UMMfcini« imriuMiMim
The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
MM^mmmHMbmmmmm^MM
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 56
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 22. MARCA — THURSDAY, MARCH 22, 1934
j,
LETNIK (VOL.) XLIII
Evropa v negotovosti-Moznost Roosevcltovega nastopa
-IM«*1'..
STRAH IN NEGOTOVOST VISI DANES NAD CELO EVROPO. — FRANCIJA ZAHTEVA NOVO OBLIKO VLADE. — V NEMČIJI IMA MLADINA BESEDO. — VESELA AVSTRIJA JE DANES KAKOR IZUMRLA,—OGRSKA NEZADOVOLJNA Z ITALIJANSKIM PAKTOM. — ITALIJA POD PETO MUSSOLINIJA.
POSTAL NOVI CESAR
Pariz, Franbija.— Poročevalec nekega angleškega lista zanimivo popisuje vtise, ki jih je <lohil pri svojem potovanju po evropskih glavnih mestih. Cela Evropa je danes nekaka mešanica, pravi, in nad prebivalstvom v splošnem visi negotovost in nekak tajen strah pred bodočnostjo.
V Franciji razmere še davno niso urejene, kljub temu, da je Doumergueva vlada začasno pomirila duhove. Splošno se pričakuje resnih dogodkov in krize. Ulice v Parizu so prelep-ljene s proglasi, ki zahtevajo novo obliko vlade. Parlamentarizem je predmet splošnega zasmehovanja in državni poslanci uživajo vse prej kakor spoštovanje ljudstva. Poleg notranjih skrbi pa dajejo Francozom dosti misliti tudi zunanjepolitične zadeve. Mussolini je, s svojim nedeljskim govorom na novo razburil srca Francozov, češ, da je jasno pokazal, da ima v načrtu ekspanzijo Italije na škodo Francije. Se veliko večjo skrt, pa povzroča Franciji Nemčija.
LICENCA ZA INDUSTRIJE
Predsednik ima moč, da z licencami postavi industrijo pod federalne koritrolo.
Washington, D. C. — V torek, ko so se v New Yorku in Detroitu vršila pogajanja, da se odvrne splošna stavka delavstva avtomobilske industrije, se je dosti govorilo o tem, da utegne predsednik Roosevelt poseči v zadevo in končati spor z enim samim mahom, in sicer na ta način, da se posluži oblasti, ki mu je dana v zakonu za narodno obnovo. Po tem zakonu namreč predsednik lahko odredi, da se morajo licen-cirati industrije, o.katerih bi se izkazalo, da ne izpolnjujejo določb kodeksov. Licence bi postavile industrijo naravnost pod federalno kontrolo.
Celi dan je predsednik napeto sledil pogajanjim, ki jih je vodil administrator Johnson z
. . . avtomobilskimi magnati, da se V Nemčiji se je vladni pre- ^^ ^^ ^^ ^^
delavska federacija proglasila
obrat, kakoršnega se Francija še boji, že izvršil in tamkaj ima mladina besedo v veliko, toda skrito nevoljo starejših konservativcev in v skrb tujezemstva. Ta mladina hoče nekaj novega in po svoji mladostni nepotr-pežljivosti hoče to takoj. Vodja te mladine, Hitler, katerega mladina naravnost obožuje, pa je malo bolj previden in jo po svojih najboljišh močeh zadržuje, da ne napravi nepremišljenega koraka. Tudi v Nemčiji se opaža nemir, toda ta nemir je bolj stremljenje mladine za vse nekaj večjim, novim. Kaj hočejo, niti sami ne vedo. Nemčija se stalno oborožuje in vendar trdijo voditelji, da nočejo drugega kakor mir.
Žalostno sliko je videl poročevalec v Avstriji. Dunaj, nekdaj veselo mesto, je zdaj ta-korekoč mrtvo. Deloma je to Posledica še nepozabljenih nedavnih krvavih dogodkov, de-loma je pa tudi strah pred oblastmi. Fašistični Heimwehr 'ma mesto pod popolno kontrolo in kdor ni s fašisti, je negotov svoje usode. Zato se tudi Pogovori o političnih zadevah vodijo s pridušenim glasom in šepetaj?., da jih ne sliši kak fašistični špijon. Politična situacija je negotova in ravno tako tudi pozicija Dollfussa; Heimwehr se ga lahko iznebi vsak čas. Nova pogodba z Italijo od ljudstva ni posebno pozdrav-Uana. Naklonjenost ljudstva se nagiblje bolj proti bratski Nemčiji kakor proti Italiji; to-točasna vlada hoče tako in tako mora biti.
Enako je tudi Ogrska z mednimi občutki sprejela novo Prijateljstvo z Italijo. Nikake-Ea posebnega navdušenja ni 2anj; poleg drugega tudi ne o-^enja nič o najbolj popularni težnji Ogrske — o reviziji mi-
za sredo ob 9. uri zjutraj. Zvečer pa je napravil apel na delavstvo, naj odloži stavko do konference, ki se je določila za četrtek v Beli hiši. Delavstvo mu je ugodilo. -o-
KRIŽEM SVETA
Henry Pu-Ji, katerega je postavila Japonska za cesarja provinci Mandžuriji, ki jo je nasilno ugrabila Kitajski. Novi cesar si je po kronanju premenil ime v Kang Teh in njegovo cesarstvo se imenuje Mandžukuo.
KAM BO ŠEL
INSULL?
ODGOVOR ČE-HOSLOVAŠKE
—	Berlin, Nemčija. — Pod novim nazijskim režimom je več nemških listov prenehalo izhajati. Ista usoda bo zadela tudi Vossische Zeitung, enega najbolj popularnih in najstarejših listov v Nemčiji. Časopis je bil ustanovljen v letu 1704.
—	Madura, Indija. — Ma-hatma Gandhi, o katerem se ni slišalo, odkar je bil v avgustu izpuščen iz ječe, daje angleškim oblastem zopet misliti. Potovati je namreč pričel od mesta do mesta in propagirati za pravice za nižje kaste indijskega ljudstva.
