na Rab, od tam že povsem izčrpan na Reko, da se je opomogel, nato pa naprej v taborišče v Trbiž, kjer je bilo še kar znosno, in končno v Gonars, kjer je zopet doživel veliko hudega. Tam ga je doletela italijanska kapitulacija in s tisoči drugih internirancev se je iz Italije peš napotil proti domu. Po dolgih naporih in neprijetnih srečanjih z Nemci je končno zopet videl dom, vendar ne za dolgo. Napravil je partizanski miličniški tečaj in nekaj časa služboval v Metliki, potem pa je bil do konca vojne v komisiji za oskrbo, kjer je strojil usnje za partizanske enote. Šele po vojni seje vrnil na domačijo.
Tonček pa je hodil v svet tudi po bolj prijetnih poslih. Ponosno pokaže star izvod holandskega časopisa, kjer je naslikan skupaj s sinom Slavkom. Dvakrat je sodeloval tam na festivalih folklornih muzikantov in bil lepo sprejet. Zlasti mu je v prijetnem spominu ostal trenutek, ko je pred več kot dvatisočglavo množico solo zapel svojo priljubljeno En starček je živel.
Kljub častitljivim osemdesetim letom je Tonček vsakdanja pojava v Semiču. Tja se odpravi peš skoraj vsak dan, ko pa se nameni v vinograd v Padarju, zapreže konja v zapravljiček, na sedež zraven njega pa skoči še zvesta psička Učka, da mu med potjo ni dolgčas.
TONE JAKŠE
NAGRADA V DOLENJSKE TOPLICE
Žreb je tokrat izmed reševalcev naše male nagradne križanke izbral ANICO DRAGIČEVIČ iz Dolenjskih Toplic in ji dodelil za nagrado knjigo belgijskega pisatelja Felicie-na Marceauja Zanos srca. Upamo, da ji bo ironično živahni slog tega manj znanega pisatelja všeč.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 8. februarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 4.
PRG3ŠČE
misLj
Kadar začne ženska razmišljati, postane nevarna.
V. BARTOL
Sedanjost je v bistvu le ozka brv med preteklostjo in prihodnostjo.
B. MLAKAR
Konflikt je osnovni odnos med ljudmi.
T. SVETINA
Narodnost je visoka, ro-dovita in životvorna misel kakor svoboda, vera in druge.
F. LEVSTIK
NAGRADNA KRIŽANKA
NAS
NAJBOLJŠI
KANUIST
(SREČKO)
CIRKUŠKI
IGRALEC
ANGL FILM. REŽISER (DOKTOR 2IVAG0)
PREKLET-
STVO
KLUB IL ZV. NOG. LEGE VZHOD
LJUDSKI IZRAZ ZA SUKARJA
ZADETEK PRI NOGOMETU/ TORIŠČE
PRST NA ROKI
MUZA
UUBEZ.
PESNIŠTVA/
DECIMETER
MA02. REVOLUCIONAR
MESTO
ATENSKI
DRŽAVNIK
DOBA/
PRIPOVEDNA
PESNITEV
CONA
BABILONSKI
STVARNIK
SVETA
VOOITEU
ARGONAV-
TOV
(REDKEJŠA
OBLIKA)
REKA V ZRN/ OSNOVNI MOTIV
GOVORJENJE
NERESNICE
rn 98 E R ifin.
LJUBEZEN/ ZADETEK PRI 10MB0LI
BELOBA/
ETIOPSKI
KNEZ
UNIVERZI-
TETNO
MESTO
BLIZU
LONDONA
liioifif j obod
MOŠTVO
RIBNIK
FRANCOSKA
GROFICA
STARA
POVRS.
MERA/
EVGEN
BERGANT
SESTAVIL J. UDIR
KEM. SIMBOL ZA RUBtDU
EGINSKI
KRALJ/IME
ARHITEKTA
SAARINENA
HČERIN M02/ TRAVNIK OB VODI
LITURGIČNO ODPEVANJE MED DVEMA ZBOROMA
ANGL FILM. IGRALEC (ALAN)
DEL
POTI
ZADETEK
PRI
KOŠARKI
OBREDNA
OBLEKA
Velika upanja odrezanih glav
Kaj bo z odrezanimi in zamrznjenimi glavami v skladišču Zavoda za podaljšanje življenja — Zamrzovalci imajo posebno društvo — Brez znanstvenih osnov
Povsem zanesljivega odgovora, kaj je z življenjem po smrti, ni, zato nekateri vprašanja vstajenje iz smrti v življenje ne prepuščajo le nebesom, temveč si že na tem svetu prizadevajo, da bi si kako pridobili možnost ponovnega življenja. Znano je, da se je že več ljudi, ki so poleg želja po posmrtnem življenju na tem svetu imeli tudi dovolj denarja, dalo po smrti globoko zamrzniti, v upanju seveda, da bodo prihodnji časi prinesli čudodelno medicinsko tehnologijo, s katero jih bo mogoče odtaliti in priklicati v življenje. Kako bo z njimi, ne bomo zvedeli, ker tistih daljnih prihodnjih časov ne bomo dočakali. Da pa zadeve okrog globokega zamrzovanja niso najbolj čiste, priča srhljiv primer iz nedavne prakse ameriškega zavoda za zamrzovanje Alcor.
Ko je 83-letna Dora Kent iz Kalifornije umrla zaradi hudega artritisa in degenerativne možganske bolezni, je njen vdani 48-letni sin Saul, kije sicer preživel z njo večji del življenja razen zadnjih let, ko je bila starka v domu ostarelih, sklenil, da mati ne sme izginiti s tega sveta. Zaupal je Al-corju, ustanovi za podaljšanje življenja, naj mu kako shranijo ljubljeno mamo. Od tu naprej pa se zgodba razvija v dve smeri. Po eni se ni dogodilo nič razen sežiga trupla, po drugi pa nekoliko bolj razburljive stvari.
Pri Alcorju naj bi za starko posrk-beli na čuden, a zanje menda običajen postopek. Truplu so, kot menijo nekateri, odrezali glavo in jo zamrznili v tekočem dušiku. Tako globoko zamrznjena naj bi starka dočakala lepših časov, ko bodo zdravniki znali brez škode glavo odmrzniti in jo nato presaditi na drugo, najbrž mlajše telo ter novorojeno Starko ozdraviti bolezni, zaradi katerih je zapustila ta svet. Lepo upanje, a srhljiv postopek.
Vse bi morda ostalo javnosti, ki se ne zanima več toliko za početje krio-nikov, kot se imenujejo zamrzovalci, bolj ali manj prikrito, če zadeva ne bi postala sumljiva uradnim organom. V uradu okrožnega mrliškega oglednika so začeli sumiti, da nesrečne starke niso spravili ob glavo po smrti, temveč, da so zamrzovalci botro smrt nekoliko prehiteli.
Prve sumu je sprožil mrliški list, v katerem je pisalo, daje gospa Kento-
Človek je največji pohabljenec, kadar se lažno sme-
,e'	P.	SARIČ
Nasilje je zakon divjakov.
M. GANDHi
Socialne podpore niso še nikdar v zgodovini odpravile revščine, temveč so jo nasprotno uzakonile.
M. E. PINTAR
Slehernemu človeku, ki je okusil veličastje oblasti ali vsaj javne funkcije, je nepopisno grenko, če se mora nenadoma spremeniti v navadnega človeka.
J. JAVORŠEK
va umrla brez ustrezne strežbe in ne v domu ostarelih, kjer je zadnja leta živela. Izkazalo se je, da je starka izdahnila v prostorih Alcorja, kamor so jo, po izjavah prič, odpeljali živo. Tega strokovnjaki Alcoija niti ne zanikajo, priznavajo tudi, da so naredili napako, ker niso poklicali za potrditev smrti ustreznega strokovnjaka od zunaj, kar bi po zakonu morali storiti, predno bi ženski odrezali glavo, nje-~no telo pa kremirali. Prav tako niso opravili ustaljenega testa možganske smrti, kot ga predvidevajo kalifornijski zakoni v primerih odvzemanja organov in delov telesa za presajanja ali poskuse. Na pooblastilnih dokumentih za zamrzovanje je podpisan samo sin Saul, manjka pa seveda materin podpis, da se strinja z vsem, kar ji je namenil ljubeči sorodnik.
Kriminalisti, ki so opravili preiskavo v prostorih Alcorja, so našli orožje in razstrelivo, neko nedotaknjeno zamrznjeno truplo in šest zamrznjenih glav, vedar nikjer Dorine glave. Preiskava bo tako še nekaj časa tekla.
Medtem pa se je seveda nekoliko povečalo zanimanje za zamrzovalce. Znanost je sicer trdna v svojih stališčih, da je zamrzovanje trupel, organov, glave ali drugih delov telesa z namenom, da jih v daljni bodočnosti odmrznejo in znova oživijo, brez vsake resne osnove. »Ni znanstvene osnove, ki bi dopuščala možnost zamrznitve in ponovnega oživljanja čez desetletja,« trdi nekdanji predsednik kriobiološkega društva.
Večja varnost
Laser in računalnik meri-ta utrujenost materiala
Prebrali smo že, da seje kje nenadoma zrušil most, da je popustil betonski obok, da se je zrušilo letalo, kot vzrok za nekatere od teh nesreč pa so strokovnjaki navedli utrujenost materiala. Ugotavljanje utrujenosti materiala je torej izredno pomembno, zato so znanstveniki razvili več tehnik in naprav za ustrezne meritve, od akcelometrije, holografije do laserske interferometrije.
V kalifornijskem podjetju Ome-tron pa so pred kratkim predstavili najnovejšo tehniko, ki naj bi bila hitrejša in precej bolj natančna kot vse dosedanje. Namenjena je v prvi vrsti ugotavljanju utrujenosti kovin ter zato zelo uporabna povsod tam, kjer je od kovinskih elementov odvisna trdnost in trajnost izdelkov, naj bodo to avtomobilski motorji, turbine, nosilna ogrodja, letala in podobno.
Gre za postopek, pri katerem merijo spremembe v strukturi snovi ali njenih sestavinah s pomočjo gibajoče se digitizirane barvne slike. Naprava za tovrstno merjenje je zasnovana na laserju, ki testira površino materiala med vibracijami, oscilacije v signalu in optične interference pa računalnik pretvori v barvne vzorce na rtionitor-ju. Za strokovnjaka so te barve slike zelo zgovorne in jim povedo, kako utrujena je snov, ne da bi kakorkoli posegali vanjo.
Ločiti je namreč treba kriobiologi-jo, ki je priznana veja medicinske znanosti, in kriobiologe od že omenjenih krionikov ali zamrzovalcev. Strokovnjaki za kriobiologijo raziskujejo učinke nizkih temperatur na živa tkiva in izsledke uvajajo tudi v vsakdanjo medicinsko prakso. Tako so že uspeli pri začasnem zamrzovanju krvi, kostnega mozga, sperme in tudi zarodkov v prvih stopnjah razvoja. Zamrznjena tkiva znajo odmrzniti in uporabiti. Toda doslej jim še ni uspelo zamrzniti celotnega organa, denimo srca ali ledvice, za uporabo v transplantacijski kirurgiji. To je stvar prihodnosti. Zamrzovanje in obujanje ljudi pa najbrž ne bo nikoli možno, vsaj ne takšno, da bi lahko obudili trupla, ki jih zdaj globoko zamrzujejo. O tem je sploh škoda razmišljati, menijo strokovnjaki.
Kljub temu pa je kar nekaj ljudi, ki trmasto verjamejo v moč prihodnje znanosti. Ameriško društvo krionikov šteje 100 članov. Trdno so odločeni, da se bodo pridružili tistim 15 globoko zamrznjeni truplom, ki že počivajo v krioničnih središčih v Kaliforniji in Michiganu.
Če vas zanima, se lahko kako vključite v društvo, vendar je treba povedati, daje cena za ledeni počitek in čakanje na obujenje v prihodnjih stoletjih visoka: okrog 125.000 dolarjev (približno 160 milijonov dinarjev).
MiM
(Vir: Newsweek)
Živa eksplozija
Svetovno prebivalstvo narašča vse hitreje
V minulih nekaj desetletjih smo doživeli največje povečanje svetovnega prebivalstva v vsej naši zgodovini. Po strokovnih ocenah seje svetovno prebivalstvo od leta 1950 povečalo kar za 2 milijardi, tako je živelo leta 1986 na svetu 4,9 milijarde ljudi. V naslednjem enako dolgem obdobju pa naj bi se po ocenah število dvignilo še za naslednjih 3 in pol milijarde.
Letni prirastek prebivalstva naj bi torej znašal okrog 80 milijonov, kar morda res ni videti zelo veliko ob milijardnih številkah, da pa gre za pomembna povečanja, nam bolj nazorno pokaže primerjava. Vsako leto bo na svetu več ljudi za 40 slovenskih narodov.
Kako hitro narašča prebivalstvo, pokaže še ena primerjava. Da se je povečalo za zadnjo milijardo, od 4 skoraj na 5, je trajalo 12 let. Porast za prejšnjo milijardo je trajal 14 let, še za eno poprej pa kar 30 let.
Ob takšnem večanju nas bo leta 2100 že strahotnih 15 milijard, če se bo seveda demografska eksplozija nadaljevala. Vendar pa demografi menijo, da ne bo tako. Računajo, da se bo rast začela umirjati. Svetovno prebivalstvo bo po ocenah hitro naraščalo do števila, ki bo preseglo 10 milijard, potem pa bo sledila ustalitev in nato morda celo upadanje.
Preveč umetnosti škodi
Zdravniki govore o posebni bolezni velikih ljubiteljev umetnosti — Stendhalov sindrom
Ljubitelji umetnosti, pozor! Preveč umetnosti škodi, ugotavljajo zdravniki firenške bolnišnice, kjer so v zadnjem desetletju zdravili že preko sto bolnikov, za katere je bil značilen milejši živčni zlom in posebna psihoza kot posledica prekomernega uživanja umetniškega bogastva Firenc. Za običajne turiste bolezen ni nevarna, saj obisk znamenitega italijanskega mesta, pica v gostilni, nekaj rezgled-nic ter kratka dirka skozi nekaj galerij ne predstavljajo nobene nevarnosti. Ljubitelji umetnosti pa so že bolj ogroženi, ko hočejo v nekaj dnevih zaužiti čimveč.
Dogaja se, da padajo v nezavest sredi muzejev, da se ji poloti velika utrujenost, huda duševna nelagodnost, apatičnost; in namesto da bi uživali v sijaju Firenc, se zaprejo v ho-
Tobak uničevalec gozdov
Tretji svet uničuje svoje zeleno bogastvo
Kadar razmišljamo o škodljivosti tobaka, navadno pomislimo na škodo, ki jo povzroča redno kajenje cigaret in pipe. Manj znano pa je, da tobak ni kriv le za smrt milijonov ljudi, marveč da spada med krivce za nevarno izsekavanje gozdov v tretjem svetu.
Pridelovalci tobaka sicer lahko nabrane tobačne liste sušijo na soncu, vendar tobačne družbe več plačujejo za tobak, kije sušen v posebnih sušilnicah, v katerih pa je treba kuriti. In tako se za sušenje »mrtvaške trave« izsekavajo nove in nove gozdne površine.
Po nekaterih ocenah se za potrebe tobačnih sušilnic vsako leto poseka okrog 1,2 milijona hektarov gozdov. Tako se sušenje tobaka uvršča takoj za gospodinjstvi na lestvici največjih potrošnikov lesa in s tem gozdov v nerazvitem in razvijajočem se svetu.
Strokovnjaki pravijo, da spada tobak med tiste rastline, ki tudi izčrpavajo in siromašijo zemljo, v kateri rastejo. Več ko kmetje pridelujejo tabaka, bolj osiromašeno zemljo imajo.
In da bi bila ironija še večja, je treba povedati tudi to, da v razvitih državah upada potrošnja tobaka, medtem ko v tretjem svetu močno narašča. Tako je krog sklenjen. Ljudje revnega tretjega sveta uničujejo svoje gozdove in siromašijo plodno zemljo, da bi si uničili še zdravje.
Materni jezik je nardraži dota, ki smo jo od svojih starih zadobili; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati ino svojim mlajšim zapu-
telsko sobo in se več dni ne ganejo nikamor, manj odporni pa morajo v bolnišnico, kjer jih spravijo na noge. nekaj dneh.
Firenški zdravniki pravijo tej nenavadni bolezni Stendhalov sindrom. Znameniti francoski pisatelj je ob svojem prvem obisku Firenc zapisal, da mu je ob ogledu mesta Michelangela, Galilea m Machiavellija »srce začelo silovito utripati... hodil sem okoli v stalnem strahu, da se bom zgrudil.« No, Stendhal je sedel in se odpočil, pa je bilo dobro. Današnjim preveč zagnanim ljubiteljem umetnosti pa je potrebna zdravniška skrb in nekajdnevni počitek.
A ne mislite, da Stendhalov sindrom grozi samo v Firencah. Zdravniki poročajo o podobnih primerih iz Benetk in Jeruzalema. Zgodovina pa ve povedati, da seje »umetniška« Izležen lotila tudi slavnega očeta psihoanalize, Freuda, ko je občudoval atensko Akropolo.
Ni znano, da bi v naših galerijah obiskovalci padali v nezavest. Očitno bolj poznamo mero pri uživanju umetnosti ali pa si teh užitkov ne privoščimo prav pogosto in v obilju.
MiM
stiti.
A. M. SLOMŠEK
Ljubimo lahko samo tisto, kar nismo mi sami.
M. ROŽANC
Samoljubje in koristoljubje sta dve plati iste celote, egoizma.
H. BALZAC
NIČ LEPEGA SE LETOS ne obeta uslužbencem italijanskega ministrstva za javna dela, ki so doslej, podobno kot ostali uradniki in birokrati sploh, počeli, kar se jim je zljubilo. Razkrilo seje, da so redno zamujali v službo, če so sploh prišli, da so ure in ure prebili ob kavici in prigrizku, odhajali z delovnega mesta po mili volji in postavali brez dela. Zapihal je nov veter; odsotnost bo dovoljena le enkrat v dnevu, in to največ za 20 minut. Konec neskončnih klepetov ob kavi, konec izletov v mesto, postavanj v bifejčkih, skratka konec navad z onkraj meje.
Z UPANJEM PA ZREJO v to leto danski homoseksualci, saj so jim obljubili, da bodo letos v parlamentu sprejeli zakon, ki bo dopuščal poroke med njimi. Fantje, ki imajo ljubezen te vrste v krvi, bodo torej lahko stopili pred matičarja in si obljubili večno zvestobo in vse tisto, kar so doslej s figo v roki obljubljali svojim izbrankam spolno manj vprašljivo usmerjeni moški. Predlog zakona je v razpravi, ki poteka mirno in brez strasti. Eno je gotovo: ob ločitvah teh zakoncev ne bo razprtij okrog otrok.