—	Dunaj, Avstrija. — Prvikrat, odkar se je končala, civilna vojna, je bilo pretekli ponedeljek dovoljeno tujezemskim žurnalistom, da so smeli obiskati ječo, v kateri je zaprtih okrog 2000 socijalistov.
—	Jeruzalem, Palestina. Proti trem voditeljem demonstracij, ki so jih Arabci vpri-zorili meseca oktobra proti Judom, se je v ponedeljek pred sodiščem izrekla. sodba. Obsojeni so bili na deset mesecev ječe pri trdem delu. Pri omenjenih demonstracijah je bilo ubitih 80 oseb.
—	Chicago, 111.—171etni Wm. Sluegge, živeč na neki farmi ob River Rd., se je pretekli petek obesil v hlevu. Deček je bil
Iz Jugoslavife.
PRETRESLJIVA TRAGEDIJA REVNE KMEČKE DRUŽINE V GORENJI VASI V ŠKOCJANSKI OKOLICI NA DOLENJSKEM. — POŽARNA NESREČA NA GORENJSKEM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE IN NESREČE.
Hude nesreča kmečke družine
Škocian, 5. marca. — Posestnik France Vajs in njegova že-
,, .. ,	v., v , izbruhnil požar
na Marija sta se poročila sele	n
pred nekaj leti, imela pa sta že troje otrok: 4 letnega Franceta, 3 letnega Tončka in 1 letno Mimico. Pri vsem svojem siromaštva sta bila zakonca od srca vesela svojih otrok in sta v nji-( hovi navzočnosti pozabljala na' hude križe in težave. Težav in skrbi pa sta imela v obilici, kajti posestvo je majhno in hoditi sta morala tudi k premožnejšim kmetom na dnino. Če sta le mo- i gla, sta uredila tako, da je bil j eden doma pri otrokih, in če je mati delala blizu hiše, je ob vsaki priliki hitela domov, da vidi, kako je z malčki. V soboto je odšel oče že zgodaj na delo v vino-
Ognj pri Kotljah
Kotlje, 26. febr. — Dne 14. febr. dopoldne okrog desetih je pri Kamniku Florijanu, pd. Zagerniku na Br-dinjah. Pogorela sta hiša in hlev. K sreči so rešili vse drugo, le meso od dveh svinj, ki je bilo shranjeno na podstrešju, je postalo plen ognja.
Na mesto požara so prispeli gasilci iz Kotelj in Guštanja s svojimi brizgalnami. Poslopje je bilo zavarovano, vendar je nesreča tem večja, ker je posestvo sedanji gospodar kupil šele pred enim letom in še prodajalcu ni mogel v sedanji krizi vsega izplačati.
-o--
Starček pod vozom
Mnogo razburjenja je vzbudil
grad posestnika Smrekarja, že- dogodek, ki se je pripetil v Celju na pa je imela opravke v svojem na Ljubljanski cesti. Nedavno vinogradu blizu hiše. Najmlajša je nekega popoldneva hodil po
Tončka *in Mimico je položila v cesti neki starček, ki ni slišal zibelko, najstarejšega pa je pu- za seboj prihajajočega voza, na stila, da se je po sobici igral in katerem so sedeli štirje moški.
pridruži
Mala antanta se ne rimskemu paktu.
Praga, Čehooslovaška. — V
rimskem paktu, ki so ga sklenile Italije, Avstrija in Ogrska,
ravnateljstvo je v ponedeljek I ga ne bo dovolila. Ta država
objavilo, da bo, pričenši z dru-j je Abesinija, ki leži na vzhodni gim dnevom, s torkom, z vso;afriški obali. Vladne oblasti so
licenčno številko. Dovolj časa i šil za njo. Rumunija, na katero
tudi pazil na bratca in sestro. Okrog 9. je mati zapustila hišo, malo pozneje pa je prišel s sosedovega vinograda oče ter ostal nekaj časa v sobi pri otrokih. Z ženo sta se bila dogovorila, da
Države ga druga za drugo odklanjajo.
Atene, Grčija. — Ena drža va, o kateri se je govorilo, da NOVA LICENCA ALI ZAPOR se utegne ubežni Insull naseliti se je izrazilo vabilo tudi osta-Chicago, 111. — Policijsko;v njej, se je izrazila,'da mu te-;lim evropskim državam, naj se
pridružijo. V tukajšnjem zunanjem ministerstvu se je v ponedeljek podala izjava, da se resnostjo nastopilo proti avto- i izjavile, da Insullu ne bo dana1 Cehoslovaška ne bo pridružila, mobilistom, ki vozijo še s staro !viza za priselitev, ako bi zapro-;Enako ste odklonili tudi obe
drugi državi male antante, Jugoslavija in Rumunija, in v imenu vseh treh je dal zun. min. Beneš tozadevni odgovor Mussoliniju.
MOČ GANGSTERJEV V AMERIKI
Washington, D. C. — Senatu je bil predložen zakonski 'predlog, po katerem bi dobile federalne oblasti večjo moč pri zatiranju gangsterskih zločinov, proti katerim so mogle do zdaj nastopati samo z malenkostnimi obtožbami, kakor neplačevanje
stalno potrt m žalosten, odkar , ..	v.	, , .
. . , ., . . , , . i bo tudi ona večkrat pogledala v je izgubil svoiega očeta pred le- !, .v r> ... , , , . , , , .	hiso. Zena, ki ie vedela, da je bil
tom dni.	v , . , .
medtem moz doma, je ostala v
vinogradu komaj dobro uro, potem pa je hitela domov.
NEUSTRAŠENA ŽENSKA
Chicago, 111.— 741etna Cath. Marsh, 2934 W. Congress St., se je v ponedeljek zvečer izkazala kot prava junakinja. Zaposlena je kot prodajalka voznih listkov na neki postaji nad-ulične železnice. Omenjeni večer sta prišla dva mlada bandi
Ko je prišla do hiše, se je močno čudila, ker je bilo vse tiho. Tolažila se je z mislijo, da otroci spijo. Ko je odprla vrata, pa ji je udaril nasproti za-dušljiv dim, v sobi pa je bilo vse
Voz je starčka podrl in ga vlekel precej daleč naprej. Še tudi potem, ko so ljudje vpili za vozom, ni voznik ustavil voza. ampak podil naprej ter pustil pobitega starčka na cesti.
-o-
Pes obgrizel otroka
Iz Grubniškega polja na Hrvatskem poročajo: Ljudevit Jakob iz vasi Zrinske je odšel s svojo ženo k tastu na delo, petmesečnega otroka sta pa pustila v zibeli: Ko sta se zvečer vrnila domov, sta opazila, da je v zibeli poleg otroka njihov mali pes, ki nekaj grize. Ko sta pa bolje pogledala, sta videla da je otrok
e je popuščalo napram vsako mur, da si je lahko nabavil novo licenco je dejal komisar AUman, toda zdaj čaka nepo-korneže kazen.
-o-
MATI NIZOZEMSKE KRALJICE UMRLA
Amsterdam, Nizozemska. — iEma, 751etna mati sedanje ho-landske kraljice Wilhelmine, je po kratki bolezni bronhitis v torek zjutraj preminula. Ob njeni smrtni postelji ste bili njena hči, kraljica, in njena vnukinja, Julijana. Med prvimi, ki so izrazili svoje sožalje, je bil bivši nemški cesar Viljem, kateri je poslal po posebnem odposlancu velik venec. Pokojna je bila namreč nemškega rodu in je kazala veliko prijaznost pregnanemu cesarjui
se je tudi mislilo, je podala enako izjavo. Egiptovske oblasti pa so dale skrbno zastražiti obalo, da bi se Insull skrivaj ne pritihotapil v deželo.
-o--
temno in tiho. Z največjo nagli-ta in ji ukazala, da mora od-;co je odprla okna ter planila k mrtev, pes mu je pa požrl obe preti vrata, da bosta lahko pri-1 prvi zibelki. Hčerkica je ležala šla do denarja, "če ne, te bova, v njej nepremično in prav tako nabasala s svincem," sta deja-jv drugi zibelki sinček Tonček, la. Ženska pa jima odgovori: Najstarejši otrok pa je ležal ves
rovnih pogodb. In dalje se Madžari na tihem tudi Nemčije boje; ta utegne sčasoma postati močna in kaj bo potem pomagalo Ogrski prijateljstvo z Italijo?
V Italiji sami pa je Mussolini ljudstvo tako preslepil, da niti ne vidi več, da je izgubilo svojo svobodo. V celi Italiji mislijo danes takorekoč možgani samo enega moža — Mus-solinija.
DEPRESIJA PRIZADELA PLINSKO DRUŽBO
Chicago, 111. — Tukajšnja Peoples Gas & Coke Co. je tekom leta 1932 izgubila število odjemalcev plina. Dočim je v januarju 1932 zalagala s plinom 756,000 domov, je to število padlo do februarja 1933 na 713,000. Dvignilo pa se je zopet do decembra 1933, in sicer na 724,000. Preteklo leto pa se je znatno pomnožilo število domov, ki so vpeljali plinsko gretje.
——o-
ŽENSKE MORAJO PITI PRI mizah So. Bend, Ind. — Tukajšnje mesto je rešilo vprašanje glede ženskih gostov v salunih, katero je postalo za nekatere ljudi skrajno pereče, odkar je prohi-bicija odpravljena. Izšla je mestna odredba, ki govori, da so bare samo za moške. Ako si hoče ženska privoščiti pijačo, se mora vsesti k mizi. -
-o--
Najzanimivejše vesti so Amer. Slovencu; čitajte ga!
"Streljajta, ako hočeta, saj mislim, da sem itak že dosti dolgo živela, toda notri vaju ne pustim." Ko sta bandita videla, da ne opravita z grožnjami nič, sta odšla.
-o-
roki do komolcev.
-o-
Fantje med seboj
V Podovi pri Račah so se na cesti stepli fantje in v pretepu je eden s tako silo zasadil 25-let-
SPOR MED ŽELEZNIČARJI IN DRUŽBAMI
Washington, D. C. — Pogajanja med železniškimi družbami in unijami železničarjev dohodninskih dav- niso privedla do nobenega likov in podobno. Moč gangster- jspeha. Družbe so stavile zah-skih oboroženih sil je narav- tevo, da morajo unije pristati nost velikanska. Kakor se je 'na to, da ostane še naprej v ve-izrazil generalni pravnik Cum- 'ljavi 10 odstotno znižanje plač,' bilo gotovo že mrtvo prenešeno mings, imajo gangsterji več jki se je svoječasno uveljavilo.1 iz hiše, fantkoma pa je še po-oboroženih mož v Ameriki, ka- Železničarji pa nasprotno j časi utripalo srce. Starši in dekor šteje celokupna ameriška [vztrajajo na tem, da se jim po-lavci so poizkušali vse, da bi jih armada in mornarica.	jvrnejo njih plače na isto viši-,z drgnenjem in umetnim diha-
--o——	no, kakor so jih imeli pred njem ohranili pri življenju a je
OTROK ŠTIRI DNI SAM PRI '.1929. Družbe ne pristanejo.' 3 letnemu Tončku srce že po ne-
zgrbljen na postelji. Postelj je bila vsa razkopana in ponesna-
žena v znak, da se je nesrečni! nemu posestnikovemu sinu Iva-otrok strašno mučil v dimu. 'nu Predikaku nož v levo ramo, Nesrečna mati je otroke zno- da so ga morali oddati v bolnico, sila ven pred hišo ter obupno klicala na pomoč. Njene krike je slišal tudi mož v vinogradu in v nekaj minutah je bil pred hišo. Na tleh so nepremično ležali trije otroki, nesrečna žena pa se je med pretresljivimi klici in jokom sklanjala nad njimi. Prihiteli so še drugi delavci, ki so z očetom vred skušali otroke obuditi k življenju. Dekletce je
MRTVI MATERI
Mount Vernon, N. Y. — Ko so sosedje v ponedeljek vdrli v
marveč celo groze, ako se uni-kaj minutah prenehalo biti. Naj-
je ne bodo uklonile, bodo delavcem še bolj znižali plačo, in
hišo Mrs. Helen H. Wilson, so jsicer za nadaljnjih pet odstot-našli tamkaj mater mrtvo, ob njej pa napol mrtvo in sestradano njeno triletno hčerko. — Mater je zadela srčna kap in otrok je ostal sam pri njej brez vsake hrane skozi cele štiri dni.
kov. Predsednik Roosevelt je pred kratkim svetoval unijam, naj pristanejo, da ostane 10-odstotno znižanje še nadalje v veljavi.