ZARES VESELA je letos 82-letna Blanche Moore, ki seje lani po 58 letih v umobolnici vrnila na svobodo. Neverjetna stvar se je pripetila v ameriški zvezni državi Virginiji. Blanche so spravili v zavod za umobolne, ko je imela 24 let, zaradi domnevne epilepsije. A tam so nanjo preprosto pozabili. Šele čez več kot pol stoletja so odkrili, da ženska ni duševno bolna, in so jo odpustili. Zakaj je molčala in prenašala trpko usodo, pa kdo bi vedel.
OD VESELJA bi vriskal, če bi mogel tisti kitajski rudar, ki so ga nedolgo tega po treh tednih neprostovoljnega ždenja pod zemljo rešili iz zasutega premogovnika. Trpežni možje preživel le ob vodi, ki jo je lovil v rudarsko čelado.
	M	m	PR IMBBMl			
Marje to njegovo plačilo za vsa leta, kaj za leta, za vse življenje, ko se je tokla po strmini le zanj, za njegovo srečo? Besede so bruhale iz nje, s seboj so vlačile še kletvice. Trša je bila kot kamen.
Zbežal je od doma, potikal se je v dolini pri prijateljih. Iskal je tolažbe, počutil se je ponižanega, njegovo pričakovanje se je razdrobilo. V sebi je sestavljal besede, s katerimi je hotel nahruliti mater. Ves čas je ponavljal, da je trapa, obsedena trapa. Čez nekaj dni se je vrnil. Ob njej se je sramoval vseh pripravljenih besed, ni jih mogel zbezati iz sebe. Peklile so ga še prijateljeve besede in namigovanje, v katerem času da živi, kdo mu bo izbral ženo.. Nekaj negibnega, pošastnega mu je sedlo za vrat; v njem se je spočela zoprna beseda: slabič.
Mati je vedela, da hriba ne bo pustil, preveč korenin je pognal vanj. Znala je potisniti solze v svoje kalne starčevske oči. Spregovorila je, da vse dela le za njegovo srečo. Prekleta taka sreča!
Lomastil je po hiši, izogibal se je matere, klel je in pil. Nekaj dni je zanemarjal tudi službo. Govoril ni veliko; navzven je kazal hribovsko zadržanost, po njem pa je vrelo. Notranji glas je kar naprej drezal: »Slabič, slabič, slabič...«
Vsaka materina beseda se je zasadila globoko vanj. Vse bolj si je dopovedoval, da je sestavni del te zamaknjene pokrajine na hribu, da se ne bo mogel nikoli iztrgati ne od matere in ne s hriba. Kaj se je zavihtelo čezenj? Vso odločnost so razredčile materine besede;
trdeso bile, osinaste. Čudno so mu izžgale srce.
Včasih se je zamaknil v nasprotni breg, v rast mladih hrastov. Zazdelo se mu je, da je podoben grintavim travam po poti; nekaj časa se je klatila po njem nekakšna zakrnelost, ni čutil ne veselja in ne žalosti, gnal se ni za užitki, v sebi je imel votel občutek. Kar na lepem pa je začutil, da se ga loteva nov ogenj, da je ves naelektren. Tolklo mu je po ušesih, pogosto je planil v neubranljiv smeh. Vmes je s krčevitostjo ponavljal besede, bruhal jih je iz sebe, da bi zgladil vrtince, da bi ustvaril nekakšno ravnotežje med polomom in spoznanjem, da še živi in da se mora čvrsto postaviti na tla. Ni vedel, komu so besede namenjena, kaj bi rad povedal z njimi. Le stresal jih je iz sebe, da so ga ljudje z začudenjem gledali.
Spreletaval ga je nerazložljiv srh, da je gomazelo po njem; Vse mogoče je premleval v sebi. Včasih mu je šlo kar na bruhanje. Vse bolj je glodala misel, da je slabič, da ne bo nikoli stopil na sonce, na svetlo. Prijatelji so ga drezali, da se izgublja v jalovi iluziji, v samotarskem brezupu. Želel si je drugačnega življenja, pa si ni znal izbrskati sledi do njega.
»Stari bi bilo treba odpreti oči, ljubosumna je na sina, njegovih čustev ne more razumeti, samo zase bi ga rada obdržala, to se pa ne da,« so govorili ljudje.
»V tej babi se je vgnezdil hudič, Frenija drži na vajetih. S hriba se ne bo nikoli odtrgal.«
»Za njegovo srečo gre. Reva je. Menda se boji matere.«
»Po mojem jo ima tako rad, da se ji ne more postaviti po robu. Tudi to se dogaja,« so se spletali glasovi med ljudmi.
Ne, to ni bila prava ljubezen; vse več primesi je bilo vmes, od navezanosti do sovražnosti.
Potlej pa tisti težki dnevi okoli novega leta: Marica se je poročila s kmetom na drugi breg. Vse se je zamajalo v njem. Bil je kot pijan, oči so bile zamaknjene od strasti, iz njega je nekaj odtekalo; odtekala je, počasi in po kapljicah, njegova veselost. Harmonika je utihnila.
S topimi, zabuhlimi očmi se je s praznim smehljajem ustavil na materi; »Dosegla si, kar si se zabila v glavo. Samo drugič ne vem, če se ti bo posrečilo.«
»Sin moj! Pameten si! Stari bolehni materi boš še hvaležen,« je z užitkom mlela besede.
»Ti pa bolna! Hudič je bolj bolan kot ti. Pa le počakaj! Bo že prišel po svoje.«
»Saj te ne držim nazaj! Pojdi! Kar vrzi se ji okoli vratu.«
Drezala je in drezala; vedela je, kako je navezan na ta svet; korenine je pognal prav do središča zemlje.
Korak mu je bil spet mlahav. V nobenem delu ni več našel pravega veselja; še zavest je bila utrujena, postajal je čudno vklenjen. Marica na drugem hribu pa je bila vse polnejša, lepša, ženska iz krvi in mesa. Rojevala je leto za letom; vsak otrok ji je vdihnil svojevrstno lepoto. To ga je še bolj žrlo. Kot bi ga nekdo obmetaval s hladnimi drobci ledu.
Trenutek, ko sta se srečala v gozdu, je bil težak, napet. Frenija je povdzigovalo od razdraženosti. Mencal je z besedami, saj ni vedel, kaj bi.
POTA IN STft/
Dobro živel od lažnih obljub
Na razne načine ljubil mar
je Novomeščan Jože Kovačič prihajal do denarja ke, drugemu jopič, tretjemu videorekorder itd. —
— Enemu ob-Zapor
NOVO MESTO — Lahkomiselnost njegovih žrtev je v dobršni meri pripomogla, da seje 32-letni Jože Kovačič iz Novega mesta te dni znašel na zatožni klopi novomeškega sodišča. V razpravno dvorano so ga pripeljali iz KPD Dob, kjer je od lanskega 9. decembra na prestajanju druge kazni, tokrat pa je moral odgovarjati za serijo goljufij, ki so mu, kot smo že zapisali, po zaslugi lahkomiselnih žrtev imenitno uspele.
dežurni
poročajo
ODNESEL ZADNJE IN REZERVNO KOLO — V noči na 19. januar je neznan storilec iz osebnega avtomobila 38-lctne Novomeščanke Ljudmile Eržek, ki je vozilo pustila parkirano pred stanovanjskim blokom v Ulici Danila Bučarja, kjer stanuje, odvil zadnje kolo, iz prtljažnika pa zmaknil še rezervno. Lastnica je po neuradnih cenitvah miličnikov prikrajšana za okoli 100 tisočakov.
SE EDEN OSTAL BREZ KOLES — Isto noč je v Ulici Danila Bučarja, kar verjetno kaže, da je bil na delu isti vlomilec, ostalo brez koles še eno vozilo. Gre za osebni avto Z-128, last 25-letnega Franca Jeniča, kije na vozilu pogrešal obe prednji kolesi, štiri okrasne kape in okrasno letev. Jenič je tako oškodovan za okoli 120 tisočakov, predrznega tatu pa še iščejo.
ODVIL IN ODNESEL LUČ — Še tretjič so bili tisto noč na tarči storilcev avtomobili. Nekdo je v Šegovi ulici obiskal osebni avto Novomeščana Antona Ljubija in iz vozila odvil kompletno prednjo luč ter jo odnesel. Ljubi je tako ob 100 tisočakov. Kmalu pa bo verjetno znan tudi odgovor, ali je bila na delu ena in ista oseba.
OB KOLO Z MOTORJEM
DOLENJA STARA VAS — Med 23. in 25. januarjem je ostal brez kolesa z motorjem Niko Luzar iz Dolenje Stare vasi. Luzar je vozilce pustil prislonjeno pod domačim kozolcem, kakih 30 metrov od stanovanjske hiše, neznanec pa mu ga je tiho odpeljal. Motorček, gre za tomos APN 4, je po grobih ocenah vreden 150 tisočakov.
Dogodki, ki so se te dni znašli pred sodniki, segajo v leto 1986. Tako je Jože Kovačič 15. junija zvečer v gostilni Pavlin v Mačkovcu oblju-il svojemu bežnemu znancu Romanu Jančarju, da mu bo priskrbel nekaj zahodnonemških mark. V potrditev obljube je navedel, da pozna neko zdomko, ki živi na Otočcu, lahkomiselni Jančar pa je Kovačiču res izročil 50 tisočakov, kijih potem ni nikoli več videl. Seveda pa tudi obljubljenih mark ne. Naslednje poglavje zgodbe seje odigralo v prodajalni novomeške Novotehne na Glavnem trgu. 15. septembra popoldne je Kova-
PO DOLENJSKI DEŽEU
• Med koncem lanskega decembra in letošnjim 22. januarjem je nekdo obiskal cerkev na Račjem selu in iz nje odnesel kipcev v vrednosti preko 8 milijonov dinarjev. Z neznancem so odšli trije angeli z razprtimi krili in štirje angeli v sedečem položaju. Do kdaj bo predrznež užival v angelski družbi, je sedaj odvisno od miličnikov.
• Minule dni je bil na delu še en vlomilec, ki se mu je sreča ob delu krepko nasmehnila. Ob obisku vikenda Rudija Pibernika v Berčicah pri Metliki je našel dve CB postaji, radiokasetofon in glasbeni stolp. Novomeški radiomaterji bodo, kot kaže, številnejši za enega člana. Nekaj časa se jim bo javljal tudi z Doba.
• In še tretja vlomilska: v noči na 21. januar je bilo vlomljeno v kokošnjak Novomeščanke Marije Bojane. Jutranja »smotra«, kot bi rekli novomeški organizatorji lanskoletnega srečanja društev Partizana, je pokazala manko desetih kokodajsk. Doslej še niso prijavile spremembe bivališča.
čič pristopil k prodajalcu Srečku Golobu in mu ponudil v prodajo usnjen jopič. Tega seveda ni imel pri sebi, trdil pa je, da ga ima šofer tovornjaka, ki je jopič prinesel iz tujine in s katerim sta že dogovorjena za prodajo. Goloba je res prepričal, da mu je izročil 50.000 din, po tistem pa Kovačiča iz razumljivih razlogov m bilo več v trgovino. Golob je ostal brez jopiča in denarja. Brez slednjega pa je 14. novembra na bencinski črpalki na Čatežu ostal tudi voznik tovornjaka Anton Špec. Slednjemu je Kovačič natvezel, daje on prav tako voznik pri »Gorjancih«, le da še dokaj svež, in da so mu tistega dne v Zagrebu vlomili v vozilo. Da je tako ostal brez dokumentov in denarja, je trdil in z žalostnimi očmi uspel Speča premotiti, da mu je posodil 10.000 din. Spec je sicer že naslednjega dne ugotovil, da pri »Goijancih« ni nobnenega voznika tovornjaka s takšnim priimkom, še manj, da bi kateremu od šofetjev v tistem času vlomili v tovornjak, vendar mu ti spoznanji nista mogli vrniti izgubljenih 10 tisočakov.
Kovačiču je denarja hitro zmanjkalo in 3. decembra se je pojavil na vratih
OBA PRED SODNIKE
ČATEŽ — 39-letni Dragoljub Stojkovič iz Beograda je 21. januarja ob 18.50 peljal po regionalni cesti med Kostanjevico in Cerkljami poltovorno specialno vozilo in ga je na Čatežu pri gostilni Budič, blizu križišča, na cesti obračal. Ko je vozilo stalo poprek ceste, je iz cerkljanske smeri z osebnim avtom pripeljal 51-letni Vlado Deržič iz Dvorc pri Brežicah. Sumijo, daje vozil vinjen in ker je specialno vozilo opazil prepozno, seje vanj zaletel. De-ržičev sopotnik, 66-letni Jože Ožbolt iz Ljubljane, je bil v nezgodi laže ranjen in so ga prepeljali v brežiško bolnišnico. Na osebnem avtu je bilo škode za tri, na specialnem vozilu pa za milijon din. Zoper oba voznika bo podana prijava sodniku.
V odklenjeno hišo po zlatnino
Oto Brajdič-Macola je v hiši Slavke Fabjan v Zafari našel bogat plen — Sodnikom krivdo zanikal — Enotna kazen 6 mesecev zapora
ŽUŽEMBERK — 23-letni Oto Brajdič-Macola tokrat ni prvič sedel pred sodniki, saj ima navzlic mladosti za seboj že nekaj kazni, zaradi tatvine pa je v še enem kazenskem postopku. Pred dnevi so ga na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča pripeljali iz pripora, v katerem je bil od lanskega 9. oktobra. Zakaj?	  _	____
,. Oto Brajdič-Macola, doma iz romskega naselja pri Žužemberku, je lanskega avgusta hodil po vasi Zafara blizu Žužemberka in v odsotnosti lastnice Slavke Fabjan stopil v njeno stanovanjsko hišo. Vrata so bila odklenjena in prav nič težko ni bilo Macoli opraviti inventure stanovanja. Imel je dober nos, saj je v dnevni sobi v omari našel kar bogat plen in hišo zapustil s tremi zlatimi verižicami z obeski, daljšo zlato verižico z oznako mercedesa, dvema zlatima poročnima prstanoma, ženskim
Vsak četrti ribniški voznik v AMD
Uspešno leto AMD
RIBNICA — Čeprav je do redne letne skupščine ribniškega AMD še slab mesec, je že sedaj moč zapisati, daje bilo minulo leto zanje eno najuspešnejših.
. no besedah Alojza Miheliča, sekretarja društva, še posebej razveseljuje podatek o številu članov, ki jih je danes v društvu že 714, to pa pomeni, da so vendarle presegli kar magično številko 25 odstotkov članstva glede na vsa registrirana motorna vozila v občini.
- S tem podatkom so se Ribničani dvignili celo nad republiško poprečje, ki v minulem letu znaša 25 odstotkov, sicer pa se uspešnost društva kaže tudi v nekaterih drugih številkah. Tako so v AMD Ribnica pripravili 5 tečajev za voznike motornih vozil B kategorije, ki se jih je udeležilo okoli 170 članov, katerih poprečna starost je — kar še posebej razveseljuje — pod dvajsetimi leti. Doseženi uspeh na tečajih je bil 60-odstoten, kar je prav tako spodbudno, poleg tega pa so v AMD pripravili še nekaj tečajev o varstvu pri delu.
M.G-Č.
prstanom s perlo in dvema rubinoma, srebrno ogrlico, srebrnim zapestnim gumbom in z še nekaj bižuterije, tako da je bila lastnica oškodovana za blizu 600 tisočakov.
Razprava zoper obtoženega Macolo je bila sicer nekolikanj motena zaradi njegove naglušnosti, vendar vseeno privedena do konca. Brajdič je krivdo za očitano tatvino zanikal, trdil je, da jo je zakrivila neka Majda Rataj, nazadnje pa je dejanje pripisal svoji svakinji Ireni Brajdič. Trdil je, daje v šotoru, v katerem sta spala skupaj s svakinjo, našel škatlo z zlatnino, prav tako je tudi trdil, da v hiši Fabjanovih ni bil še nikoli in da lastnikov sploh ne pozna. Izgovor je bil na majavih nogah, to so najbolje potrdile priče, med drugim tudi Fabjanova, ki je povedala, daje Macola že bil pri njih, lani poleti je od njenega moža dobil 2 litra vina. Sicer pa so miličniki pri Macoli našli tudi večji del zlatnine, dva prstana pa je poleg denarja izročil No-vomeščanu Trifunu Milenkoviču, od katerega je kupil osebni avto Škoda.
Senat sodišča je Macolo za to dejanje obsodil na 5 mesecev zapora, skupaj z že pravnomočno sodbo od lanskega 12. junija pa mu izrekel enotno kazen šestih
mesecev zapora. Pripor mu je sodišče štelo v izrečeno sodbo; kot obtežilno okoliščino je štelo njegovo predkazno-vanost, v olajševalno pa težko mladost. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
NA VAGONU OKRADLI GREDER
SEVNICA — V noči na minulo nedeljo, 24. januarja, je neznanec na železniški postaji v Sevnici z grederja, last sevniške krajevne skupnosti, ukradel 2 akumulatorja in 2 žarometa. Gre-der so prejšnji večer z vlakom pripeljali na železniško postajo, vagon z naloženim tovorom pa nato umaknili na stranski tir. Vse kaže, daje tat svoje delo opravil kar na vagonu. KS je oškodovana za 100 tisočakov.
ŽENO LOVIL Z NOŽEM
KRŠKO — Krški miličniki so v soboto, 23. januarja, pridržali do iztreznitve 25-letnega Muzafera Kriještavca, začasno stanujočega v Krškem, ki je zvečer okoli 22.30 doma razgrajal. Najprej je ženo pretepel, nato pa jo je s kuhinjskim nožem v rokah lovil po stanovanju. To je počel še, ko so v stanovanje stopili miličniki. Slednji so ga naposled umirili, napisali pa bodo še prijavo sodniku za prekrške.
ZADUŠIL SE JE
KOČEVJE — 49-letni Alojz Južnič iz Fare 7 je šel 21. januarja ob dveh zjutraj spat kar s cigareto v ustih. Zaspal je za vedno. S čikom se je namreč zažgala postelja. Najprej je vse le tlelo, da se je Južnič v dimu zadušil._
KRŠKO — V krški občini ugotavljajo, da se število kršiteljev cestnoprometnih predpisov ne zmanjšuje. Nesreč je iz leta v leto več,
Ostrejše kazni za »ponavljalce«
posledice pa so vedno večja družbena škoda, družinske tragedije; na cestah umirajo mladi in še vedno aktivni ljudje. Domala za vse nesreče je kriva prevelika hitrost, izsiljevanje in vožnja pod vplivom alkohola.
Zaradi tega so se v sekretariatu za notranje zadeve občine Krško odločili, da bodo dosledno izvajali določila zveznega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Kaj to pomeni? Vsi občani, ki so bili v enem letu trikrat ali večkrat kazno-
vani zaradi kršenja prometnih predpisov, bodo morali spet dokazati svoje poznavanje prometnih pravil in spretnost ravnanja z vozilom. Kdor se takemu pozivu ne bo odzval, mu bodo odvzeli vozniško dovoljenje. Prav tako bodo zaostrili kaznovalno politiko glede vožnje pod vplivom alkohola. Kogar bodo trikrat v enem letu zalotili, daje vozil pod vplivom alkohola, bo moral na pregled v ustrezno zdravstveno organizacijo. Te ukrepe pa so v Krškem že uveljavili v 23 primerih. Na ta način računajo, da se bo število prometnih kršiteljev zmanjšalo, saj je med njimi večina takih, ki prekrške stalno ponavljajo. Kot kaže, bo nova zakonodaja na tem področju še ostrejša, saj osnutek novega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa predvideva izvajanje teh ukrepov za dobo dveh let. Torej bo novi zakon še ostrejši do tistih, ki prekrške ponavljajo.
J. S.
stanovanja Novomeščana Milana Uhana. Temu je odkrito priznal, da je brez prebite pare v žepu, manj odkrito pa, da zategadelj prodaja videorekorder japonske izdelave z vsemi potrebnimi papirji vred. Zanj je seveda hotel aro in dobrodušni Uhan mu je res izročil 50.000 din, Kovačič pa mu je ob tem zagotovil, da bo z videorekorderjem kmalu nazaj. Uhan je čakal zaman.
S tem pa spisek Kovačičevih grehov ni zaključen. 23. junija predlani je bil okoli 15. ure skupaj s Francijem Zupančičem v gostilni Pri Gusteljnu v Velikem Gabru. Tja sta se odpeljala, češ da v Velikem Gabru Kovačič pozna nekoga, ki poceni prodaja barvni televizor. A ne le da je Zupančič tisto popoldne ostal brez televizorja, ostal je tudi brez avtomobila. V gostilni mu je namreč Kovačič rekel, naj mu za hipec izroči ključe vozila, češ daje v njem nekaj pozabil. Kaj več verjetno ni potrebno zapisati, morebiti le še, da je imel Kovačič med vožnjo proti Ljubljani prometno nesrečo, predno pa je avtomobil zapustil, je iz njega vzel 50.000 din, ki jih je imel tam kot del kupnine za barvni televizor spravljene Zupančič. Slednji seje iz Velikega Gabra vrnil domov z avtobusom. Lahko si predstavljamo, kakšno je bilo razočaranje doma.
Senat sodišča je Jožeta Kovačiča skupaj s pravnomočno kaznijo od predlanskega 23. decembra obsodil na 4 leta in 6 mesecev zapora, v sodbo pa vštel pripor in doslej že prestano kazen. Kakšnih olajševalnih okoliščin sodišče pri izreku kaznčni našlo, dodajmo pa še, da gre za osebo, s katero so se v novomeškem centru za socialno delo prvikrat srečali že leta 1967. Sodba še ni pravnomočna.
B. BUDJA
Komu koristi molk?
Zakaj pristojne službe ne odgovarjajo na očitke o avtomobilski aferi v IMV — Informacija čaka
NOVO MESTO — Že konec novembra smo v našem listu pisali o prvih podrobnostih novomeške avtomobilske afere, po dveh mesecih bi bilo prav, da prvim informacijam dodamo še kakšno, zlasti uradno. Pa kaže, da iz te moke ne bo kruha.
Po nekajkratnih objavah in celo polemiki v našem časniku bi bralec upravičeno pričakoval, da bo svoje stališče o dogajanjih v IMVpovedal še kdo, predvsem pa pristojne službe. Več kot dva me-seda molka sta bila vejretno dovolj, da se zbero najosnovnejši podatki, uredijo zapisniki in pripravijo stališča, ki naj zapisane trditve bodisi potrdijo, bodisi o vržejo. A smo podatke na novomeški UNZ iskali zaman. Tudi tokrat niso zanikali, da z zadevo niso seznanjeni, da pa še zmeraj čakajo na ugotovitve republiške tržne inšpekcije, ki je že novembra obiskala IMV in ki je za tovrstne preglede pristojna, so pojasnili. Čemu tolikšna zamuda?
Odgovor smo skušali najti pri republiškem tržnem inšpektorju Janezu Kregarju. »Zadeva je še v teku, postopek ni končan,«je povedal, ko nam ga je telefonično le uspelo dobiti. »Dajanje kakršnihkoli informacij bi bilo preuran-jeno, povem lahko le, da so v IMV z našimi ugotovitvami seznanjeni, vedo tudi, kaj in kako ukrepati.
Za kakršnekoli druge podatke bi morali vprašati našega predsed-
nika Lojzeta Klemenčiča (predsednika republiškega komiteja za tržišče in splošno gospodarske zadeve — op.p.j, sicer pa je pri nas že mesec dni (!) pripravljena informacija za javnost, ki naj bijo posredoval republiški komite za informacije.« Toliko Kregar, Lojzeta Klemenčiča nam, žal, ni uspelo dobiti. Pa to sploh ni pomembno. Kajti pri vsej zadevi očitno nekaj smrdi. Nelogično in nerazumljivo je, da se po tolikšnem pisanju v sredstvih javnega obveščanja nihče od pristojnih služb ne potrudi in sam na tak ali drugačen način potrdi ali ovrže očitke, ki so, to si upamo trditi, hudi. Nekomu molk očitno še kako ustreza po tistem znanem pregovoru pač: »Psi lajajo, karavana gre dalje.«
Bo rek potrjen, kot se je to v Novem mestu že zgodilo? Nehote se spomnimo pisanja pod naslovom »Rušen zakon ne črnograd-ja«, objavljen prav tako novembra v našem listu. Gre za črno gradnjo v Dolenjem polju, za katero je bil že pred dvema letoma izdan pravnomočni sklep o rušenju. Črna gradnja še zmeraj stoji, izvršni svet je bil nanjo opozorjen, a naj bi bil prav on tisti, kot smo že zapisali, ki je vseskozi nakazoval možnosti za legalizacijo na črno zgrajenega objekta. Nihče na ta očitek ni odgovoril, pomeni, da je resničen? Če je, bi se moral zganiti nekdo drug. Vemo, zakaj.
BOJAN BUDJA
Peš pot tudi za invalide
Javna razprava o ureditvi III. faze Ljubljanske ceste v Kočevju — Veliko pripomb — Dela končana že letos
KOČEVJE — Javna razprava o ureditvi Ljubljanske ceste — III. faza — v Kočevju gre za tržnico in peš pot od tržnice do SDK) je bila minuli teden. Na načrt ureditve je bilo danih nekaj pripomb. Najpomembnejša pripomba je bila, daje treba peš pot od SDK do tržnice urediti tako, da bo primerna tudi za vožnjo z invalidskimi vozički.
Udeleženci razprave so menili, naj ne bi vozili prek te peš poti na tistem delu, ki poteka po Šeškovi ulici (pri križišču z Ljubljansko cesto). Zato bodo tu namestili stebričke ali cvetličnjake, ki bodo preprečevali vožnjo z avtomobili. Lado Lenassi, direktor Komunale Kočevje, je na vprašanje, kdaj se bodo ta dela začela in kdaj končala, odgovoril, da je SIS za komunalno in cestno dejavnost v svojem načrtu za letos dala prednost vzdrževalnim delom. Splošna želja je, da bi bila ta dela dokončana pred turistično sezono, vendar to verjetno tje bo možno, bodo pa zanesljivo letos. Se pred načrtovanim urejanjem tega območja je namreč potrebno poskrbeti za dolgoročno ureditev vse podzemne infrastrukture, od kanalizacije, vodovoda, ogrevanje do PTT in elektro napeljave.
Z neosvetljenim kolesom je podrl pešakinjo
35-letna Marija Mežič ob-ležala hudo poškodovana
VELIKA VAS PRI DRNOVEM — V nedeljo, 24. januarja, nekaj čez 18. uro je prišlo v Veliki vasi pri Drnovem do hujše prometne nezgode, v kateri je bila hudo poškodovana 35-letna pešakinja Marija Mežič iz Velike vasi.
Tistega večera ob 18.10 seje po cesti med Rako in Drnovim s kolesom peljal 49-letni Franc Kliček iz Krškega. Sumijo, da je slednji kolo krmaril pod vplivom maliganov, poleg tega je bilo kolo navzlic pozni večerni uri neosvetljeno. Vse to je pripomoglo, da je prepozno opazil pešakinjo Marijo Mežič, kije šla ob robu ceste. Kliček jo je s kolesom zadel in zbil po cesti ter tudi sam padel. Mežičeva se je pri padcu hudo poškodovala, kolesar pa laže in so oba prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico.
DRUŽNO DO VARNEJŠE CESTE
BOŠTANJ — Krajevna skupnost Boštanj bo letos rekonstruirala cesto Vrh — Okič in tako praktično opravila pripravljalna dela za asfaltiranje. Boš-tanjčani pa se s sosednjim^ krajevnima skupnostma Primož in Tržišče dogovarjajo o rekonstruckiji ceste Konjsko — Laze, da bi bil tudi pozimi varen lokalni avtobusni prevoz in dostop do teh krajev. Če bodo hoteli to doseči, bodo morali ubrati položnejšo traso za novo cestišče.
Dokončujejo tudi študijo o ureditvi kanalizacije od Cankarjeve ulice mimo Ljubljanske ceste do Roškega hrama, kjer meteorna voda pogosto zaliva kleti. Dokončno pa je treba urediti tudi kanalizacijo, ki jo prav zdaj gradijo od Stare cerkve do Kočevja.
J. P.
VDRL V BRATOVO HIŠO
BREŽICE — 24. januarja nekaj čez polnoč so brežiški miličniki pridržali do iztreznitve svojega starega znanca, večkratnega kršitelja javnega reda in miru, 30-letnega Albina Avgustinčiča iz Spodnje Libne pri Krškem. Možakar je tiste noči okoli 23. ure vinjen prišel do hiše brata Jožeta v Gornjem Lenartu pri Brežicah, tam pred hišo razgrajal, naposled pa vanjo še vdrl. To je bilo le preveč in na pomoč so Jožetu priskočili miličniki.
UKRADEN AVTO NAŠLI RAZBIT
TREBNJE — 31-letni Trebanjec Milan Pečelin je 25. januarja zjutraj ob 5.40 ugotovil, da se je te noči nekdo neznano kam odpeljal ž njegovim osebnim avtomobilom, ki ga je pustil parkiranega na dvorišču pred domačo hišo. Negotovost ni dolgo trajala, saj je bil Pečelin že ob 8.30 obveščen, da so njegovo stoenko našli ob regionalni cesti Trebnje—Mokronog pri Rakovniku, le da močno poškodovano. Škode na njej je po prvih ocenah za okoli milijon din.
VLOM V ŠOLO
SEVNICA — Še neznani storilci so v noči na 23. januar vlomili v srednjo tekstilno šolo v Sevnici. Po razredih in drugih prostorih so odpirali predale in omare, vlomili tudi v kovinsko blagajno, brimat, a na koncu odšli s skromnim plenom; odnesli so le 30 dag prave kave in fotoaparat, oboje vredno okoli 60 tisočakov. Zato pa je bila precej višja škoda, ki sojo povzročili z vlomom, in jo ocenjujejo na900.000 din. Dodajmo še, daje bilo v soseščini isto noč vlomljeno tudi v bife Nika Frica.
IZTOČIL 50 LITROV NAFTE
ČATEŽ — Na parkirnem prostoru starega motela v Čatežu je bilo med 21. in 23. januaijem vlomljeno v rezervoar tovornega avtomobila, last celjskega Prevozništva. Neznani storilec je moral s seboj imeti kar sod, saj je iz rezervoarja iztočil okoli 50 litrov nafte in tako lastnike oškodoval za najmanj 25.000 din.
SENIK ZGOREL
KOČEVJE — V Gornjih Ložinah pri Kočevju je 20. januarja okoli 22.30 izbruhnil požar v seniku Antona Omerze. Zgorel je senik skupaj s senom (okoli 5 ton), obračalnikom, brano in dvema vozema. Vzrok požara še ni znan. Škode je za okoli 5 milijonov dinarjev, lastnik pa je imel vse zavarovano le za milijon.
Neprevidna pešakinja takoj mrtva
Huda
čav
a prometna n soboto pri C<
esre-
atežu
ČATEŽ — 23. januarja, nekaj čez 17. uro, je prišlo na magistralni cesti rned Ljubljano in Zagrebom pri Čatežu do hude prometne nezgode.
23-letni Edi Kneževič iz Zadra se je omenjenega dne ob 17.10 peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti zagrebu. Pri Čatežu je ob kilometrski oznaki ceste 193 med vožnjo po blagem klancu navzdol v levem ovinku nenadoma zagledal pred seboj pešakinjo. Šlo je za 74-letno Frančiško Kolar iz Brežic, kije neprevidno prečkala magistralko. Kneževič jo je zadel s prednjim delom avtomobila, tako da je ženica padla najprej na pokrov motorja, nato pa na cestišče, kjer je hudim poškodbam takoj podlegla. Kako silovit je bil trk, pove podatek, daje bilo na avtomobilu škode za poldrugi milijon dinarjev.
ZARADI UTRUJENOSTI NA LEVO IN V DREVO — 36-letni Djuro Grujič iz Poreča se je 21. januaija ob 5.45 peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Med vožnjo mimo Ždinje vasi po klancu navzgor je v levem nepreglednem ovinku najverjetneje zaradi utrujenosti zapeljal v desno na rob ceste, vozil nekaj časa po travnati bankini, nato pa trčil v drevo. Grujič se je v nezgodi hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 5 milijonov dinarjev.
PREVRNIL SE JE NA STREHO — 23. januarja ob 4.30 se je 45-letni Albert Kragl iz Sremske Mitroviče peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. Zaradi vožnje preblizu desnega roba cestišča je pri Dobruški vasi v desnem in blagem ovinku vozilo zdrsnilo na banki-
no, nakar seje zaletelo v kup zemlje in se prevrnilo na streho. Hujših poškodb na srečo ni bilo, materialna škoda pa je ocenjena na 3 milijone dinaijev.
PREHITRO JE VOZILA — 30-letna Vojka Jenko iz Orešja seje 21. januarja ob 14.10 peljala z osebnim avtom po lokalni cesti iz drevesnice GG pri Ratežu proti Otočcu. Na ozki cesti je v slabo pregledni desni ovinek pripeljala s preveliko hitrostjo in pričela zavirati. Pri tem jo je zaneslo na levo v trenutku, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal 47-letni Sentjer-nejčan Janez Kovačič. Prišlo je do močnega trčenja, v katerem sta se voznika hudo ranila, .laže poškodovan pa je bil Kovačičev sopotnik, 35-letni Rudi Hudoklin z Vrha pri Šentjerneju. Vse tri so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 3 milijone dinaijev.
ŠOLSKI ŠPORT IN REKREACIJA
V nemogočih pogojih do
kopice medalj
Novomeški atleti lani osvojili 47 odličij
NOVO MESTO — Atleti novomeške Iskre-Tenel so imeli sredi januarja redni letni občni zbor, na katerem ob pregledu doseženega niso mogli mimo slabih, da ne rečemo nemogočih, pogojev za svoje delo. Stadion zaradi obnove tako rekoč ni uporaben za vadbo atletov, potekala so tudi dela na obnovi stavbe, in gledano skozi takšna spoznanja, je sploh čudež, da so atleti v minulem letu dosegli takšne rezultate. Veliko zaslug za to gre pokroviteljici kluba Iskri-Tenel, ne nazadnje pa tudi novomeški garniziji, kije delu atletov omogočila vadbo na objektih v kasarni Milana Majcna, ter novomeški TKS ter ZTKO, ki sta se dogovorili za uporabo atletskega stadiona v Kočevju.
V minuli sezoni je barve novomeških atletov zastopalo 69 tekmovalcev in tekmovalk, ki so na zveznih tekmovanjih osvojili 5 medalj, od tega 3 srebrne in 2 bronasti, na republiških nastopih pa kar 37 odličij. Od tega 7 zlatih, 16 srebrnih in 14 bronastih; 10 sojih prispevali člani in članice, 13 mladinci in mladinke, 5 mlajši mladinci in mladinke ter 9 pionirji in pionirke. V ekipni konkurenci so člani lani dosegli 10. mesto na atletskem pokalu Jugoslavije, mladinci so bili republiški prvaki in 5. v državi, mladinke pa 3. na republiškem in 8. na državnem prvenstvu. Ob teh velja omeniti še nekaj nastopov v tujini, predvsem tistega v italijanski Gradiški, ko je klubska postava Iskre v konkurenci ekip iz Italije, Avstrije in JugosjaVije osvojila prvo mesto. Da se ni bati za zaledje novomeške atle-.tike, kaže tudi podatek, da je ekipa ŠŠTZU ponovila lanski uspeh in v moški konkurenci osvojila naslov najboljše atletske vrste v Sloveniji, dekleta SŠPTNU pa so bila druga med slovenskimi srednjimi šolami.
In kako naprej? Največja želja je seveda urediti si kolikor toliko normalne razmere za delo in treninge, kajti potem tudi rezultati zanesljivo ne bodo izostali. V sodelovanju z novomeškim združenim delom in telcs-nokulturnimi organizacijami naj bi atleti letos s plastično preprogo opremili vsaj eno tekaško stezo ter tako vsaj delno omogočili treniranje tekačev. Jasno pa je tudi, da bo največ pozornosti in truda namenjenega le najobetavnejšim, kajti v današnjih pogojih ni mogoče zagotavljati enakovrednih pogojev za celotno člansko ekipo v štirindvajsetih disciplinah.
B. B.
NOGOMETNE MISLI
• Zaradi denarja so že mnogi propadli. Poglejte samo naš nogomet!
• Naši nogometaši se, namesto da bi z glavami mislili, z njimi
udarjaj°mŠAN STARČEVIČ V ,	   ,	J
Celoletna naročnina v Smolenjo »as
Izžrebali tri nagrajence, ki so sodelovali pri izbiri športnika leta
NOVO MESTO — Resda je od slavnostne proglasitve športnikov in športnic Novega mesta v športni dvorani pod Marofom pretekel že dober mesec, vendar na obljube le nismo pozabili. Izmed tistih, ki so v naše uredništvo poslali glasove za športnike leta, smo izžrebali tri nagrajence. Prvo nagrado, celoletno naročnino na Dolenjski listje žreb prisodil Francu Kestnarju iz Smo-ienje vasi 22, drugo in tretjo nagrado, knjigi novomeškega atletskega strokovnjaka Janeza Pence »Trideset tisoč korakov«, pa Mojci Robič iz Adamičeve 46 in Francu Gorjancu z Mestnih njiv 8, oba Novo mesto. Čestitamo!
ZASEŽEN NARKOTIK IN POMOŽNI PRIBOR — V novomeškem stanovanju enega izmed članov skupine, kije do narkotikov prihajala s pomočjo lažnih zdravniških receptov, so novomeški kriminalisti te dni odkrili 116 praznih stekleničk zdravila heptanon, ki ga v zdravstvu uporabljajo za lajšanje hudih bolečin, ob njih pa še pribor injekcijskih igel, žlic in zajemalk. Na slednjih so si uživalci heptanon prekuhavali in si ga nato z injekcijami brizgavali v žile. (Foto: B. B.)