-o-
Širite amer. slovencas
starejši pa je še nekajkrat tiho odprl oči, žalostno pogledal, potem pa tudi on umrl v rokah nesrečnih staršev.
Strašna tragedija se je pripetila po nesrečnem naključju. Nad pečjo, v kateri je dokaj močno gorelo, je bilo razobeše-nih nekaj mokrih plenic, ki so 'zdrknile na peč ter se vnele.
Nesreča pri delu
Težko se je poškodoval 32-let-ni ključavničar Josip Maher iz Radvanja. V železniški delavnici v Mariboru-je hotel odstraniti pri nekem vozu vzmet, ki se je naenkrat sprostila in mu priletela v levo roko s tako silo, da mu je odbila nekaj prstov.
-o--
Smrtna kosa V Veliki Račni je umrl Janez Bradač, po domače Jernejčev oče, posestnik star 84 let. — V Ljubljani je umrla Marija Le-vičnik, roj. Marolt. — V Mariboru je umrl Franc Sagorski, vpokojeni sprevodnik drž. železnice. — V Novi vasi pri Celju je umrl Franc Pratnemer, posestnik in konjač star 50 let.
-o-
Nevarno orožje Po neprevidnosti je neki Matko Jutriša obstrelil 26-letnega sina kočarice, Auguština Jesiha z Dolnjega Brezna pri Humu ob jSotli. Zadel ga je pod desno oko.
Kakor se vzame.— Janezek: Gospod učitelj so nam dejali v šoli, da ima meter 100 centimetrov.
— Janez: Kakor se vzame — če hočeš postati geometer, ali pa kakor jaz, trgovec s suk-nom.
Težak udarec. — Zdravnik v sanatoriju bolniku: Le pogum, dragi moj. Ali vam lahko povem čisto resnico?
—	Seveda, gospod doktor, na vse sem pripravljen.
—	Torej, vedite, da bo stala operacija $300.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čase do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa ce na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
V uradu. — Slišal sem, da imate uslužbenca, ki je že davno doslužil službena leta.
—	Res je.
—	Kdo je ta mož?
—	Uradni "šimel".
Drugim priporočajo -- sami
pa ...?
KAJ JE NOVEGA V CHI-CAGI?
Chicago, III.
V nedeljo večer in v ponedeljek so marsikje obhajali go-dovanje Jožetov, Pepetov in. Pepc. Marsikje so si obujali lepe spomine v veseli prijateljski družbi.
Ker je sv. Jožef patron tudi našega poznanega in marljivega Mr. Jože Fajfarja, zastopnika Amer. Slovenca, so se zbrali njegovi prijatelji v ponedeljek večer ter so šli na njegov dom proslavit na skromen prijateljski način njegov god. Med drugimi je bil Mr. Leo Mladič, Mr. John Kos-mach, Mr. John Šinigoj, in ker so dospele tisti dan tudi nekatere naročene nagrade za agitatorje Amer. Slovenca, in med temi tudi druga nagrada, zlata ura, za drugega zmagovalca v kampanji Amer. Slovenca, za Mr. Jože Fajfarja, se je veseli družbi pridružil še urednik "A. S.", in je ob tej priliki izročil Mr. Fajfarju krasno drugo nagrado, zlato uro "Elgin" izdelka, zadaj s sledečim en-graviranim besedilom: "V spomin Jožefu Fajfar ob izvolitvi adjutantom Amer. Slovenca, 1934." _ Mr. Fajfar je sprejel ginjenega srca krasno nagrado, ki mu bo v lep in prijeten spomin vse žive dni, ki ga bo vedno spominjala, kedaj je deloval za potrebno stvar, za kat. tisk med nami Slovenci v Chi-pagi.
Mr. Joe Fajfar je v minuli kampanji mnogo delal in mnogo žrtvoval za katol. list Amer. Slovenec. Malo je manjkalo, da ni odnesel prve nagrade. Vsi prijatelji katol. tiska med nami so Mr. Faj farju za njegovo delo v kampanji hvaležni. Naj mu Bog plača za njegovo veliko delo na svoje načine in njegov patron sv. Jožef!
Card party, ki se je vršil v
Zakonske skrbi. — Moja žena se je nekam zatekla. Si jc kje videl?
— Trikrat sem jo že srečal tebe išče.
V Združenih državah se vrši pravkar velikanski eksperiment v vseh panogah gospodarstva. Gre za izboljšanje socialnega reda, da se eliminira brezposelnost in da se oživi splošno narodno gospodarstvo.
Kakor je šlo dosedaj, res ne more iti več naprej. Mašin-ska doba je postavila svet na glavo. Značilno je, da med tem, ko so velekapitalisti računali na velikanske dobičke, ki so jih začeli proizvajati moderni stroji, ki so izpodrinili delavca-člo-veka od dela in kruha, je naenkrat odpovedalo gospodarstvo. Zakaj, je danes znano vsem. Mašinska doba je vzela nižjim ?lojem zaslužek — z njim pa je izginila kupovalna moč širokih mas. Računali niso, da je namreč vedno gledati na to, da imajo delavci primeren zaslužek, ker le potem imajo ljudje sred-a za kupovanje produktov. Tujim je vneslo in moderne išine nimajo več komu proizvajati izdelkov, ker ni trga.
Zvezna administracija pod vodstvom predsednika Iloose-velta se močno trudi, da dovede deželo do gospodarske obnove. Posebne odredbe in posebni načini so se uzakonili in se na svoje načine uveljavljajo v gospodarskem redar dežele. NRA je že-nijalna zamisel, ki naj da podlago bodočemu obratu industrije in bodočemu gospodarstvu dežele. Največji gospodarski vele-umi so zbrani okrog vladnih departmentov v Washingtonu, ki snujejo načrte za izboljšanje gospodarstva.