DO MAMIL Z LAŽNIMI RECEPTI
V zadnjih dneh so novomeški kriminalisti prijeli dve skupini mladih uživalcev mamil — Eni kadili marihuano, drugi so se omamljali z zdravili
NOVO MESTO — Vsaj doslej je veljalo, da uživanje mamil na Dolenjskem ni imelo razsežnosti, zaradi katerih bi morali biti plat zvona, kriminalisti novomeške UNZ so se praviloma srečevali s posamičnimi primeri, pa še v teh je večidel šlo za uživanje ne tako nevarnih narkotikov. V dneh po novem letu pa je uslužbencem UNZ uspelo v Beli krajini in v Novem mestu odkriti dve večji skupini uživalcev mamil: v prvi je šlo za narkomane, ki so se omamljali s kajenjem marihuane, v drugi pa za množično uporabo narkotika heptanon, ki je danes v zdravstvu izredno dragocen za lajšanje bolečin. Pomeni to, da se uživanje mamil množično seli tudi na Dolenjsko? Zdenko Prizmič, načelnik oddelka za zatiranje gospodarskega kriminala pri novomeški UNZ, pravi, da vzroka za preplah vendarle še ni.
»Res smo na območju UNZ v zadnjih tednih odkrili več oseb, ki so bodisi same uživale mamila, bodisi to omogočale drugim. Po večini gre za mlade, ki bi med svojimi vrstniki radi izstopali in si za to izberejo uživanje mamil, denimo marihuane, kot je bilo to v Beli krajini. Čeprav gre za »mehko« mamilo, nevarnost ni zanemarljiva, kajti navada sčasoma postane potreba, mladi se zasvojenosti ne morejo odvaditi in prično posegati po močnejših mamilih, ki peljejo v fizično odvisnost. Tako smo poleg hašiša že odkrili primere uživanja drugih trdih mamil, kot heroina in celo sintetičnega mamila LSD. Vendarle gre za manjše količine, vsaj v primerjavi z nekaterimi drugimi kraji v Sloveniji, da o Jugoslaviji ne govoripio.«
Novomeški kriminalisti so tako pred dnevi v Beli krajini odkrili skupino mladeničev, šlo je za L. A., T. U., M. P. in P. S., ki so bodisi sami kadili marihuano, bodisi jo dajali drugim. S »travo« so se zasvajali po stanovanjih, v avtomobilih, na piknikih in zabavah. Pri kajenju marihuane je sodeloval tudi francoski državljan A. B., kije v Belo krajino prišel brez sredstev za preživl-jenje; zoper njega je občinski sodnik za prekrške že izrekel denarno kazen in ukrep izgona iz SFRJ, medtem ko bo za vse ostale sestavljena ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.
»Novice o kajenju marihuane za nas niso nove,« pravi Prizmič, »saj smo zadnja leta naleteli na več nasadov konoplje po vrtovih in jasah gozdov, celo v vinogradih in cvetličnih lončkih. Bil je celo primer, ko smo odkrili osebo, kije konopljo gojila kar na njivi in je kake 4 kilograme posušila na podstrešju.
Uživanje mamil je namreč draga zadeva, že gram pomeni vrednost več starih milijonov dinarjev. V ilustracijo le, da na našem trgu dosega en gram heroina najmanj 20 starih milijonov. In tu prihaja do novega problema. Oseba, ki je z mamili zasvojena, ni sposobna za delo, potrebuje pa denar. Največkrat so žrtve starši, sorodniki, prijatelji, velikokrat tak človek v potrebi za denarjem stopi na kriva pota, kot so nedovoljena trgovina, tatvine, vlomi in še kaj. So pa tudi druga po-
ta, kako priti do mamil. Veliko jih je, ki to skušajo z raznimi zdravili, po možnosti takšnimi, katerih osnovni sestavni element je opij. Uživalci skušajo tako na razne načine priti do receptov, tudi kradejo jih, če ne drugače, pa kar vlamljajo v lekarne, bolnišnice. Takšni primeri so tudi na našem območju. Že pred časom je po Novem mestu hodil fant s ponarejenim potrdilom, da se odvaja mamil in da za to potrebuje narkotike. S tem potrdilom je premotil nekaj zdravnikov, ko pa je zaslutil, da se za njegovo potrdilo zanimamo tudi mi, jo je jadrno odkuril iz občine.«
Novomeški kriminalisti pa so te dni naleteli na nov podoben primer, ko so prijeli skupino oseb, osumljenih, da so s ponarejenimi recepti v lekarnah jemali narkotike.
»Po podatkih, ki jih trenutno imamo, naj bi ta skupina že v Bosni in Hercegovini s ponarejenimi recepti dvignila najmanj 98 stekleničk narkotika; ko se tam niso več počutili varne, so se preselili v Novo mesto. Tu so na različne načine prihajali do receptov, delovali so na območju med Brežicami in Ljubljano. Narkotika niso uživali kot zdravilo, pač pa so si prirejenega vbrizgali z injekcijami. Pri preiskavi stanovanja smo našli še 116 praznih stekleničk narkotikov, več injekcijskih igel, brizgalk ter skoraj za dva ribora žlic in dve zajemalki, v aterih so uživalci narkotik prekuhavali.«
poznih večernih urah. Tako je eden med njimi v zdravstvenem domu od zdravnice zahteval recept za narkotik, češ daje v obstinenčni krizi, ko pa mu je ta hotela vbrizgati nekaj narkotika, da bi krizo prebolel, je nezadovoljen odšel. Ni kaj, do sotovarišev res solidarna poteza. A šalo na stran!
»Gre za zelo močne narkotike,« opozarja Zdenko Prizmič, »zato je še kako upravičena bojazen, da bi
Omenjene osebe so se zdravnikom predstavljale za narkomane, ki se odvajajo mamil in sp trenutno v krizi, nekateri so bili celo tako predrzni, da so zahtevali recepte za svoje stare matere ali druge sorodnike, češ da ti bolujejo za rakom. Največkrat so bili žrtve dežurni zdravniki, po zdravila pa so v lekarno praviloma prihajali ob
TAKŠNA JE KONOPLJA Takšnale je odrasla konoplja, ki je med uživalci mamil predvsem zaradi cenenosti postopka gojenja izredno priljubljena. Resda sedaj ni pravi čas, da bi gobarje in druge obiskovalce gozdov in jas opozarjali, naj v primerih njenega odkritja obvestijo novomeško UNZ, a morda bo njena podoba komu le ostala v spominu do pomladLalLpoletja.
se navada uživanja hitro prenesla še na druge osebe, ki prihajajo v stik z narkomani. Na črnem trgu stane stelenička takšnega narkotika okoli 5 starih milijonov, na recept je tako rekoč zastonj. In v tem je nova nevarnost, kajti ob tako množični porabi se kaj lahko zgodi, da na določenem območju zmanjka narkotika za bolnike, ki so jih resnično potrebni. Ne samo naša naloga je da to preprečimo.«
BOJAN BUDJA
Glavoboli ob zletni "
Še zmeraj za preko 19 starih milijard dolgov pri lanski obnovi novomeškega stadiona—Kanalizacijavendadeurejena—_________________________________
NOVO MESTO — Ni več tako daleč do obletnice novomeškega zleta bratstva in enotnosti, kije kot eno svojih največjih pridobitev dolenjski metropoli prinesel preurejen stadion. Pa bolje, da te pridobitve ne bi bilo, danes zaradi nje prenekaterega krepko boli glava. Ne le da dela še zdaleč niso končana, tudi tista, ki so bila opravljena, do danes še niso plačana. Dolgov je natanko za 191 milijonov 919.411 din.
Kdo in kako jih bo plačal, ni znano, no-	rešen, teniška igrišča pa obvarovana.
vomeška telesna kultura za to zanesljivo nima denarja. Resda je uradni investitor obnove ZTKO Novo mesto, ker gre pač za športni objekt, ti pa so v upravljanju omenjene ustanove, vendar je dejanski nosilec vseh del in tudi dogovarjanj za finančno konstrukcijo organizacijski odbor zleta. In če je ta že zakuhal vso godljo, ki se danes kaže predvsem v nepokriti investiciji, je prav, da jo tudi poje. Tako ali drugače.
Sicer pa velja zapletom okoli obnove novomeškega stadiona pridodati še nekaj svežih novic. Bolj ali manj znano je, da izvajalec del ni dokončal kanalizacije, tako da so meteorne vode poplavljale teniška igrišča. Sedaj je tudi ta pomankljivost odpravljena. S sredstvi telesne kulture je problem odteka meteornih vod dokončno
KOŠARKA MED POČITNICAMI
NOVO MESTO — Sedaj, v času počitnic, ko šolarji ob pomanjkanju snega nimajo prave zabave, je še kako dobrodošla novost iz športne dvorane pod Marofom. Njena vrata so namreč vsakodnevno med 9.30 in 14. uro odprta za mlade ljubitelje košarke, ki lahko trenirajo in igrajo pod vodstvom novomeških košarkarskih vaditeljev. Omenimo ob tem še, da so nedeljski termini v dvorani rezervirani za rekreacijo športnih društev iz krajevnih skupnosti, v popoldanskem času pa se ob nedeljah igrajo tekme občinske rekreacijske lige v košarki.
Drug problem je bil tekaška steza, saj sedanja asfaltna prevleka za treninge nj uporabna. In ker je znano, da denarja za tartan še nekaj časa ne bo — kako tudi bi, ko pa še lanska dela niso plačana?! — je v le-
Uspešni tenisači
V Tenis klubu Krško že 450 članov — Nova ______________igrišča_________________
KRŠKO — Na rednem letnem občnem zboru Tenis kluba Krško 21. januarja so člani lahko ugotovili, da so lani v glavnem izpolnili vse načrte. Z velikim zadovoljstvom pa so tudi ugotovili, da postaja tenis vse bolj priljubljen šport v občini Krško.
Edina naloga, ki je lani niso uresničili, je dograditev šestih teniških igrišč ob Stadionu Matije Gubca. Kot kaže, bodo ta igrišča dograjena letos do 1. maja. Zato pa so pridobili novo teniško igrišče v Brestanici in na Senovem. V krški občini zanimanje za tenis vse bolj narašča, kar kaže
• Člani Tenis kluba Krško lahko trenirajo tudi pozimi. Športna dvorana na Senovem je na razpolago vsako soboto od 14. do 19. ure in vsako nedeljo od 14. do 20. ure. V športni dvorani v Leskovcu pa lahko trenirajo tenis vsako nedeljo od 14. do 17. ure.
tudi število članov kluba, ki seje povzpelo že na 450. Zaradi tega se tenis uvršča med najbolj množične športe v občini. Čeprav je v občini lani še primanjkovalo teniških igrišč, so lahko izvedli nekaj začetnih teniških tečajev in turniijev. V klubu imajo za sedaj dovolj strokovnega kadra, ki bo skrbel za vzgojo mladih in usposabljanje sodnikov. Ustanovili so tudi prvo pionirsko selekcijo, dve sekciji na Senovem in v Brestanici. Veliko pozornosti bodo posvetili tudi rekreacijskemu igranju tenisa starejših članov kluba.
J. S.
tošnjih načrtih, da atletom za vadbo uredijo vsaj en tepih na stezi. In še tretja predvidena novost: v preurejeni stavbi na stadionu sta dva kletna prostora še neizkoriščena, nihče ni tudi pokazal zanimanja zanju. Te dni pa je Kolesarsko društvo Krka dalo pobudo, da bi oba prostora preuredili in usposobili: manjšega za savno in večjega za kopeli in umirjevalnico po napornih treningih. Na dlani je, da bo pobuda sprejeta, še posebej, ker gre za pridobitev, ki bo novomeškemu športu še kako koristna. Večino sredstev naj bi zbrali kolesarji ob pomoči telesnokulturne skupnosti in ZTKO, slednji pa se bodo seveda morali prej odločiti, ali pobudi novomeških kolesarjev prižgejo zeleno luč.
B. BUDJA
V POSAVSKEM DERBIJU ZMAGA BOŠTANJČANOM
BOŠTANJ — V okviru 2. republiške strelske lige — vzhod sta se v predzadnjem kolu pomerili SD Boštanj m SD Heroj Marok iz Sevnice. V tem posavskem derbiju so po pričakovanju zmagali Boštan-jčani s 1.433 proti 1408 krogom in tako zadržali 2. mesto na lestvici za Žalcem. Najboljši pri Sevničanih je bil Franc Umek (365 krogov), pri boštanjskih strelcih pa je imel tokrat najbolj mimo roko Jože Krajnc (360). V zadnjem kolu konec tega tedna gostujejo Bošlanjčani pri objektivno močnejši ekipi Žalca in to bo derbi prvenstva v tej skupini. Boštanjčani menijo, da nimajo možnosti za presenečenje in da se bo Žalec vrnil med prvoligaše, prihodnjo tekmovalno sezono pa naj bi podvig uspel tudi njim.
V NOVEM MESTU PLANINSKA ŠOLA
NOVO MESTO — Vse več je sindikalnih organizacij, ki se odločajo za izlete v gore, žal se veliko takšnih poti konča z nesrečo. Da bi vsaj nekoliko seznanili ljubitelje gora z osnovnim planinskim znanjem in potrebno opremo, organizira PD Novo mesto planinsko šolo za odrasle, ki bo potekala pet tednov, od 2. februarja naprej. Udeleženci se bodo vsak torek ob „ 17.30 zbirali v izobraževalnem centru Krke. Predavanja bodo popestrena s filmi in diapozitivi.
GOLEŠ PRVAK TREBNJEGA
IVANČNA GORICA — S sklepnim nastopom dvanajstih najboljših seje te dni končalo letošnje 11. odprto prvenstvo Trebnjega. Že šesto zmago na teh tekmovanjih si je prikegljal Trebanjčan Niko Goleš, ki je skupaj podrl 1.665 kegljev, sledijo pa: Hutar (Črnomelj) 1639, Tratar (Trebnje) 1628, Lapuh (Brežice) 1621, Zupan (Litija) 1619, Pinoza (Brežice) 1611 itd.
PIONIRJI ZA OBČINSKE NASLOVE
SEVNICA — ŠK Milan Majcen je minuli teden organiziral letošnje ekipno pionirsko šahovsko prvenstvo, kije potekalo v jedilnici Lisce. Med mlajšimi pionirkami je zmagala ekipa OS Loka I, (druga je bila OŠ Loka II), pri starejših pionirkah OŠ Savo Kladnik iz Sevnice, med mlajšimi pionirji prav tako OŠ Savo Kladnik (2. OŠ Loka I) in pri starejših vnovič OŠ Savo Kladnik (2. mesto: Blanca, 3. Boštanj). Posamično prvenstvo bo na sporedu v februarju.
J. BLAS
• Sredi januarja je bilo v Novem mestu odigrano letošnje občinsko prvenstvo starejših pionirk v košarki. Po izločilnih bojih je v srečanju za 3. mesto OŠ Grm premagala OŠ Katja Rupena s 15:6, v finalnem dvoboju pa OŠ Vavta vas Šentjemejčankc s 30:12. Ekipa iz Vavte vasi je imela v svojih vrstah tudi najboljši strelki turnirja, Ireno Kmet s 27 in Diano Žagar s 13 koši.
• Teden dni za dekleti so se na občinskem košarkarskem prvenstvu pomerili starejši pionirji. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, v odločilnih srečanjih pa je nato Op Grm ugnalo OŠ Šmihel s 37:11 in tako osvojila tretje mesto, v finalu pa so bili učenci OŠ Katje Rupena boljši od OŠ Vavta vas s 56:26. Najboljša strelca turnirja sta bila Oberstar (Katja Rupena) s 56 in Sivovič (Vavta vas) z 31 koši.
NAJVEČ POKALOV KRKI — V novomeški tovarni zdravil Krka dajo med vsemi novomeškimi delovnimi organizaciji največ poudarka rekreaciji zaposlenih. Rezultati so vidni, tudi lani je bila Krka skupni zmagovalec delavskih športnih iger občine.
Priznanje za ta dosežek prejema v imenu delavcev Krke Egon Žabkar.
(Foto: B. B.)
• Zadnje dni starega leta pa so se starejši pionirji novomeških šol pomerili v malem nogometu. Občinski prvak je postala ekipa OŠ Šmihel, kije v finalneni srečanju premagala Mirno peč z 2:1, z enakim izidom pa je v boju za tretje mesto OŠ Žužemberk ugnala vrstnike iz Vavte vasi. Jaklič iz Mirne peči in Sivunič iz Vavte vasi sta bila s 4 zadetki najboljša strelca tumiija.
• Le nekaj zatem pa so se mladi nogometaši pomerili še na območnem prvenstvu. Pogl-jemo rezultate: OŠ Mirana Jarca (Črnomelj) — OŠ Šmihel (Novo mesto 3:1, OŠ Mira*, na Jarca — OŠ Mirna (Trebnje) 10:2 in OŠ Mirna — OŠ Šmihel 1:6. Čmomaljčan Filak je bil s petimi goli najboljši strelec prvenstva.
• Končan je jesenski del prvenstva v občinski ligi Novega mesta v malem nogometu. V najboljši I. ligi je po jeseni na čelu ekipa Vinice z 20 točkami in samo enim porazom, sledijo pa: Regerčavas 13, Marof(tri tekme manj) 12, Stopiče (tekma manj) 12 itd. VII. A ligi je vrstni red po jesenskem delu takšen: 1. Dolenjske Toplice 16 točk, 2. Partizan Straža (dve tekmi manj) 14,3. Drska 10,4. Krka (dve tekmi manj) 10, itd. V. II. B ligi vodi ekipa Družinske vasi s 13 točkami, Cambcrk jih ima 11 .Zidaki 10, Pleteije in No-votehna po 9 itd.	•*
19
ODKRIT NASAD KONOPLJE — Veliko nasadov konoplje je odkritih na osamljenih jasah, po gozdovih, celo v vinogradih in cvetličnih lončkih. Znanje tudi primer nekoga, kije konopljo gojil kar na njivi in je nato kake štiri kilograme posušil na podstrešju. Nasad konoplje na posnetku so uslužbenci novomeške UNZ lani odkrili v okolici Smarjete.
DOLENJSKI UST
St. 4 (2007) 28. januarja«193g
trgovsko podjetje
NOVOTEHM
68001 novo mesto, glavni trg 11
NOVOTEHNA PARTIZANSKA 2 NOVO MESTO
VABIMO VAS NA UGODEN NAKUP V NAŠI NOVI POSLOVNI ENOTI PARTIZANSKA 2 V NOVEM MESTU
NUDIMO VAM NASLEDNJE IZDELKE:
— zaščitno delovno obleko od nog do glave
— zaščitno sanitarno blago
— LIO blazine
OBIŠČITE	NAS	—	PREPRI
POPRAVEK
Pri objavi javnega razpisa za oddajo pravice uporabe na stavnih zemljiščih za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš, ki smo ga po naročilu Sklada stavbnih zemljišč občine Brežice objavili v 1. letošnji številki, str. 9, je prišlo do pomote v imenu stanovanjske soseske. Pravilno se glasi:
1. TRNJE —ZN Trnje Prosimo cenjene bralce, da to upoštevajo.
51/4-88
Z AVTOM V ŽELEZNO OGRAJO
BRESTANICA — V nedeljo, 24. januarja, nekaj čez polnoč se je 38-letni Branko Grahek s Senovega peljal z osebnim avtom iz Krškega proti domu. Sumijo, daje vozil pod vplivom alkohola, poleg tega je nekoliko preveč pritiskal na plin, tako da gaje v Brestanici v blagem levem ovinku zaneslo, zapeljal je na pločnik in trčil v železno ograjo. Grahek je bil pri tem laže ranjen.