Leta 1932 so nenadoma prišli s svojimi izjavami znani tehnokrati. Z zbranimi statistikami in proračuni so javnosti povedali, v kak položaj je pripeljal človeštvo in njegovo gospodarstvo moderni stroj. Mnogi so se za izjave tehnokratov zanimali, mnogi tudi ne, kakor običajno. Toda tehnokrati so povedali in pokazali precej resnice. Danes to lahko uvideva vsak. NRA vodi industrijo v smer, katero so pokazali kot edini izhod pred dvema letoma tehnokrati. Namreč, da je treba delovni čas skrčiti, dati priliko večjemu številu' ljudi do zapos-Ijenja, zaslužek pa dvigniti, da se ustvaVi zadovoljivo kupoval-no moč med masami.
Ta preobrat se je začel lani, ko se je pojavil plavi orel — NRA. Kakcr kaže, je vzelo precej časa, da so se izdelali pravilniki za vsako posamezno industrijo. Ti pravilniki se v praksi izpopolnujejo. Vsakdo ima priliko do pritožbe, zaslišbe, itd. Zdaj pa prihaja čas, ko se bodo morala vsa podjetja čedalje bolj ukloniti pravilnikom in svoje poslovanje urediti v zmislu pravilnikov. Vse to je na mestu in NRA je v splošnem sijajen načrt.
Težkoče bodo pa nastale marsikje pri izvajanju pravilnikov. To je sigurno pričakovati. Tudi je velika težava za marsikatero podjetje v tem Času zvišati stroške pri proizvajanju. Marsikje bo morda ravno to uničilo obstoj podjetja. Pomisliti je treba, da vsako podjetje nosi dandanes silno breme pri dajatvi davkov. Danes je davek na vse. Imamo davke na zemljišča in posestva, visoke davke na lastnino (personal property), prodajni davek, dohodninski davek — sploh davek na vse. Pa še novi davki se obetajo, ker denarja administracijam vedno manjka. V takih razmerah, ko je naročil vedno manj, zaslužek pri proizvajanju majhen in ko letni računi zadnjih let
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
poglejte na datum
poleg vašega naslova na listu!
Ako Je poleg Vašega imena številka 3—34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.


©3931, by Edgar Rice Burroughs, Inc. All rights reserved.
Ko so vsi trije prišli na vrh malega grička, se je pred njimi pokazala pokrajina posejana s številnimi jjrički. "Tam," pokaže Thoar, "leži Zoram, moja dežela, v Thipdar gorovju." To je bilo vlruRič, da je Tarzan slišal ime 'tipdar'. Targaš je mislil, da Je- bilo letalo thipdar, in sedaj tudi Thoar govori o tem. — Vsi trije so skupno nadaljevali pot, skupaj jedli, lovili. in spali, pod vtčnim poldanskim solncem dežele Pellucidar.
Kakor so bili vsi trije različnega rodu in narave, so bili po čudnem naključju vendar združeni in so drug drugega potrebovali. Ko so tako hodili naprej, je Tarzan nedaleč pred seboj nekaj opazil. Ni bil kos dežele Pellucidar, nekaj drugega je bilo in Tarzan je hotel vedeti kaj ie. Zato je pohitel od svojih dveh tovarišev nekoliko naprej, da se prepriča kaj bi bilo. Prišel je že dovolj blizu in v svoje veliko začudenje je zagledal pred seboj razvaline ponesrečenega letala.	__*____. at»i j oh
Z začudenjem sta Targaš in Thoar zrla na razbito letalo, ko sta prišla bližje. Tarzan je pa najprej začel gledati za ponesrečenim pilotom. Vse kar ie moral zaznati je bilo nekaj stopinj, po katerih je spoznal, da se je pilot živ rešil in spoznal je tudi, da so bile to stopinje Jsson Gridleya. Uganka mu je pa bila, da ie poleg večjih moških stopinj opazil še druge stopinje, ki so bile manjše. Izgledale so kot stopinje ženske, ali nekoliko odraščenega otroka.
Tarzan je šel po najdenih stopinjah, ki so se vedno boli oddaljevale od razbitega letala. Vse kar je mogel storiti in vedeti je bilo to, da je sledil tem stopinjam- Težavno mu je bilo spraviti Thoara od letala, T».rgaš ga je pa povpraševal: "Kaj je to?" "To je ta reč, ki je bila nad nami v zraku," razlaga Tarzan, "o kateri si rekel, da je leteči zmaj, a ni bilo živo." Targaš pa ni mogel razumeti, kako mora kaka stvar leteti in rjoveti, če ni živa.
Mesto___________S
<w><><><><><K>000<)0«00<><>0<»0<K>0
stran 2	'amerikanski slovenec'	' Četrtek, 22. marca llJ34
AMERIKANSKI SLOVENEC
**•«»* <» mjstarejii slovemki (The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in Ameri«*.
Uutoovijon leta im,	Xefcsblished IUI,
iztiaja vsak dan razua nedelj, pon*- Iwued daily, except Sunday, Mon-ttlikov in dnevov po praznikih. day and the day after holiday«.
Izdaja in tiska!	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST publishing co.
Naslov uredništva in oprava:	Address of publication offica:
!M9 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
cm celo leto_______$5.00	For one year_____$5.00
U ool leta____ 2.50	For half a year___2.50
£a četrt leta________1.50	For three months__1.50
Za Chicago* Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
&» celo leto	f*""	For one year___$6.00
U pol leta -____3.00	For half a year___3.00
1» četrt teta__________1.75	For three months___1.75
, skoro pri vsakem podjetju kažejo le samo izgubo, bo težko za-J posliti naenkrat več ljudi, skrajšati čas in dvigniti zaslužek. To i bi bilo mogoče samo v takem slučaju, da bi se naročila dvignila, da bi s tem nastalo več dela, potem ja. Drugače pa, zlasti v takihle razmerah, kakor smo, je za marsikoga uganka, ka- < ko se naj to izvrši. Vzeti nekaj tam, kjer ni, je težavna stvar. Pregovor pravi: Tam, kjer ni nič, še vojska nima kaj vzeti.