Razpisna komisija ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV POSAVSKA OBMOČNA SKUPNOST KRŠKO zavarovalna skupnost triglav
razpisuje
prosta dela in naloge, na katera so vezana posebna pooblastila in odgovornost, in sicer:
VODJE SEKTORJA ZA FINANCE, RAČUNOVODSTVO IN INFORMATIKO
Pogoji:
visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih področjih ali višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih področjih. Za navedena dela oz. naloge bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta.
Kandidati morajo izpolnjevati navedene pogoje in imeti organizacijske sposobnosti in moralno-politične vrline.
Pisne f dokazili jejo v
GLAV, POSAVSKA OBMOČNA SKUPNOST KRŠKO, Trg Matije Gubca 3, z oznako »za razpis«.
O izbiri delavca za navedena dela in naloge bomo kandidata obvestili najpozneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
58/4-88
MERCATOR KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA TOZD PROIZVODNJA Sevnica, Savska 20/b
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
1. VODENJE DELOVNE ENOTE GOZDARSTVA
2. TRAKTORIST - 2 delavca
Kandidati za zasedbo navedenih del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.:
srednja gozdarska šola ter dve leti delovnih izkušenj pod 2.:
poklicna strojna šola ter dve leti delovnih izkušenj, ustrezen izpit za delo s traktorji in kmetijskimi stroji.
Delovno razmerje pod točko 1 in 2 se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati za zasedbo prostih del in nalog naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na navedeni naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.	57/4-88
,'KVI ŠIIK.M /V I /KI l i l I K VKM KNJIŽNK /.HIKKI': SICA
I
K	| l(r/l 1)1 I \K	ljANI/. KOI.INC	] I|VAN/ORAN
/Vi/Dl	|l)OHK\	II	I	\	/IMI	j\	loiKoSlVO V SRCI)	|\PISI 11 SNOBI
►	♦	II	♦	|	l	♦	11	♦	<
♦ ♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦
I	♦	<1	 ♦_	Lij	V	 ^	I'.-/♦č--><
Naročilnica
Ime in priimek ...................................................*................................................................................
Naslov ................................................■...........................................................................................
Zaposlitev ........................................................................................................................................
Sl. os. izk	 izdana	od	Sob..................................................................................
Delovna organizacija ..............................................................................................................................
Naslov ............................................................................................................................................
Nepreklicno naročam(o):
1. Literarno knjižno zbirko Siga:
Vinko Blatnik: Visoko so zvezde _—— izvodov po din 7.495.-
- Jože Dular: Dobra je ta zemlja — izvodov po din 7.495. ■
Janez Kolenc: Otroštvo v srcu . izvodov po din 7.495.-Ivan Zoran: Vpisi tesnobe   izvodov po din 7.495-
oziroma izvodov kompletov (4 knjige) po din 29.980.- s plačilom v treh obrokih za zasebnike.
2. Bojana Stojanovič: Poetika Mirana Jarca izvodov po din 20.536.-
Plačljivo je s splošno položnico, virmanom (ustrezno podčrtaj) v 15 dneh po prejemu računa.
Kraj in datum -
Uft
TUDI ČASOPISOV VEČKRAT ZMANJKA
toda NIKDAR v kiosku DELO
na Glavnem trgu v NOVEM MESTU
DELO in vse edicije ČGP Delo boste tu vedno našli!
NR, JANA, TELEKS, STOP, KIH, DR. ROMAN, AVTO MAGAZIN, ZDRAVJE, RADAR, MOJ MIKRO
OŠ »JOŽICE VENTURINI« Vavta vas
objavlja
LICITACIJO
osnovnih sredstev:
— šolsko pohištvo (omare, stoli, mize),
— kuhinjski elementi,
— peči.
Licitacija bo 6. februarja 1988 s pričetkom ob 9. uri v prostorih stare šole v Vavti vasi.
Seznam posameznih elementov, cenik in ogled bo strankam na voljo dan pred licitacijo v prostorih stare šole v Vavti vasi.
61/4
N.
(podpis)
•Dolenjski muzej Muzejska 7	6H001	Novo	mesto	p.	p.	17
&m.
NOVI CENTER PREDVSEM ZA VAS
TOK kmetijstvo, trgovina, storitve Mercator Agrokombinat je v Krškem v Žadovniku odprl novo trgovino z reprodukcijskimi materiali. To je naš prvj,korak k ureditvi celovitega kmetijskega oskrbnega centra. Načrtujemo ga predvsem za potrebe kmetovalcev, združenega dela in obrtnikov.
V okviru nove trgovine z reprodukcijskimi materiali vam najprej predstavljamo celovito ponudbo gradbenih materialov, s katerimi redno in hitro trgovino oskrbuje Lesninin Gramex. V novi trgovini boste dobili cement in cementne izdelke, opeko, keramiko, instalacijski material, hidro- in termoizolacije, les in lesne izdelke, strešne kritine ter orodje in stroje.
V Žadovniku se boste poleg tega lahko oskrbeli z gnojili, semeni, sredstvi za zaščito rastlin, orodjem in stroji ter mehanizacijo, izdelki barvne in črne metalurgije... V skladišču s hladilnico za odkup kmetijskih pridelkov boste lahko oddali sadje in poljščine, trgovine, gostinci in obrati družbene prehrane pa se oskrbeli s svežim sadjem, zelenjavo, krompirjem, vrtninami, južnim sadjem ter vloženo zelenjavo in sadjem.
lesnina
^freutsvc.
(S8j[ Mercator NUP Agrokombinat
Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 8. člena odloka o stavbnih zemljiščih na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/86)
OBJAVLJA
Sklad stavbnih zemljišč občine Trebnje na podlagi sklepa komisije za oddajanje stavbnega zemljišča, sprejetega na 14. seji dne 22/12-1987,
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnih parcel za gradnjo individualnih in obrtno stanovanjske hiše, in sicer
I.	NASELJE ZAGORICA PRI BIČU
TU SMO, DA BI BILO VAM LAŽJE
— individualne stanovanjske hiše na:
a) pare. št. 96/7, pašnik 4.b.r. v izmeri 613 m2
b) pare. št. 96/8, pašnik 4.b.r. v izmeri 690 m2
c) pare. št. 96/9, pašnik 4.b.r. v izmeri 609 m2
Odškodnina za zemljišča znaša na dan 31.12.1987 1.676 din/m2. Cena priprave zemljišča na dan 31.12.1987 pa znaša
I.027 din/m2. Navedena zemljišča niso komunalno opremljena. Vsak ponudnik pa bo moral posebej plačati še:
— prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v gradbeno za površino lokacije,
— na svoje stroške izvesti priključke na komunalne naprave (cesta, vodovod, elektrika),
— sofinancirati izvedbo oz. razširitev obstoječih dostopnih poti do kompleksa,
— urediti okolico objekta v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter tehnično dokumentacijo.
II. NASELJE TREBNJE
— individualna stanovanjska hiša na pare. št. 481/1, travnik 3.b.r. v izmeri 945 m2.
Odškodnina za zemljišče znaša na dan 31.12.1987 2.235 din/m2.
Prispevek k stroškom priprave zemljišča na dan 31.12.1987 znaša 2.190 din/m2.
Prispevek k stroškom delne komunalne opreme na dan 31.
12.1987 znaša 38.629 din/m2 (150 m2).
Na gornji parceli so zgrajeni temelji, katerih vrednost je ocenjena na dan 31.12.1987 z 1.235.252 din. Omenjeni znesek se bo prištel skupni vrednosti komunalno opremljenega zemljišča, katero bo dolžan poravnati najugodnejši ponudnik.
III. NASELJE MOKRONOG
— obrtno stanovanjska hiša na pare. št. 387/6, njiva, l.b.r. v izmeri 1543 m2.
Odškodnina za zemljišče znaša na dan 31.12.1987 1.956 din/m2.
Prispevek k stroškom priprave zemljišča na dan 31.12.1987 znaša 2.190 din/m2.
Prispevek k stroškom delne komunalne opreme na dan 31.
12.1987 znaša 38.629 din/m2 (220 m2).
Pod delno komunalno opremo je zajeto nizkonapetostno električno omrežje brez javne razsvetljave, kanalizacija, vodovod in cesta v asfaltni izvedbi.
Vsak ponudnik bo moral posebej plačati še:
— elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči vhodne varovalke,
— prispevek za priključitev na javno vodovodno omrežje,
— na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave (cesto, vodovod, kanalizacijo, elektriko),
— urediti okolico objekta v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem,
— sofinancirati manjkajoče komunalne naprave, ki še niso zgrajene (dograditev cest s pločniki v asfaltni izvedbi, zgraditev javne razsvetljave, telefonskega omrežja).
Parcela pod II. je obremenjena z vknjiženo zastavno terjatvijo Ljubljanske banke v višini 545.000 din, s 5% obrestmi in obračunano varščino v breme prejšnjega lastnika.
Če organizacija združenega dela, v kateri ponudnik dela, ne združuje sredstev za komunalno opremo po posebnem samoupravnem sporazumu, bo ponudnik za parcelo št. 481/1 k.o. Trebnje in pare. št. 387/6 k.o. Mokronog dodatno plačal še vrednost nepovratnih vlaganj v komunalno opremo v višini 1.230 din za 1 m2 stavbnega zemljišča.
Stroški priprave in delne komunalne opreme pod I., II. in III. veljajo na dan 31.12.1987 in se valorizirajo do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom podražitev, ki veljajo za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
Ostali pogoji:
1. Odškodnino za zemljišče ter stroške priprave in delne komunalne opreme je ponudnik dolžan plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, po tem roku tečejo veljavne zamudne obresti.
2. Ponudnik je dolžan zgraditi objekt do III. gradbene faze v 5 letih po pridobitvi zemljišča.
3. Ponudnik je dolžan plačati varščino v znesku 10% od celotne vrednosti zemljišča v naselju Zagorica in 10% od celotne vrednosti komunalno opremljenega zemljišča v Trebnjem.
4. Varščino je potrebno nakazati na račun Sklada stavbnih zemljišč občine Trebnje št. 52120-654-65123 in potrdilo o vplačilu priložiti prijavi. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna brezobrestno v ceno zemljišča, neuspelemu pa se varščina vrne brez obresti najkasneje v 30 dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika.
5. Rok za vložitev prijav je 8 dni po objavi tega razpisa. Prijave morajo biti zapečatene, na ovojnici pa oznaka »javni rapis«. Prijavo je potrebno nasloviti na Sklad stavbnih zemljišč občine Trebnje, Goliev trg 5.
6. Ponudnik, ki najbolj izpolnjuje razpisne pogoje mora najkasneje v 30 dneh po prejemu obvestila skleniti s skladom stavbnih zemljišč pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, ker bo sicer zemljišče po tem roku oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku.
7. Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajanje stavbnega zemljišča zahtevala od ponudnika dodatno dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika.
8. Če se bo za posamezno zemljišče prijavilo več ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bo komisija izdelala prednostni vrstni red na podlagi meril, določenih v odloku o stavbnih zemljiščih na območju občine Trebnje.
9. Stroški objave se zaračunajo v ceno stavbnega zemljišča. 10. Obrazec za prijavo ter ostali razpisni pogoji in informacije
so ponudnikom na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Trebnje, Gliev trg 5, Trebnje.
Številka: 465/03-86-3
Datum: 26/1-1988	1
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE TREBNJE 60/4-88
SUROVINA, n.sol.o. Temeljna organizacija združenega dela za zbiranje in predelavo odpadkov Ljubljana n.sub.o. Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370
Komisija za delovna razmerja TOZD ponovno objavlja naslednja
prosta dela in naloge:
— delavec na skladišču in transportu
(v poslovni enoti Trebnje)
Pogoja:
— končana osnovna šola
— tri mesece delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Poskusno delo traja 30 dni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SUROVINA — TOZD Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370, Ljubljana.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbi-
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KRŠKO
RAZPIS
RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1988
Občinska raziskovalna skupnost razpisuje raziskovalne naloge za leto 1988 iz naslednjih področij:
1. Prestrukturiranje gospodarstva
2. Pridobivanje hrane
3. Energija
4. Pitne vode
5. Inovacije in razvoj
6. Varstvo okolja
7. Zdravstvo in socialni razvoj
■ 'CM .'il.jirlAM Jii j
Predlog naj vsebuje naslov raziskovalne nalpge, kratek opis in; orobi finančni predračun. .	j
PoziVamo DO'inf oštale delovne ljudi, da do 10.211988 pošljejo! svoje predloge na naslov:
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KRŠKO, CKŽ 59a, Krško.
55/4-88
§vet VVO Oton Župančič Črnomelj
razpisuje
v skladu s samoupravnimi splošnimi akti dela in naloge:
1. vodja vzgojnovarstvene enote Loka,
2. vodja vzgojnovarstvene enote Semič.
Za vodjo vzgojnovarstvene enote je lahko imenovan, kdor:
— izpolnjuje splošne, z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike določene pogoje,
— je vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog in učitelj,
— ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok,
— ima aktiven in pozitiven odnos do graditve socialističnih samoupravnih odnosov,
— ima organizacijske sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom.
Dela in naloge razpisujemo za 4-letni mandat. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: VVO Oton Župančič, Črnomelj, Kidričeva 18/b.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju.
45/4-88
Iskra
ENERGETSKA ELEKTRONIKA NOVO MESTO
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo
prosta dela in naloge:
KONSTRUKTOR ZA PODROČJE ELEMENTOV
Pogoji: višja izobrazba strojne smeri z 2 letoma izkušenj na področju strojništva.
IZVAJALEC ZA MARKETING
Pogoji: visoka izobrazba ustrezne smeri z 2 letoma izkušenj na področju marketing dejavnosti ter znanjem angleškega ali nemškega jezika.
K sodelovanju vabimo ustvarjalne, dinamične, inovativno usmerjene delavce. Nudimo vam stimulativne osebne dohodke, dinamično delo, napredovanje ter možnost izpopolnjevanja vaših strokovnih in osebnostnih lastnosti.
Vaše prijave pričakujemo v osmih dneh po objavi v Sektorju kadrovskih, pravnih in splošnih zadev, Bršljin 63, Novo mesto, telefon: 068/21 -050.
53/4-88
Komisija za delovna razmerja DO Elkroj Mozirje,n.sol.o., TOZD Konfekcija Mozirje
objavlja
prosta dela in naloge
1. VODJA INDUSTRIJSKE PRODAJALNE V KRŠKEM
— 1 delavec
2. PRODAJALEC
— 3 delavci(vke)
POGOJI:
Pod 1:
— srednja šola poslovodske ali komercialne smeri — V. stopnja
— 3 leta delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca Pod 2:
— poklicna šola trgovske smeri — IV. stopnja
— eno leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po dnevu objave v časopisu.
46/4-88
Osnovna šola Gorjanskega bataljona v Podbočju
objavlja
prosta dela in naloge:
— računovodje — tajnika za nedoločen čas
POGOJ: srednja izobrazba ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj. Nastop dela takoj ali po dogovoru.
OD po samoupravnem sporazumu.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: OŠ Gorjanskega bataljona, Podbočje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
54/4-88
Skrb, delo in trpljenje, draga mama, bilo tvoje je življenje.
Bolečine si prestajala tiho in z njimi odšla, ne da bi jih razkrila.
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je za vedno zapustila skrbna mama in stara mama
MARIJA BRUDAR
iz Rihpovca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnico tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Žnidaršiču, DO IMV Novo mesto, GIP PIONIR DSSS Novo mesto, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, hčerka in sestra
MARIJA
PINOZA
Ledina 59, Sevnica
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, za izrečeno sožalje ter podarjene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo ŽG Ljubljana — TE Zidani most, Iskri Ljubljana, SS SIS Sevnica, tov. Ivanu Černiču za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ
razpisuje dela in naloge
1. RAČUNOVODJA ZA GOSPODARSTVO
(za nedoločen čas)
2. FINANČNI KNJIGOVODJA
(za določen čas)
3. FINANČNI KNJIGOVODJA
(za nedoločen čas)
Pogoji pod 1:
— višja šola ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah.
Pogoji pod 2 in 3:
— srednja šola ekonomske smeri ter, 2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov-.; Knjigovodski center, Črnomelj, Kolodvorska 34.
49/4-88
OBVESTILO
Komite za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto obvešča, da je sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta pokopališča v Prečni, ki ga je izvršni svet skupščine občine Novo mesto sprejel na seji dne 12.1.1988, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 1 z dne 13. januarja 1988.
Osnutek ureditvenega načrta bo razgrnjen od 14. januarp , 1988 do 14. februarja 1988 v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2,1. nadstropje, in je na vpogled vsak dan med 7. in 18. uro, ter v prostorih krajevne skypnoat,i Prečna v Prečni.
Krajane krajevnih skupnosti Prečna in Bršljin M\)e^(ro, da bo javna obravnava osnutka za obe krajevni skupnb&Kžl&lpno dne 4. februarja 1988 ob 18. uri v gasilskem domu v Prečni. *
Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalec pi^Hi^ftbga osnutka ureditvenega načrta in strokovni sodelavci, kj bodo k osnutku podali podrobnejšo obrazložitevri'hrbfišbthlm 'dajali pojasnila.
Pripombe, mnenja in predlogi k osnutku ureditvenega načrta se lahko podajo na javni obravnavi, do poteka roka razgrnitve pa tudi v knjigi pripomb na krajih razgrnitve ali pisno na Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine No- ''
\ ir\ mnofn
  —■ ;:"!cirn itsbibneN------------------------
>30Q3 9)ls(iOSS
.................-■iMiirn; mijiff....—■
. oqsi O iliSEllob -.VAS v^;c. - ;i rienb ar v o(9(
.	VA3GS,VAJO
Ze leto dni v grobu spiš, •	,.j.jQ 9[jj
a v srcih naših $etživiš..	n
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina.