Da to ni lahka zadeva, ve zvezna administracija sama. Vlada priporoča industrijalnim podjetjem, da skrajšajo obratni čas, dvignejo zaslužek. Sama pa tega ne more za svoje upo-slence. Poštni department je določil, da se bo po mestih raz-našala pošta le enkrat na dan, mesto trikrat in dvakrat, kakor se je dosedaj. S tem, pravi generalni poštar, se bo lahko odslovilo več tisoč pismonošev in drugih delavcev na pošti in se bo s tem skrčilo stroške za obratovanje pošte. Mnogim poštnim uslužbencem dajejo tudi neprostovoljne počitnice. Torej vlada na eni strani izvršuje to, kar drugim odsvetuje. Zakaj vlada sama najprvo ne pokaže zgleda pri svojih delavcih in jim ne poveča kupovalno moč? Seveda, svetovati drugim nekaj je lahka stvar, nekaj drugega pa je take nemogoče nasvete izvrševati.
Možganski trust ima najlepšo priliko, da uravnovesi obrat pošte na tak način, kakor to svetuje industrijskim podjetjem. Pokaže naj vzgled!
(30)
X	AMERIKANSKI SLOVENEC,	|
2	1849 W. 22nd St., Chicago, 111.	<
9 Priloženo vam pošiljam svoto 3________________za obno-	'
2	ritev moja naročnine za "Amer. Slove,tea".
o Ima_________(
$ Naslov___________<
I;
soboto, 17. marca, v korist cerkve, je izpadel jako povoljno. Bila je lepa prijateljska zabava.
Mr. Frank Grill, lastnik slovenske pralnice in direktor Metropolitan State Banke, ki je bil pred nekaj tedni operiran na slepiču, je že skoro docela okreval in se zopet giblje med nami.
-o--
LEPA IGRA SE PONOVI Ely, Minn.
Veliko zanimanje je med slovenskim ljudstvom za lepo , dramatično predstavo "Sv. Ge-| novefa", katero bodo vprizorili i Slovenci in Slovenke iz Gilber-I, ta pod vodstvom dr. Marije : Vnebovzete št. 203 KSKJ., dne 25. marca v Washington Auditorium ob pol 8. uri zvečer. — Ta dramatična predstava, ki je žela pri prvi uprizoritvi vso pohvalo, se še ni vprizorila na Ely. Igra ima sedem dejanj in se priporoča občinstvu, da se v obilnem številu udeleži. Med prizori bo igrala orkestra.
Naročnikom Amer. Slovenca v Ely javljam, da imam sedaj v zalogi krasen molitvenik "Slava Mariji" in druge molit-venike za mladino. — Ce nima kateri naročnik še stenskega koledarja, naj se oglasi pri meni.	J. Peshel.
-o-
KAKO JE MED ROJAKI V MICHIGAN
Manistique, Mich.
Ker ravno pošiljam naročnino za list, bom čitateljem Am. Slovenca nekoliko sporočal, kako je tukaj pri nas. — Z delom se še ne moremo preveč hvaliti, kot menda ne nikjer. Dela tu pa tam po nekaj delavcev, toda brezposelnih je še vedno veliko. Nekaj je tudi zaposlenih pri CWA in bodo, kakor pravijo, končali dela koncem tega meseca. Po domače in po pravici povedano, bodo skon-
čali s tisočaki, ker dela bo še
7 i
vedno veliko> ostalo. — Zimo imamo letos prav dolgo in hu-1 do, da so kar hiše pokale. Sne-1 ga je še sedaj veliko in se mu kar nič ne mudi, da bi se pošlo-j vil. Pa menda ne bo spak za vedno pri nas ostal. — Ker sej bliža pomlad, bi morda kateri izmed Slovencev ali Hrvatov j želel tukaj v Michiganu kupiti farmo, naj piše za pojasnila na Mr. George Frankovich Sr. —( Veseli me, da se je kampanja Amer. Slovenca kljub slabim' razmeram še tako dobro obnesla. — Pozdrav čitateljem in vesele velikonočne praznike.
A. Krašovec. -o-
BIL JE VELIK MISIJON
Euclid, O.
(Dalje.) — No, in kaj nami je govoril misijonar? Kaj govore misijonarji v splošnem?! — Nekateri ljudje si predstav-j ljajo, da je sv. misijon neke j vrste ceremonija; eni s-e temu posmehujejo in pravijo, da je to za stare ženice. To pa store radi tega, ker so slepi in ker so v sebi zamorili duha življenja, niso ga poslušali ob času, ko jih je svaril in klical k sodelovanju. — Dasi je bil človek že po naravi rojen slabič, kakor je bilo že v začetku omenjeno, je k tem slabostim prejel notranji svareči glas,da je lahko po tem glasu spoznal, kaj je prav in kaj ni prav. Ce je pa človek ta glas zamoril, je seveda sam kriv. Človeku je bilo naročeno, da mora ob nedeljah v cerkev, kjer bo poslušal evangelij in njegovo razlago. Pod kaznijo greha mu je bilo to zapovedano. Ko je človek to zavrgel, je sam zakrivil, da je ta glas v njem umrl in duša ni dobivala hrane ne življenja iz sv. evangelija. Ko je pa duša oslabljena, telo gospodari in slepota telesa nad dušo tako zagospo-dari, da se ta ne more brez posebne'božje milosti več okrepiti in vzdigniti proti telesu, to bi bil pa že čudež. — Kdor vere ne išče, je ne bo imel. Vera se ne bo nikomur ponujala. Je sicer volja božja, Bog želi, da bi se vsak izveličal, toda človek bi si moral tudi sam prizadevati, sam mora tudi nekaj storiti, da tako pokaže svojo dobro voljo, da želi sv. vere. Moliti mora in vero iskati, brez lastnega truda je ne bo dobil in če je ne dobi, s tem vse izgubi.
Zato so misijoni, da bi ljudje, ki so j>o: svojih neprilikah zašli iz pota vere v brezverstvo, ali ce v veri ohladili, isto zanemarjali in postali taki, da ne vedo, kam bi se nagnili. Za nje je sv. misijon, da bi se vrnili zopet nazaj v naročje vere in se osrečili. — Nič novega nam ni razlagal misijonai*. Prav po domače nam je povedal, kot bi se razgovarjal z verniki o sv. resnicah. Nič novega ne pove, ampak razlaga samo tiste resnice, katere je ustanovitelj in največji misijonar razlagal a-postolom. Razlaga lepo eno za drugo in jih podpre z dokazi
na pot zveličanja. — Kdor se potrudi, da se sv. misijona udeleži, ta gotovo ne odhaja prazen od misijonskih govorov,neka j je gotovo prejel za svojo dušo. Večkrat k0 si imel priliko slišati misijonarja, več sadu boš odnesel, bolj boš oživil svojo dušo in močnejši boš postal v duhovnem preobrnenju. Z drugo besedo, tvoje versko prepričanje je postalo močnejše, tvoja vera v Boga bolj živa, tvoje upanje večje, da boš po smrti večno živel. Ogrelo se je v tebi srce za versko in cerkveno življenje in kar je bilo poprej slabotno, ali pa morda sploh ni bilo, je zopet v tebi. Ker pomni, da vera, upanje in ljubezen so za vsakega Človeka največjega življenjskega pomena.
Ko se tako sv. misijon po navadi vrši teden ali dva, se človek z njim zelo okoristi. — Njegove duševne moči si opomorejo;, slabi in drugače čisto brezbrižni spoznajo zmoto, dobri se pa še bolj utrdijo v sv. resnicah. Vsi imajo korist, vsem, ki so se sv. misijona udeležili, je bil v uteho, nobenemu v kvar, kajti med sv. misijonom se vedno povdarja to, da človek zopet vzljubi svojega Stvarnika in poleg tega tudi svojega bližnjega. V tem je za-popadena vsa naprednost, narodnost in vse človekoljubje, o katerem se današnjemu svetu toliko sanja, da o tem toliko govoriči in pisari. Vse to je le brezpomembno varanje, če ni v zvezi z božjimi zakoni in božjimi nauki. Nikjer drugje nego v veri je rešitev posameznega človeka, kakor tudi rešitev celih narodov. Nikjer drugje se ne najde zadovoljstva srca kakor v Kristusu. Kristusov nauk se pa deli v sv. Cerkvi in potom sv. misijonov. — Zastonj išče človek svoje sreče in pravic v svetnih zakonih, katere delajo ljudje, ki so sami slabiči. Sam0 v božjih zakonih in v največji zapovedi, ki se glasi, ljubite Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, svojega bližnjega pa kakor samega sebe, le v tem naj iščemo svoje pravice. — Kako nespameten je človek, ki vero črti in še druge od vere odbija s silo peresa in besedo deluje, da v srcih rojakov ugaša in mori vero. Takim gotovo veljajo besede molitve, katero sv. Cerkev moli po vsaki sv. maši k sv. Mihaelu nadangelju, da naj take, ki hodijo po svetu v pogubo duš, pahne v peklensko brezno. — Da, zločin je to, ki ga napravijo taki rojaki, ki se pojavijo med nami, med našim narodom, ki je -katoliški, da ta narod pogrezajo v nesrečo brezverstva. Vzemi poštenemu rojaku vero iz srca in divjak bo postal, nikdar več ne bo srečen, nikdar več zadovoljen, ker oropal si ga vsega. Nobeno prokletstvo ni dovolj veliko za tvojo kazen in tvoje hudodelstvo. Kakšne koristi neki imajo taki, ki pišejo in rišejo v tem smislu, da odvračajo rojake od ' Boga ? Menda nobene koristi
nimajo, ampak to delo opravljajo le po nagonu samega peklenščka. Taki ljudje so sužnji hudobnega duha, ki po njegovem navdihnenju tako počenjajo. Sirote so in vsega pomilovanja vredni in gorje jim, če se ob času, ki se jim ponuja, času sv. misijona, m predrugačijo. Takim, ki so zašli na kriva pota in ne hodijo po stopinjah cerkve, pa niso sami krivi tega, ampak so žrtev navednosti in neprilik, človek še pregleda njih zmoto. Ne pa tako onim, ki so satanovi agenti vedoma. ki prihajajo k vernikom v ovčjih oblačilih z medom na ,ust-nilah, po časopisih in govorih, kot narodni odrešeniki, samo da zakrijejo svojo hudobijo. Skrijejo se tudi pod krinko dela in zaslužka in kdo ve, kaj še vse uporabljajo, da slepe ljudstvo. Vero postavljajo, da je kriva tega in onega zla, sv. oče, cerkveni vladar in Cerkev da sta kriva, da je revno ljudstvo tako zatirano, itd. itd. Kaj takega je zmožen samo satan in ta v takem človeku počenja to, kar je počenjal v čas«, ko je naš Odrešenik živel, katerega je spravil človek s satanovo pomočjo na križ, dasiravno jo Kristus delil ljudem samo dobrote. — Kar se je godilo takrat, se godi še dandanes in se bo godilo do konca sveta, tako je povedal sam božji Sin — in potem pride sodba. Sledilo bo plačilo in kazen, kakor si je kdo s svojim življenjem zaslužil, ker brez njega bi ne bilo pravice. Tukaj pravice itak nihče dobiti ne more, toda Bog je pravičen in bo vsem poplačal, kakor si je kdo zaslužil.
(Dalje prih.)

SaSE	I
JM Rt Aw »> j
Wl OO OUR PART ,
Četrtek, 22. marca 1934
•amerikanski slovenec'
Strti ti K
"^"»■■■■■»»■■w^ijiii Iiwjii mmarnammammmmmm^^
■ fcratrnrrrer.Tvi.un.nninwummrrwnaniinHUiH^^
:	=
------------:
:	;
3 _	i
f <«r«	e o	_ -	QTfp
| & Iz življenja m sveta- X
j	_______J |
Jacob Gerend Furniture Co.