Ne mine ura, dan ne noč, povsod si z nami ti navzoč.
v s p o m
i - J rf » vJ UI
29.	januarja mineva žalostno teto, odkar je za vedno utihnilo srce našemu dragemu možu, atu, staremu atu, sinu, bratu in strici'
JURUU VOGRINCU
upokojenemu komandirju milice iz Semiča
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Vsi njegovi
V tvojem domu je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe naj živi, čeprav te več med nami ni.	^	t
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil dragi mož, ata,
brat in sin
ANTON KEK
z Rdečega kala pri Dobrniču
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega pospremili v tako velikem številu na njegovo mnogo prerano zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo vaščanom za podarjeni venec, DO IMV Novo mesto, 2. d-razredu SSGT Novo mesto, 8. c razredu OS Trebnje, GD Gorenje vrhe, GD Dobrnič, pevcem iz Dobrniča za zapete pesmi slovesa in gospodu župniku za lepo opravljeni cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, sin Tone, hčerke Anica in Marjeta, brat Jože z družino, sestra Jožica in mama ter ostalo sorodstvo
U TEM TCnNII IIAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V ICIVI ICUIMU VHO tANIIVIH PRODAM — KUPIM — POSEST — ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 28. januatja — Tomaž Petek, 29. januarja — Valerij «duDota, 30. januarja — Martina Nedelja, 31. januarja — Janez Ponedeljek, 1. februarja — Brigita Torek, 2. februarja — Marija Sreda, 3. februarja — Blaž Četrtek, 4. februarja — Andrej
LUNINE MENE L. .čbruarja 21.51 — ščip
kino
BREŽICE: 29. in 30. 1. (ob 20. uri) ameriška komedija Kdo bo ubil mojo ženo. 31. 1. (ob 18. in 20. uri) in 1.2. (ob 20. uri) hongkonški karate film Ubijalci iz hrama Saolin. 2. in 3. 2. (ob 2 9. uri) hongkonški akcijski film Marija proti Nindži.
ČRNOMELJ: 28. 1. (ob 19. uri) kanadska komedija Ne kukaj v tuja okna. 29. 1. (ob 19. uri) in 31. (ob 20. uri) ameriška komedija Upor v vojni akademiji. 31.1. (ob 17. uri) ameriški fantazijski film Hajlender.
KRŠKO: 28.1. (ob 20. uri) ameriški triler Zakon pesti. 29.1. (ob 21.30) nemški erotični film Najstnica. 30.1. (ob 18. uri) avstralski film Dirka s smrtjo. 31. 1. (ov 18. uri) ameriški avanturistični film Smaragdni gozd. 1. 2. (ob 20.
službo dobi
KUHARICO (lahko tudi priučena) in dekle za pomoč v kuhinji zaposlim takoj. Rfra’ dni v tednu prosto, hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Marjan MARINŠEK, C. 26. julija 2,64202 Naklo, telefon (064) 47-031. (P3-30MO) HONORARNO DELO nudim komunikativnim osebam. Tel. (061) 784-013, kličite od 17. do 21. ure. Lasten prevoz ni obvezen! (P1-8MO)
stanovanja
GARSONJERO, 2. nadstropje, družbeno, Ulica Majde Šilc, zamenjam za enosobno, lahko tudi klasična kurjava. Tel. 20-656, popoldan od 17. do 19. ure. (466-ST-4)
IŠČEM enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Nujno. Po potrebi lahko pomagam pri hišnih opravilih. Tel. 24-437. (470-ST-4)
SOBO oddam študentom v Novem mestu. Zajc, Lebanova 11, Novo mesto, tel. 21-947. (380-ST-4)
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v bloku začasno najame zdomka z otrokom. Ponudbe pod šifro: »PLAČILO VNAPREJ«. (403-ST-4) USLUŽBENKA išče garsonjero ali sobo v Krškem ali Brežicah. Šifra: »NUJNO«. (397-ST-4)
V NOVEM MESTU zamenjam trisobno stanovanje za manjše. Tel. 28-600. (507-ST-4)
motorna vozila
' HROŠČA, letnik 71, prodam. Tel. 27-646. (474-MV-4)
KOMBI IMV 160 Furgon, letnik 1979, in z 750, letnik 1976, nujno in poceni prodam. Tel. 23-770, popoldan. (454-MV-4)
Z 750 LE, letnik 80t registriran do 1989, prodam. Rifelj, Ždinja vas 30. (455-MV-4)
R-4, letnik 84, prodam za 4,2 M. Sandi Klemenčič, K Roku 84, Novo mesto. (450-MV-4)
Z 750 LC, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam za 125 SM ter motor za R-4. 26-648, po 15. uri. (475-MV-4)
TAM 60T5, letnik 77, obnovljen, in novo bočno kosilnico za IMT traktor ter nov zadnji nakladalec za gnoj 15% ceneje prodam. Tel. (061) 784-135, po 18. uri. (436-MV-4)
uri) domača drama Strategija srake. 2.
2. (ob 11. uri in 17. uri) risanke; (ob 20. uri) ameriški fantastični film Zapuščeni kanjon. 3. 2. (ob 11. in 18. uri) italijanska komedija Bud Spencer v akciji. 4.2. (ob 11. in 18. uri) ameriška risanka Racman Jaka in njegova klapa; (ob 20. uri) ameriška komedija Kdo bo ubil mojo ženo.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 29. do 31. 1. ameriški film Moj sosed vampir.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 28. 1. (ob 17. uri) filmsko gledališče — ameriški kriminalni film Brazgotinec; (ob 20. uri) ameriški grozljivi dilm Hiša. 29.1. (ob 11. uri) ter 30. in 31.1. (ob 16. uri) ameriška komedija — matineja Gremlini. 29., 30. in 31. 1. (ob 18. in 20. uri) ameriški grozljivi film Petek 13. — zadnje poglavje: 1.2. (ob 11. uri) ter 2. in 3. 2. (ob 17. uri) ameriški fant. spektakel — matineja Pot v vesolje. 1. in 2. 2. (ob 20. uri) ameriška komedija — premiera Poletni ljubimci.
3. 2. (ob 11. uri) in 4. 2. (18. in 20. uri) ameriški akcijski film Top eun.
SEVNICA: 28. in 29. 1. (ob 19. uri) ameriški fant. film Vesoljski brodolomci. 30. in 31. 1. (ob 19. uri) ameriški spektakel Kralj diska. 4. in 5.2. (ob 19. uri) ameriški avanturistični film Karate Kid II.
TREBNJE: 30. in 31. 1. ameriška grozljivka Groza v ulici brestov.
126 P, letnik 83, ohranjen in vzdrževan, prodam. Tel. 23-866. (464-MV-4) PEUGEOT 104 GL, letnik 1979, prevoženih 76.000 km, prodam. Tel. 26-028, po 16. uri. (465-MV-4)
Z 750, letnik 77, prodam. Gomila 7. Mirna, tel. 47-596. (473-MV-4)
Z 750 prodam. Jože Palčič, Rumanja vas 44, Straža. (441-MV-4)
Z 128, dve leti staro, prodam. Bojovič, Ragovska 9a, Novo mesto. (438-MV-4) 126 P, letnik 81, registriran do junija 88, prodam. Tel. 85-019, po 14. uri. (445-MV-4)
NOV POD za Z 750 prodam. Janez Jevnik, Male Vodenice, Kostanjevica na Krki. (446-MV-4)
Z 101 Lux, starejši letnik, ugodno prodam. Tel. 26-911. (447-MV-4)
R-4, letnik 1978, prodam. Tel. 52-552. (P4-17 MO)
ALFO 33 1,5, letnik 1986, prodam. Tel. 23-163. (448-MV-4)
GOLF, letnik 81, prodam. Tel. 56-725, popoldan. (429-MV-4)
Z 750, letnik 1976, v dobrem stanju, prodam. Tel. 27-842. (432-MV-4) LADO 1300 karavan, staro 1,5, prodam. Brdar, Birčna vas 66. (433-MV-4) R-16, letnik 1973, in rezervne dele prodam. Tel. do 15. ure 26-129, po 16. uri pa 27-477. (P3-29 MO)
FIAT 125 P, letnik 1976, neregistriran, dobro ohranjen prodam. Martina Crnu-gelj, Gabrovec 26, Metlika. (421-MV-4) Z 101 GT, letnik december 83, prodam. Tel. 25-154. (423-MV-4)
FIAT 750, letnik 77, prodam. Tel. 23-042. (425-MV-4)
Z 101 GTL, letnik 1984, prodam. Registrirana do 24. januarja 1989. Murn, Jezero 5 a, Trebnje. (P4-12 MO)
R-4 TLJ, novi model, letnik november 83, prodam. Tel. 27-716, popoldan, ali 27-008, dopoldan. (412-MV-4)
FIAT 126P,letnik 1981, prodam. Tone Ferenčak, Dol. Skopice 11, Krška vas. (P4-21 MO)
126 P, letnik 79, kombi IMV, avtoma-tik 3, prodam. Jože Gorše, Drganja sela 23, Straža. (479-MV-4)
RENAULT 5 GTL, letnik februar 1986, rdeče barve, pet vrat, prodam. Informacije po 15. uri na tel. (068) 24-832. (P4-37 MO)
DVE popolnoma novi avtomobilski gumi michelin MXL 155/70 SR 13 prodam. Informacije na tel. (068) 24-832. (P4-37 MO)
R 4 TL, letnik 1979, prodam. Turk, Velike Brusnice 58 a. (481-MV-4)
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda.
Predsednik: Nace Stamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na prog to zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton
ram-
sko Stefanič.
Marjan
» Bauer (urednik PriToge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppev in Ivan Zoran.
IZDAJA ob četrtkih. Posamezna številka 500 din, naročnina za 1. polletje 10.000 din; za delovne in družbene organizacije 40.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. r TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 5 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 7.500 din, na prvi ali zadnji strani 15.000 din; za razpise, licitacije ipd. 8.000 din. Malj oglas do deset besed 5.000 din, vsaka
nadaljnja beseda 500 din. kSLO	.
130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.|
&
servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZASTAVO 850, letnik 1982, z avtoradiom, prodam ali zamenjam za Z 101 ali lado z doplačilom 100 SM, in junca simentalca, težkega 550 kg, prodam. Jože Jaklič, Telčice 4, 68275 Škocjan. (487-MV-4)
KADET 1,6 D, letnik 1983, prodam. Željko Frkat, Mehiška vas 79, tel. 65-456, po 15. uri (489-MV-4)
PRODAM dele za ford taunus, letnik 1973-78. Janez Kastrin, Čardak 2, Črnomelj, tel. 51-303. (P4-30 MO)
R 4 TLS, 1983, zelo dobro ohranjen, garantiranih 26.500 km, prodam. Tel. 27-789. (P4-31 MO)
MOTOR TOMOS M 14, letnik 1987, kot nov, prodam. Alojz Bajc, Ravno 7, 68274 Raka. (491-MV-4)
KOMBI IMV 1600 s kasonom poceni prodam. Ločna 3, Novo mesto, tel. 27-796. (493-MV-4)
ZASTAVO 750, letnik 1977, in koo maraton prodam. Mohar, Potov vrh 1 a. (495-MV-4)
GOLF, letnik 1979, in 126 P, letnik 1977, prodam. Prodam tudi menjalnik za golfa. Tel. 24-140. (496-MV-4)
R 4, letnik 1978, prodam. Dol. Kamence 27, Novo mesto. (497-MV-4)
R 4, dobro ohranjen, letnik 1974, obnovljen, prodam. Tel. 22-060. (498-MV-4)
DIANO 6, letnik 1978, prodam. Boris Blažič, Vel. Slatnik 1, Novo mesto. (P4-32 MO)
RENAULT 10, odlično ohranjen, kot nov, letnik 1968, ter moško kolo senior, 10 prestav, poceni prodam. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Pešič, Mestne njive 6, Novo mesto (501-MV-4)
Tomos Avtomatik A3 MS še v garanciji, nevozen, prodam 15% ceneje. Tel. 23-737. (P4-39 MO)
POPOLNOMA NOV R 4, rdeče barve, prodam. Tel. 25-259. (P4-35 MO) FIAT 126 PGL, nov, neregistriran prodam. Tel. 24-171. (P4-36 MO) JUGO 1983, dobro ohranjen, prodam. Tel. 65-070. (502-MV-4)
Z 750, neregistrirano, in štedilnik na plin zjeklenko prodam. Pavlin, Potov vrh 43, Novo mesto. (381-MV-4)
Z 101 mediteran 1300, letnik 1979, registrirano do julija 1988, prodam. Tel. (068) 22-223 popoldne. (ček-MV-4) SIMCO, letnik 1973, registrirano do julija 1988, ugodno prodam. Tel. (068) 82-843. (P4-3 MO)
126 P ugodno prodam. Tel. 25-101, Cesta brigad 9, Novo mesto. (383-MV-4) Z 750, letnik 1973, ter dele za mašino Z 750 prodam. Tel. 24-976. (373-MV-4) OPEL KADETT, MAZDO, gramofon za navijanje, mlin čekičar, branik za golfa prodam. Tel. (068) 62-672. (372-MV-4)
ZASTAVO POLONEZ, letnik 1982, prodam. Tel. 61-788 po 17. uri. (P4-2 MO)
spAčka, registriranega, prodam. Saje, Dol. Podboršt 4, 68216 Mirna peč. (385-MV-4)
MOTOR TRABANT, preurejen, frizi-ran s prenosom 1,6:1 in eliso, zelo primerno za motornega zmaja, prodam. Lado Ule, Jurčičeva 17, Trebnje, tel. (068) 44-231. (386-MV-4)
TOMOS 14 M, letnik 1985, in BT 50, letnik 1987, prodam. Tel. (068) 72-809. (P4-5 MO)
125 P, karamboliran, prodam po delih. Žižmond, Sela pri Zagorici 9, Mirna peč. (391-MV-4)
126 P GL, kot nov, v garanciji, prodam. Vel. Bučna vas 35 a, Novo mesto. (403-MV-4)
HLADILNIK za mercedes 200 D, gume 175-14 in 155-13, gumo za prvo steklo (golf-novi), zadnje luči za askono (podolgovate), vlečno kljuko za opel prodam. Tel. 44-429. (406-MV-4)
ZASTAVO 750, letnik 1973, obnovljeno, registrirano do 14.1.1989, prodam. Tel. 72-058. (376-MV-4)
prodam
PRIKOLICO za avto, nosilnost 400 kg, prodam. Informacije na telefon (068) 52-522. (505-PR-4)
PRODAM malo rabljeni prenosni čr-nobeli televizor junost 402B. Zdenka Kreže, Tržišče 49. (503-PR-4)
PRODAM 10 tednov stare rjave ja-rkice. Jurij Stanonik, Log 9, Škofja Loka. (504-PR-4)
SEDEŽNO GARNITURO (trosed in dva fotelja) po zelo ugodni ceni prodam. Gregorčič, Stritarjeva 4, tel. 27-388. (P4-26MO)
PRAŠIČA (180 kg) prodam. Martin Gazvoda, Gabrje 39, Brusnice. (488-PR-4)
UGODNO prodam dve leti star televizor gorenje, črnobeli, na dalinjsko upravljanje. Retelj, Gubčeve brigade 10, Trebnje. (P4-28MO)
OTROŠKO posteljico prodam. Tel. 23-898. (492-PR-4)
ŽREBICO, staro 9 mesecev, prodam. Tel. 84-577. (499-PR-4)
PRODAM nov električni plinski štedilnik »RK«. Tel. 26-885. (500-PR-4) PRODAM 3 m3 rabljenih smrekovih plohov. Tel. 88-845, zvečer. (P4-34MO)
MLADO KRAVO, dobro mlekarico, prodam. Golob, Veliki Slatnik 15. (459-PR-4)
SEDEŽNO GARNITURO (raztegljiv kavč, dva fotelja) v zlatorumeni barvi, prodam. Tel. 25-035. (P4-19 MO) MLIN za mletje kamna (kladivar), punte in streho ter vrata za Z101 prodam. Tel. 43-784 zvečer. (457-PR-4) ŠTEDILNIK Kiippersbusch, malo rabljen, bele barve, prodam. Laharnar, Nad mlini 55 a, Novo mesto, tel. 22-766. (458-PR-4)
VIDEOREKORDER prodam. Tel. 84-994. (451-PR-4)
KAMERO in projektor super 8 mm prodam. Tel. 21-148 popoldne. (461 -PR-4)
ELEKTROMOTOR 20 KW ali 27
KM, 950-obratni, sever, prodam. Ludvik
Novak, Dolenja vas 10, Otočec. (439-PR-4)
VEČJO KOLIČINO SENA prodam. Cena po dogovoru. Anton Hočevar (starejši), Ponikve 23,68293 Studenec. (P4-15 MO)
PO UGODNI CENI PRODAM otroški voziček Chicco (star šest mesecev), rabljen pralni stroj Obodin, usnjeno moško jakno, podloženo s krznom, žensko uro in risalni pribor Rotring (vse novo). Tel. (068) 72-423. (P4-18 MO) AGREGAT (1,5 KW) prodam. Jože Kotar, Hrušica 40, Novo mesto. (428-PR-4)
MOST za otroško sobo (dolžina 3,30 m) Drodam. Tel. 23-519. (456-PR-4) CRNO-BELI televizor prodam. Brezovar, Šegova 20, Novo mesto, tel. 26-802. (ček-PR-4)
PRODAM KUHINJO. Tel. 27-721. (435-PR-4)
STIHL 045 AV, brezhibna, ugodno naprodaj. M. Golob, Ratež 5 b. (415-PR-4)
KOMODO z nastavkom, sobno kredenco, kavč, fotelje, mizo, bojler prodam. Tel. 25-734. (414-PR-4)
PRODAM kavč in dvosed, dobro ohranjen. Informacije na tel.: 24-275. (P4-20 MO)
AVTOPRIKOLICO prodam. Jože Stepan, Valantičevo 8, Novo mesto. (416-PR-4)
PRODAM pralni stroj Obodin po ugodni ceni. Tel. 27-948.
TORI in kamero Canon 1014 XL-s prodam. Tel. 42-487. (P4-11 MO) DOBRUŠKI STREŠNIK ugodno prodam. (Vesna, cementno siv, 500 kom.) Paderšičeva 7, Novo mesto. (472-PR-4) ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika), rabljen, prodam. Tel. 21-180. (469-PR-4) PRAŠIČA, koruzo, pšenico in seno prodam. Mala Cikava 2, Novo mesto. (476-PR-4)
LITOŽELEZNO PEČ (35 kat) za centralno ogrevanje prodam. Tel. 32-516. (478-PR-4)
SKRINJO TIP 380 in otroško posteljico z jogijem prodam. Tel. 84-605. (477-PR-4)
CIRKULAR (2,5 kw), nov motor in električno kitaro Melodija Mengeš PC-20, novo, prodam. Tel. (068) 67-439. (P4-22 MO)
PRAŠIČA, težkega 180 kg, prodam po 1.800 din. Naslov v upravi lista. (374-
PRTERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2
KW, še v garanciji, hladilno skrinjo 50 1, še v garanciji, prodam. Tel. 47-247. (P4-1 MO)
TRI BREJE KOZE prodam. Tel. (068) 82-843. (P4-3 MO) KOSTANJEVO KOLJE in stopičke za vinograd prodam. Janez Mihelčič, Brezova reber 8, Semič. (387-PR-4) ENOFAZNI HIDROFOR, nov, prodam, Novak, Čelevec 6, Šmarješke Toplice. (388-PR-4)
TV SELEKTOMATIK z manjšo okvaro in star pralni stroj Gorenje prodam. Zupančič, Kurirska pot 15, Novo mesto. (389-PR-4)
AVTOPRIKOLICO, pločevinasta konstrukcija (1 x 1,5), nosilnost do 500 kg, prodam. Pokličite popoldne na tel. 57-737, Polde Bahor. (393-PR-4)
BARVNI TV Gorenje, rabljen, ugodno prodam. Tel. 84-751. (396-PR-4) GOSTINCI! Stroj za pomivanje kozarcev prodam. Tel. 56-302. (395-PR-4) BOBNE Amatti, komplet, s stojali in činelami ter elektronske bobne SDS 8 prodam. Dušan Jenškovec, Prekopa 29, Kostanjevica. (400-PR-4)
DVE KRAVI, devet mesecev breji, prodam. Franc B 30. (397-PR-4)
:vet
prodam. Franc Barbo, Šmarješke Toplice
PEČ za centralno kurjavo (45 ccal), prodam. Stane Stegenšek, Šmarska 46, Sevnica. (P4-6 MO)
2 m2suhih smrekovih desk (5 cm in 25 mm) prodam. Tel. 65-301 zvečer. (394-PR-4)
KOMPLETNE SMUČI, zelo ohranjene, poceni prodam. Tel. (068) 24-009. (407-PR-4)
PRODAM manjšo ali večjo količino umetnega kamna za oblaganje fasad (cokla) prodam. Tel. dopoldne (068) 71-302 ali popoldne na tel. (068) 33-024. (P4-10 MO)
TRAJNO ŽAREČO PEČ in peč za
kopalnico na trda goriva, rabljeno eno sezono, prodam. Drago Zore, Bogneča vas 19, Trebelno. (378-PR-4)
REGAL in sedežno garnituro prodam po ugodni ceni. Tel. 25-341, Vlado De-ržar, Cesta herojev 64, Novo mesto. (377-PR-4)
kmetijski stroji
TRAKTOR torpedo 48, popolnoma nov, prodam 10% ceneje. Tel. 88-882. (484-KS-4)
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO
potinger-karavan 20 m3 prodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice. (486-KS-4)
tralno (20.000 ccal) prodam. Bambič, Grmovlje 24,68275 Škocjan. (431 -KS-4) PLUG SLAVONAC in kolerabo za krmo prodam. Kostrevc, Ratež 31. (442-KS-4)
NOV TRAKTOR po izbiri, Zetor 6245 ali Ferguson 539, prodam. Alojz Kastelic, Vpl. Mlačevo 10, 61290 Grosuplje. (1/4-13 MO)
TRAKTOR URSUS, nov (20 delovnih ur), s kabino, prodam po ugodni ceni. Tel. 52-624. (468-KS-4)
TRAKTOR FIAT ŠTORE 404 prodam ali menjam za večjega (do 60 KM). Bregar, Grmovlje 25, Škocjan. (471-KS-4)
TRAKTOR Torpedo G206 C prodam ali menjam za traktor Zetor s pogonom na štiri kolesa. Matko, Zbure, Šmarješke Toplice. (384-KS-4)
TRAKTOR Ferari 75 (30 KM) prodam. Kavšek, Gotna vas 52. (409-KŠ-4) TRAKTOR Tomo Vinkovič 730 prodam. Vinko Grlica, Bitna vas 7, Trebelno. (404-KS-4)
TRAKTOR Tomo Vinkovič 420 s priključki prodam. Tel. (068) 42-261. (463-KS-4)
PRODAM kosilnico BCS, žrebico in zamrzovalno skrinjo (220 1). Rus, Meniška vas 71, tel. 65-496. (449-KS-4) TRAKTOR TV 521 prodam. Tel. (068) 33-553. (453-KS-4)
PRODAM traktor masey Ferguson, letnik 1974, moč 42 KS, ali zamenjam za osebni avto. Polde Vire, Hudo 5. (437-KS-4)
tor ali garažo. Kličite na tel. 25:482. (467-RA-4)
FANTA, poštenega, nealkoholika, vajenega konju in kmečkim delom, vzamem na stanovanje in hrano za pomoč na kmetiji. V tukajšnjih podjetjih je možna zaposlitev. Za informacije kličite telefonsko številko (064) 69-955 po 18. uri. (P4-14MO)
Za opravljanje cerkovniške službe damo v najem stanovanje mlajšima upokojencema. Župnijski urad Polica 38,61290 Grosuplje. (401-RA-4)
kupim
KUPIM starter (zaganjač) ali samo zobnik za PZ 125. Muhaber 1 a, Novo mesto, tel. 24-875. (460-KU-4)
KUPIM vinograd v okolici V. Slatnika ali Smolenje vasi. Tel. 27-842. (432-KU-4)
NA GOZDNI, SONČNI LEGI kupimo staro hišo z nekaj zemlje. Dostop z vozilom. Šifra: »ZDRAVJE«. (P4-24MO) GRADBENO PARCELO, hišo ali nedokončano gradnjo v Novem mestu ali bližnji okolici kupim. Tel. 26-248. (490-KU-4)
posest
preklici
IVAN ŠAPREK in NADA, Martičeva 14, Zagreb, zadnjikrat opozarjata družino DUŠANA GORENCA z Gor. Gradišča pri Dol. Toplicah, naj preneha uporabljati Doti in voziti po parceli št. 195/1 (njiva). Če tega ne bodo upoštevali, jih bova sodno preganjala. (P4-4MO)
čestitke
POLDETU RAJKU iz Gabrja 48 želijo za 52. rojstni dan vse najlepše in oster pogled — vsi njegovi. (483-ČE-4) MOJCI RETELJ iz Trebnjega za njen rojstni dan vse najlepše — vsi domači. (P4-28MO)
Dragemu bratu JOŽETU ŠTEFANČIČU z Roj pri Mirni za njegov 50. rojstni dan vse najboljše! Sestra Mimi z družino. (437-ČE-4)
Dragemu možu, očetu, stricu FRANCU KRALJU iz Dobrave 30, želijo ob dvojnem praznovanju vse najboljše in mnogo let — domači, sestra Marija in nečak Jože. (379-ČE-4)
Dragemu možu, očetu in staremu atu STANKU FRANKU iz Kettejevega drevoreda 38, Novo mesto, ob njegovem 55. rojstnem dnevu želimo obilo zdravja in zadovoljstva med nami. Žena Fani, sin Franci z ženo Marjetko, sin Stani z ženo Alenko ter vnuka Peter in Mitja, ki pošiljata staremu atu 55 poljubčkov, (ček-CE-4)
obvestila
KOKOŠI nesnice, rjave, prodajam vsak dan po 12. uri. Voljčeva 12, Vrhnika, tel. (061) 752-322. (P4-16MO)
UGODNO prodam vinograd. 190 trt na žici. Velika Plešivica. Tel. 56-791. (P4-34MO)
VINOGRAD z zidanico na Potov vrhu, elektrika in voda na parceli (14 a), prodam. Tel. (061) 578-753. (P4-25MO) UGODNO prodam 20 arov vinograda z zidanico in sod 15001. Alojz Zupančič, Slančji vrh 12, Tržišče. (485-PO-4)
PRODAM nedograjen vikend in 9 a zemlje za vinograd v Naklem pri Črnomlju. Marjan Senečič, tel. (061) 444-796. (417-PO-4)
VEČJA HIŠA, zgrajena do 3. gradbene faze (telefon, voda, elektrika), grajena za vsako obrtno dejavnost, na lepi točki v Semiču (Bela krajina), ugodno naprodaj. Tel. (061)441-714. (P1-2MO)
razno
RAZNA strojepisna dela opravim na domu. Tel. 24-275, popoldne. (434-RA-4)
V Novem mestu ali bližnji okolici vzamem v najem manjši skladiščni pros-
STRANKE obveščam, da prodajam kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo. Jože Pršina, Dol. Toplice 82, telefon 65-203. (430-OB-4)
VODNO INŠTALATERSTVO —
centralna z bakrenimi cevmi. Se priporoča Mario V ALEK, Sela 110, Brežice — pošta Dobova, tel. (068) 67-085 'ali 67-764. (P3-47 MO)
STRANKE obveščam, da zbiram naročila za 5 tednov stare jarkice pasme »ISABRAUN«, rjave. Jarkice se bodo dobile 26. 4. Štane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto, tel. 24-594. (262-OB-3)
ALARMNE NAPRAVE za zaščito stanovanjskih in poslovnih prostorov izdelujemo in montiramo Tel. (068) 23-918. (P51-40 MO)
STRANKE obveščamo, da sprejemamo naročila za piščance, 4-tedenske, bele, rjave, grahaste. Jablan 23, Mirna peč. (408-OB-4)
GOSPODINJE! Tri leta garancije za menjavo izolacije na zamrzovalnikih, ki točijo, rosijo, od zunaj ledenijo. Telefon (062) 413-606, Viktor Pajek. (247-OB-3)
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustila naša draga mama in stara mama
TEREZIJA
KLOBUČAR
Iz Vrduna pri Stopičah
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da smo našo mamo tako lepo spremili do zadnjega počitka. Posebna zahvala kolektivoma Novoles in Labod ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
PRODAM samonakladalno prikolico NSP 28-24. Alojz Colarič, Podbočje 4. (P4-29MO)
MOTOKULTIVATOR goldoni 14 KM prodam. Tel, 44-844. (491-KS-4) TRAKTOR ursus C-355 prodam. Milan Šrtina, Vel. Bučna vas 24, tel. 25-112. (506-KS-4)
TRAKTOR Zetor 3511, v dobrem stanju, ugodno prodam. Tel. 56-791. (P4-33MO)
POTOPNI HLADILNIK LTH za hlajenje mleka, bočno kosilnico za goldoni 14-originalno italijansko, vprežni obračalnik in vprežne grablje prodam. Tel. (068) 62-292. (P4-38MO)
TRAKTOR UNIVERZAL s predn-iim pogonom ter vinograd prodam. Alojz Sutar, Orešje 11, Šmarješke Toplice. (P4-7 MO)
MALO RABLJENO traktorsko škropilnico (2001) prodam. Franc Pavlič, Male Brusnice 8. (410-KS-4)
URSUS C 335, star 6 let, in peč za cen-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
ELFRIDE
KOŠIČ
z Roške c. 37, Kočevje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter Delavski godbi Kočevje za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družinam Pintarič, Rozman in Fraver, ker so nam v teh težkih trenutkih nesebično stale ob strani.
Žalujoči: sin VVerner z ženo Eriko
Trpljenja tvojega je pot končana, vam pa je ostala neozdravljiva rana,
ZAHVALA
Po kratki, a hudi bolezni nas je v 51. letu mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji
IVAN GREGORČIČ
tesar iz Šentruperta
Nimamo besed, da bi se z njimi lahko zahvalili vsem, ki ste nam stali ob strani ter pokojnega v tako velikem številu spremili do njegovega zadnjega doma. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem, delovnim organizacijam za podarjene vence, cvetje, sveče in toliko sv. maš, PGD Šentrupert za poslednje slovo in organizacijo pogreba, še posebno pa tov. Ravnikarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku za lepi obred in pevcem za občutene žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
V globoki žalosti: vsi njegovi
Ni več trpljenja, ni več bolečine, življenje je trudno končalo svoj
(Gregorčič)
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš skrbni oče, stari oče in stric
JOŽE HROVAT
upokojeni železničar iz Bršljina
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti, še posebej govorniku TOZD za vleko vlakov za poslovilne besede, Pečarstvu Mer-lin za pomoč in OS Grm, pevcem za zapete žalostinke in gospodu proštu Lapu za lepo opravljeni obred. Hvala osebju Doma starejših občanov iz Novega mesta in kirurškemu oddelku bolnice za vso skrb in nego.
Žalujoči: otroci Slava, Jože in Mari z družinami Novo mesto, Kranj
trpljenje si prestal, v grobu boš zdaj mirno spal, nikdar Te ne bomo pozabili, ker smo Te zares ljubili.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš mož, oče, stari oče, dedek, tast, svak
in stric
MATUA FLAJNIK
iz Belčjega vrha 10
Najlepše se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter vsem, ki so našega očeta v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni ZB Dragatuš, govornikoma tov. Petru Kuzmi za poslovilne besede pred domačo hišo in tov. Poldetu Bečaju za poslovilne besede pred odprtim grobom, pevcem iz Dragatuša, DO TOZD Stara Ljubljana in g. župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
?en= Ana, sin VteSo, nfcAe Marija; rini; Kati § gs?*. z »fuž-hse
ii	v».hmh/	juiUUSIVU
j L
Hčerke moje, ne jokajte
ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite,
spomnite se, kako trpela sem —
in večni mir mi zaželite.	.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame
KRISTINE KREN
iz Drganjih sel 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Najlepša hvala darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so nam ustno ali pisno izrazili sožalje, ZB Straža in OOZB Novo mesto, govornikoma za občutene poslovilne besede, kot tudi pevcem in godbenikom. Posebno zahvalo smo dolžni sovaščanom Pepci Hrovat, Jožetu Bohu, Mimici Avsenik in drugim vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Hvala tudi Lini Hrovatovi, kije pokojno obiskovala v času bolezni.
Žalujoče hčerke: Eda, Anča, Marica, Ema, Vida, Olga
f
ZAHVALA
V 66. letu je nenadoma odšla od nas draga mama in stara mama
MARIJA JURGALIČ
iz Grobelj 14
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedi Rezki, Pepci in Vidi za pomoč, Iskri-TOZD Hipot za podarjeni venec, g. župniku za lepo opravljeni obred in pevcem cerkeve-nega pevskega zbora Šentjernej za ganljivo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki Minka in Tinca z družinama, sin Gustelj z družino, sin Ciril in ostalo sorodstvo
Saj čas zaceli rane vse, tolažijo ljudje, a brazgotin, ki v srcu so, ne celi čas, nihče.
V S P O M I N
30. januarja minevajo tri žalostna leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stric
FRANC KUKAR
z Gradnika pri Semiču
Hvala vsem, ki ga hranite v spominu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
Vsi njegovi
Tih in skromen si bil, tiho si trpel in odšel, doma pustil si praznino, v srcih neizmerno bolečino.
ZAHVALA
V 68. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ate, stari ate, brat in stric
TONE JAKŠA
Vranoviči 5 pri Črnomlju
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo gasilcem iz Vranovič, gospodu župniku, pevkam za lepo zapete pesmi, govornikom za poslovilne besede, DU Črnomelj, kolektivom IMV — mat. odd. Novo mesto, Mladinski knjigi in UVP — ŽTP Novo mesto.
Žalujoči: vsi njegovi
Za teboj ostala je praznina, v srcih naših bolečina.
V SPOMIN
31. januarja bo minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga sestra
MARIJA
HUČ
iz Dol. Medvedjega sela 9 pri Trebnjem
Za vsak lep spomin nanjo vsakomur iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Draga mama, vse ste nam dali, a ste vseeno bogati ostali!
ZAHVALA
V 86. letu je preminila naša dobra mama, stara mama, prababica, sestra in teta
IVANA SAJE
roj. Gazvoda
iz Jablana 38
Iskreno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom za vso pomoč v najtežjih trenutkih, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste našo mamo tako številno pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
* V 85. letu nas je nepričakovano zapustil naš ljubi mož, oče, dedek in pradedek
TONE JAKŠE
iz Malega Podljubna 5
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično stali ob strani, vsestransko pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ŽTO Novo mesto, Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 85. letu nas je za vedno zapustila draga sestra in teta
MARIJA KUNŠTEK
roj. BEVC
Dol. Dobrava 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje ter jo tako številno spremili na zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in tašča
MARIJA MARINČIČ
iz Breze 20 pri Trebnjem
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, še posebej Gorčevim, ki so v težkih trenutkih z nami sočustvovali, nam pomagali, darovali vence in cvetje, se poklonili spominu pokojnice in jo pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se patronažni sestri za skrb v času bolezni, župniku za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Vsi njeni
1
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 43. letu zapustil sin, brat in stric
RUDI ŽLAJPAH
iz Žužemberka
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga poslednjič obiskali in v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti. Zahvala velja tudi obema gospodoma župnikoma za lepo opravljeni obred in tolažilne besede.
Žalujoči: mama, sestra z družino in ostalo sorodstvo
BRANKO
Vsega kar je skusil in doživel Branko Voglar, ni mogoče strnili v nekaj tipkanih vrstic. Osnovna črta njegove osebnosti pa je prav gotovo ta, da je skušal biti pošten do drugih in do sebe. Morda je res kdaj pa kdaj povzdignil glas bolj, kotje bilo potrebno, a znano je, da so glasni ljudje znotraj mehki kot krušna sredica. In danes sam pove, da se o njem niso pogovarjali-A li si kaj videl Voglarja, ampak: Ali si ga kaj slišal?
Krčani ga poznajo po tem, da je bil dolga leta direktor SOP, nekdanji sodelavci pa kot sotvorca današnje delovne organizacije ali človeka, ki je SOP ustanovil in razvojno smer delovne organiza-ciie začrtal že Dred dvajsetimi in več leti Zgodovina današnjega SOP je natančno popisana v brošuricah, kijih Voglar še vedno hrani. A to ni vse, kar je Voglar ohranil od delovne organizacije. Stiki so še vedno živi, lahko hi rekli tudi potrebni, saj sedanji vodilni ljudje iz SOP ne prihajajo k njemu samo na vljudnostne obiske in na prijazen klepet, ampak po nasvete, kako naprej. In ta zveza traja že celih trinajst let, odkar je Voglar leta 1975 odšel v pokoj.
Branko izvira iz stare učiteljske družine, saj sta bila učitelja njegov oče in stari oče. Tudi sam bi morda šel po tej poti, čemu oče ne bi namenil vojaške kariere. Tako je po končani gimnaziji v Celju odšel na vojaško pomorsko akademijo in potem večino časa prebil na vojnih ladjah. Tudi po vojni je služil v vojni mornarici JLA. V zvezi s tem je zanimiva
zgodba o tem, zakaj ni vstopil v partijo, katere član ni postal niti kasneje. Menil je namreč, da si članstva v partiji ni zaslužil, ker je našel pot v partizane šele leta 1944. Tudi kasneje ni imel nič proti partiji, ampak srceje bilo na strani OF, SZDL, na strani fronte, na strani preprostih, iskrenih in širokosrčnih ljudi, kakršen je sam. Iz te ljubezni do SZDL je zagrešil tudi manjšo politično napako, ko je v pravilnik podjetja zapisal, da imajo prednost pri zaposlitvi samo člani SZDL To je bilo še v časih, ko je bil direktor v eni osebi in pravna in kadrovska služba pa še tehnični sektor, komerciala in še kaj. Ostal pa je vedno zvest tej fronti in je tudi v preteklem mandatu opravljal dolžnost predsednika nadzornega odbora občinske konference SZDL
»Zakaj sem tako rad v SZDL? To pa je res preprosto razložiti Po vojni, v letih po 1953, ko sem se vrnil v Leskovec pri Krškem, sem videl, koliko volje do dela je v ljudeh. Kaj vse smo takrat lahko naredili, a brez sestankovanja in predolgega pogovarjanja. Podobno je bilo tudi v delovni organizaciji Sestanke delavskega sveta, sindikata smo imeli vedno v popoldanskih urah. V odmoru med šihtom in sestankom pa so delavci dobili malico. In vse to nam je prav hodilo, saj smo imeli iz leta v rezultate.«
1
0
0
0
0
0
0
\
0
0
5
VRikubo letos delal prvi robot
Novi in izpopolnjeni tudi avtomatski vozički
RIBNICA — »Pri izdelavi robotov že dobro leto sodelujemo z Institutom Jožef Stefan v Ljubljani. Zamisel je njegova, mi smo delno sodelovali le pri izdelavi tehnične dokumentacije. Robote bomo izdelali v Riku, seveda v sodelovanju s kooperanti. Pri Jožefu Stefanu je v preizkušnji že prvi robot, drugega pa zdaj izdelujemo,« sta povedala vodja razvoja v Riku Srečko Vesel in inž. Marko Perovšek.
V Riku bodo že letos »zaposlili« prvega robota. Zaupali mu bodo obločno varjenje. Drugega robota pa bodo uporabljali v Riku za nadaljnje raziskovanje, saj pravijo, da je potrebno razrešiti še veliko nalog, predvsem v programskem delu.
Zanimanje za nakup robotov v Jugoslaviji obstaja, vendar je tudi malo možnosti, da bi se kmalu uveljavili. Vzrok je predvsem sorazmerno visoka
mclnvnp F''"
ItfU (A/I/JC
pove Voglar. »Tako bi morali delati tudi sedaj, ko smo v krizi. Ko smo se namreč lotevali prve gospodarske reforme, sem delavcem rekel, da je to kriza. Kriza pa je, kadar ni denarja. In sem jim dejal, da bomo iz krize izšli, če bomo veliko delali za malo denarja, vendar sem jim obljubil, da bomo potem močnejši. In tako se je tudi zgodilo.«
Voglar sedaj večino časa preživi na svojem domu, kjer rad sprejme obiske nekdanjih sodelavcev iz gospodarstva in politike. Še vedno je ohranil nekaj tistega svojega aktivističnega zanosa, kakršen je bil značilen zanj in za nekdanje čase. Seveda ga veseli, da SOP stopa v četrto desetletje ša močnejši in še bolj pripravljen na nove proizvodne in tehnološke izzive.
J. SIMČIČ
Marko Perovšek, diplomirani inženir strojništva
0
0
S
s
I
cena. Po sedanji nepopolni oceni bi en rabot pri varjenju zamenjal tri delavce.
Avtomatski vozički so drug poseben Rikov proizvod. Ti vozički se gibljejo po tračnicah in donašajo material na linije za odrezovanje. Njihova posebnost pa je, da se ustavijo natančno na določenem mestu. Doslej so prodali že 9 takih vozičkov v Sovjetsko zvezo, nadaljnji 11 pa jih delajo zdaj za istega kupca. Ta voziček so izdelali v sodelovanju s Prvomajsko iz Žagreba. Zdaj pa pripravljajo še nove vozičke. Naslednji tak voziček je namenjen transportu v preoblikovalnih linijah, njegova posebnost pa bo, da se bo gibal tudi navpično pripravljajo ga v sodelovanju z Litostrojem.
Razvijajo pa še tako imenovani induktivni voziček, katerega posebnost bo, da sc bo gibal prosto po prostoru in ne bo potreboval tračnic.
J. PRIMC
S kar najmanj bolečin do bolnišnice
V Strugah straši medved
Jožetu Božiču je na gozdni poti skočil na hrbet in mu strgal bundo — Lovci zadevo raziskujejo
Na skladu zbiramo za vakuumske blazine
NOVO MESTO — V tem času se na računu sklada za nabavo dragih medicinskih instrumentov pri OO RK Novo mesto že nabirajo novi dinarski prispevki za nakup vakuumski?, blazin, s katerimi bomo opremili po eno reševalno vozilo v vseh štirih občinah. Vodja reševalne službe v Novem mestu Lojze Dragan je edini med dolenjskimi reševalci, ki takšno blazino že uporablja, in njene prednosti ne more pohvaliti: »Ob večjih nesrečah, zlomih, raztrganinah, poškodbah hrbtenice si težko pomagamo z običajnimi opornicami. Vakuumska blazina omogoča kar najhitrejši in čim manj boleč in čimbolj varen prevoz do bolnišnice, saj poškodovanca za prevoz tako rekoč ni potrebno pripravljati in ni bojazni, da bi prišlo še do dodatnih poškodb. Uporaba blazine je enostavna. Ko jo razvijemo in nanjo položimo poškodovanca, izsesamo zrak. Snov v blazini otrdi in se oklene poškodovanca, kot da bi ležal v mavčnem kalupu,« je povedal izkušeni reševalec Lojze.
S takšno vakuumsko blazino je sedaj “'opremljeno le specialno reševalno vozilo v Novem mestu. Ta poleg te novosti premore tudi malo operacijsko dvorano za hitre in nujne intervencije na terenu, pnevmatsko orodje za odstranjevanje zmečkane avtomobilske pločevine in druge reševalne naprave.
Cena takšne blazine še ni znana, saj * so blazine iz uvoza (Citroen—Francija), zagotovo pa ne bo večja od 2 milijonov dinarjev. Z denarjem, zbranim na žiro račun sklada št. 52100-678-80144 (za absorber), bomo prvo blazino kupili za tisto občino, kjer bodo do tistega časa zbrali največ denaija.
J. P.
STRUGE, KOČEVJE — Stružance je prejšnji teden spet razburila nova medvedja zgodba. 47-letni Jože Božič iz Podtabora pravi, da gaje 20. januarja okoli 17. ure pri vasi Rapljevo napadel medved, velik okoli meter, in mu raztrgal bundo. Lovec, ki si je kasneje ogledal prizorišče je potrdil, da se po odtisih šape v blatu da sklepati, da je bil popadljivi medvedek težak okoli 50 kg.
Tajnik Lovske zveze Kočevje Ivan Bartol pravi, da je prebivalce Strug že lani vznemirjal poleg medveda, ki je umoril žensko, tudi manjši medvedek, ki so ga videli blizu hiš, staj in živine. Za tega medveda je bila že septembra lani izdana odločba za odstrel, vendar je kasneje izginil. Zelo verjetno gre torej za tega medvedka, vendar lovci zadevo še raziskujejo.
SPET SUMLJIVA LISICA
KOČEVJE — V vasi Polom so 20. januarja na dvorišču hiše številka 7 pri Stanetu Blatniku opazili lisico, ki seje sumljivo vedla. Odstrelili sojo. Zaradi suma, da je morebiti stekla, so njeno truplo poslali v analizo v Ljubljano.
OBČNI ZBOR KINOLOŠKEGA DRUŠTVA
NOVO MESTO — Jutri, 29. januarja, bo ob 18. uri v domu športov na Loki, Župančičevo sprehajališče 1, občni zbor novomeškega kinološkega društva. Vabljeni!
ENA SKUPINA ODKRITA
KOČEVJE — Poročali smo že o razdejanju, ki ga je bilo deležno Kočevje v novoletni noči. Miličniki zadevo še vedno raziskujejo, dosedanje ugotovitve pa so pokazale, da sta bili na delu najmanj dve skupini mladoletnikov. V prvi je bilo 6 mladoletnikov iz Turjaške ulice. O skupini so doslej ugotovili, da je od sredine decembra do konca minulega tedna poškodovala v telefonskih govorilnicah po Kočevju tri telefonske slušalke in razbila oglasno omarico kina Jadran, v sami novoletni noči pa metala petarde v koške za smeti po mestu, da so začeli goreti, nekaj koškov pa so uničili z brcanjem. Kaj vse je uničila druga skupina, še vedno raziskujejo.
■kozerija«
O namenu 31. januarja, dneva brez cigarete, govori Zdravko Hahn, podpredsednik sevniškega društva nekadilcev, enega prvih v Sloveniji
SEVNICA — 31. januarje postal na pobudo študentov medicinske fakultete iz Tuzle Dan brez cigarete, pomemben datum tudi za Društvo nekadilcev v Sevnici, tretje takšno društvo v Sloveniji. A ne zato, da bi kakorkoli posiljevali kadilce, da bi jim preprečevali kajenje, saj za to pravzaprav nimajo nikakršne pravne podlage. Gre bolj za to, da bi se kadilci skušali ob široki informativno-propagandni akciji ravno okoli 31. januarja povprašati, ali so dovolj močni, da se na ljubo svojega zdravja in tudi okolja odločijo, da bodo prenehali
kaditi.
»Društvo nekadilcev se ne bori proti kadilcem, ampak proti kajenju. Vsak naj bi v svojem okolju poskrbel za primerno vzdušje, ne pa za maltretiranje kadilcev. V LB-Temeljni posavski banki smo tudi sprejeli »pravila igre«, saj je pri nas nevarno kaditi že zaradi požara, nevljudno pa bi bilo tudi do strank. Imamo poseben prostor za kadilce in tudi v drugih kolektivih v sevniški občini in tudi drugod v Posavju se vse bolj odločajo za take rešitve; predvsem pa je prodrlo spoznanje, da je še najmanj
sttAv ms,\
m
primerno kajenje v obratih družbene prehrane, v zdravstvenih domovih in šolah. Vzgoja mladih pa je precej otežkočena tudi zavoljo tega, ker, žal, komercialni vidik prevladuje nad zdravstvenim, zato tobačna industrija na prefinjen način reklamira tobačne izdelke. Takim zlorabam bi se morali odločno postaviti po robu.
Veseli nas, da so naše pobude neposredno ali posredno naletele na plodna tla. Tako na sejah družbenopolitičnih organizacij v občini ne kadijo, kar upoštevajo tudi republiški funkcionarji. Velik uspeh je, da se uresničuje priporočilo republiške skupščine, naj se v skupščinskih klopeh ne kadi. Vsakemu kadilcu bi želel, da bi se dan brez cigarete podaljšal čez celo leto, četudi bi bil zaradi tega zvezni proračun malo prikrajšan. Veliko pa bi pridobili kadilci in ostali, ki se v resnici obnašajo tako, kot daje zdravje naše največje bogastvo,« je povedal uslužbenec LB v Sevnici Zdravko Hahn, podpredsednik sevniškega društva nekadilcev, ki uspešno deluje že od srede leta 1984.
P. P.
Ograja, ki privlači av
Sle
Zaradi konstrukcijske napake na cesti proti Zdolam avtomobili pristajajo na Preskarjevem vrtu
KRŠKO — Preskarjevi s Kremena v Krškem so za sedaj že varni v svoji hiši,
zagOtOVO pa nu; vcc im svujem viiu. uv
letošnjega januarja je namreč na njihov vrt zaneslo že sedem avtomobilov, ki so se vsi tudi razbili ob ograji, brez posledic pa jo je odneslo še osem voznikov osebnih avtomobilov.
»Vse skupaj je še veliko hujše, odkar so konec predlanskega leta rekonstruirali cesto proti Zdolam,« pripoveduje Marinka Preskar. »Gesto so namreč razširili do odcepa za novo stanovanjsko naselje JE Krško, od tistega odcepa naprej pa je cesta ozka. In ravno na vogalu našega vrta se tako nerodno prelomi, da voznike zanese z desne smeri na levo in v našo ograjo. Takih trkov je bilo samo od lanskega maja do letošnjega januarja že sedem. Štejem pa samo tiste, ko so bili avtomobili razbiti, koliko je bilo ostalih, manjših nesreč, pa niti ne vem.«
po svojem vrtu. Zato so se doslej obrnili Že na več naslovov, da bi cesto vendarle
nrp/tili in nnnra\»!i	Ha Ki —rih«_
“■ v~— —	utnu,	uu ui iiV/ pi mu*
jalo do nesreč. Očitno pa jih čaka še dolga procedura, saj jih pošiljajo od vrat do vrat, a nikjer ne dobe dokončnega odgovora. Celo ustreznega prometnega znaka doslej še nihče ni postavil. Ali bo potrebno počakati na težjo nesrečo?
J. S.
K LJUDEM ZA LJUDI
NOVO MESTO — V Domu kulture je bilo v ponedeljek zvečer premalo prostora za vse, ki so želeli prisluhniti predavanju svetovnega popotnika, novinarja Zvoneta Šeruge, doma s Sel pri Ratežu. Predavanje, popestreno z več kot dvesto diapozitivi in izvirno glasbo, je bilo nadvse zanimivo, čeprav v dveh urah ni moglo pričarati prav vsega, kar se je v treh letih po 102 000 prevoženih kilometrih v 32 deželah in na petin Kontinentih zgodilo temu svetovnemu popotniku. Zvone se bo s svojo spremljevalko Romano še letos v jeseni odpravi' na novo pustolovščino z motorjem. Prepotovati nameravata vso Afriko od severa do juga.
Prebivalci Strug so spet močno vznemirjeni. Lovci pravijo, da se je lani spomladi potikalo po Strugah in okolici 7 medvedov, potem pa so izginili in na jesenskih pogonih niso videli niti enega. Tudi na sledi medvedov niso naleteli, zdaj pa seje naenkrat pojavil ta medvedek. Zaradi vsega tega so pri dajanju izjav previdni in pravijo, da bodo vso zadevo še temeljito raziskali. J. P.
S v *}
NOVI PRIJATELJI POSLEJ NA OTOČCU — Goste restavracije v motelu na Otočcu bodo poslej vsakotedensko zabavali člani ansambla Novi prijatelji, ki ga sestavljajo Srečko Rozman z Rake, Silvo Lopatič iz Brežic, Janez Lopatič iz Ljubljane, Franc Derenda iz Artič, Radovan Buija iz Kostanjevice ter pevka Nuša Žnideršič iz Brežic. Ansambel ima za seboj že bogato kariero, doslej so posneli že eno LP ploščo in kaseto, pravkar pa pripravljajo drugo. Doslej so nastopali že po vsej Sloveniji in tudi ob moiju, na portoroškem festivalu »Morska viža Bernardina« so se prebili do finala, veliko pa sodelujejo tudi z Vinkom Šimkom. Gostom Otočca se bodo z Jako Štraufcigerjem predstavili že v kratkem, 16. februaija, na velikem pustnem plesu.
RAZBITA OGRAJA — Preskarjevi so se že naveličali vedno znova popravljati ograjo, pa tudi strah jih je, da bi se ne zgodilo kaj hujšega. (Foto: J. S.)
DISKOTEKA OTOfcC
Resda dobijo Preskarjevi povrnjeno škodo za ograjo, a ta ne zadostuje za popravilo. A jim niti ni za denar, radi bi le, da bi lahko varno in brez skrbi hodili
GLASBENI VEČERI V METROPOLU
NOVO MESTO — Novomeški hotel Metropol je poskrbel za svoje goste z glasbenimi večeri, ki bodo poslej vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 18. in 20. uro. Igral bo Robert Podkoritnik, en mož — en ansambel, iz Rogaške Slatine. Prav tako pa so v Metropolu v času počitnic prisluhnili željam mladih. Vrata diskoteke bodo namreč odprta 2., 29., 30 in 31. januarja ter 3., 4., 5. in 6. februarja. Vabljeni!
Diskotetka Otočec je spremenila vsakotedensko nagrado, ki jo podeli izžrebanemu predlagatelju, in sicer bo poslej žreb izbiral nagrajenca, ki mu bo pripadla kvalitetna disketa s posnetki hitov z naše in vaše lestvice. Za ta teden je žreb izbral KARLI MAJNIK iz Kočevja. Spremembe pa so tudi na lestvici. Precej starih je odšlo, pojavile pa so se nove. In tako je lestvica za ta teden takšna: ,
1. Body rockin — ERROL BROWN
2. Money money — AMAZULU
3. Always on my mind — PET SHOP
4. Bala bala — FRANCESCO NAPOLI1
5. Faith — G. MICHAEL
6. Whenever you need somebody — R1CK ASTLEY
7. Sorry little Sarah — BLUE SYSTEM
8. Body next to body — FALCO & NIELSEN
9. Twisting the night away — ROD STEWART 10. City lights — WILLIAM PITT
Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: KRKA — Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA:
ZA LJUBITELJE EVERGREENOV
V Diskoteki Otočec potekajo vsak četrtek večeri evergreenov, za katere izbira glasbo novomeški disk džokej Longi. Jakost glasbe je primerna in tako je mogoče v diskotečnem okolju tudi spregovoriti kakšno besedo in sploh preživeti prijeten večer.
NESPOSOBNEGA	M
ENOSTAVNO IN HITRO — Lojze Dragan in Stane Okleščen iz novomeške reševalne postaje kažeta uporabo vakuumske blazine. (Foto: J. Pavlin)
V Hitrotkalu izdajajo Delavčev glas, glasilo delovnih ljudi, ki morajo biti obveščeni, če hočejo dobro samoupravljati. Urednik tega glasila je stal oni dan pred direktorjem vseh direktorjev rdeč v obraz in s povišanim pritiskom.
— Vse lepo in prav. Zoper objavljene članke nimam pripomb. No, ja, lahko bi bil v anketi izpuščen stavek, ki ga je izrekla Ši-valnikova o tem, da so vodilni v Hitrotkalu lažnivci, ki jim ne gre verjeti.
— To je njeno prepričanje. Ni-
hče ne more ljudem šepetati na ušesa, kaj naj odgovarjajo novinarjem in česa ne.
— Vendar pustiva to. Poglejte raje tole sliko na drugi strani. Kaj vidite?
— Stroj pa dva delavca. Zensko in moškega. Zenska je prepoznavna, moški je v megli.
— Ne boste trdili, da ga kljub temu ne poznate.
— Zdi se mi, daje na fotografiji tovariš Strojnik.
— Ne, da se vam samo zdi, ampak tudi je. Mi lahko to razložite?
— Ne vem, kaj naj bi vam pojasnjeval.
— Se boste pretvaijali, da ne poznate tovariša Strojnika?
— Poznam ga, kako da ne.
— No in?
— Poznate ga in mi nimate ničesar povedati?
— Ne.
— Vam bom pa jaz. Tovariš Strojnik je prvorazredni lenuh. Ni samo lenuh, ampak je tudi slab delavec. Pa še hinavski, zahrbten je povrhu. Hitrotkalu dela le škodo. Tovariš Strojnik slabo vpliva tudi
na druge delavce, ki si mislijo: če on ne dela, pa je dobro plačan, zakaj ne bi bili tudi mi takšni. Trdno sem prepričan, da tovariš Strojnik ne sodi na strani Delavčevega glasu. Odrezati gaje treba.
— Nič lažjega. Tovariša Strojnika bom v sekundi izrezal iz glasila. Imate škarje?
— Tako je prav! Še dolgo boste urednik.
— Hvala. Toda zanima ne, tovariš direktor vseh direktorjev, kdo pa bo tovariša Strojnika odrezal iz delovne organizacije.
TONI GAŠPERIČ