704-708 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
slovenski puščavnik v samoboru
Pred nekaj meseci se je v starem gradu v Samoboru naselil puščavnik. Pripravil si je stanovanje v nekem grajskem prostoru, pozneje je ta prostor spremenil v kapelico in si postavil mal oltarček. Spi pa sedaj v sobici pod kapelico. V kapelico prihajajo številno Samoborčani pa tudi Zagrebčani. Puščavnik je človek srednjih let, prikupne zunanjosti, lahko bi se reklo lep človek, črnih las in oči. Pozdravlja vsakogar s "Hvaljen Jezus" in prijazno odgovarja na vsa vprašanja. Od obiskovalcev dobiva hrano, včasih tudi denar, v zadnjem času vedno manj. Pušča vnika je obiskal tudi poročevalec zagrebškega "Jutarnjega lista", ki ga je prosil za podatke o njegovem življenju. Po kratkem obotavljanju je puščavnik Pripovedoval:
"Rodil sem se leta 1901 v Slo-venjgradcu, kjer sem ocl svojega 12—16 leta živel kot gozdarski praktikant. Nato sem odšel v službo h grofu T., pri katerem se ostal, dokler nisem šel k vojakom. Po dosluženem kaderskem roku sem se vrnil h grofu T. in ostal pri njem do leta 1929, nato pa sem šel v službo grofa A. Leta 1925 se mi je začela sušiti hrbtenica, trpel sem hude bolečine in sem moral domov. Ze ko mi je bilo devet let, je prišla v naše mesto skupina ciganov. Najstarejša ciganka mi je "prerokovala", da ne bom umrl doma, pač pa bom, ko bom dosegel Kristusova leta, doživel velik prevrat. Na vse to sem že skoraj pozabil, neki dogodek pa mi je osvežil spomin na ciganko. Nekoč sem Pregledoval omare, tam sem na-Pismo,iz kterega sem zvedel Za skrivnost, katero je pred dvajsetimi leti povedala ciganka m°ji materi. Vsebine tega pisma vam ne morem povedati, bilo pa Je vzrok, da sem šel od doma. Najprej sem živel v neki votlini blizu koroške meje. Tam sem o-stal do leta 1931, ko sem čul, da živi v neki votlini na Gorenjcem nad 80 let stari puščavnik. Sel sem k njemu in ostal pri ttjem do njegove smrti 1933. Nato sem se pa iz gotovih vzrokov preselil v Samobor. Klub "Šiš-niiš" mi je dovolil, da prebivam v starem gradu, za protiu&lugo Pa moram vsak dan odpirati in Zapirati grajska vrata. Tako sem se zdaj tukaj pomiril in moja največja želja je, da bi mi dobri ljudje pomagali in mi omogočili, si zgradim kapelico in oltar, ^elal bi seveda sam."
Na vprašanje, kako živi, je odkril, da vstaja ob štirih, nato (l	uri pred oltarjem. Čez
' 4 bere nabožne knjige, grUmisl-kje, ob devetih zvečer . sPat. Za vsako opravilo ima (*no določen čas. Ob nedeljah e ob 5 zjutraj k maši v cer-ev> kjer ostane več ur. Nato do-a bere in piše, popoldne pa na-adno sprejema obiske. rako živi in dela samoborski
Puščavnik,
riška Akademija znanosti celo nagradila, da je daljše premikanje jeklenih koles na jeklenih tračnicah, vsako premikanje s pomočjo parne sile nemogoče. Celo z matematičnimi razlogi je nastopil proti takšnim "absurdnostim". Navzlic vsem teoretičnim razpravam pa so nekoliko let pozneje že tekle prve železnice.
Neki drugi učenjak je v Berlinu dokazoval, da bi moral "o-gromni zračni pritisk" pri hitrem gibanju železnic usmrtiti žival in človeka. Avstrijski cesar Ferdinand se je prvemu načrtu železnice na avstrijskih tleh smejal, češ: "Zakaj naj bi gradili železnico, če niso niti navadne kočije vedno zasedene?"
Prof. James Lardner se je ro-gal v obširni znanstveni razpravi, da bi bilo prav tako lahko preplavati Ocean z lastno telesno močjo kakor s parno silo. Dve leti pozneje, 1. 1819., pa je že prvi parnik "Savannah", preplul Ocean.
Prav tako sq se drugi rogali gonilni sili bencinskega motorja in prvi poskusi so jim na videz dali prav, ker so se končali z eksplozijo in z usmrtitvijo eksperi-mentatorjev. Toda končno so le zgradili motorje, ki so ustvarjali podlago današnjega ogromnega prometa z motornimi vozili.
Na Angleškem je izumitelj svetilnega plina Harry Murdoch kmalu prodrl s svojim izumom. V sosedni Francoski pa so inž. Lebona, ki je hotel uvesti plinsko razsvetljavo v Parizu, celo ubili. Izumitelja Auerjeve mrežnice, dr Karla Auerja so hoteli 1.1885. na Dunaju ovaditi radi slepar-stva, ko mu je žareča mrežnica pri poskusu pred večjim številom tehnikov, v katerih je iskal financirjev, razpadla. Toda šest let pozneje j(3 Auer z boljšo mrežnico vendarle zmagoslavno prodrl v svet.
Tudi Benjaminu Franklinu so se rojaki smejali, ko je iskal finančne podpore za svojo idejo strelovoda, dasi je svoje načrte lahko pokazal in dokazal na majhnem modelu.
Dr. de Mouzela, ki je predva jal 1. 1877 prvi Edisonov fono-graf pariški Akademiji znanosti, je prof. Bouillaud vrgel s fo nografom vred s podija, češ, da tako odlične družbe ne bo tre-buhljač in slepar imel za norca Kos kovine nikoli ne more posnemati plemenitega zvoka človeškega glasu. Nekoliko mesecev pozneje pa je le Mouzel z drugim aparatom dokazal, da so ugledni
in učeni možje včasih v resnici norci.
-o-
zlate posetnice
"Zdi se mi, da se bliža kriza h koncu," je rekel nemški zlatar dopisniku "Koeln. Ztg." v Buenos Airesu. "Po dolgih letih sem dobil zopet naroČila za zlate posetnice."
"Zlate posetnice? Hočete mi natveziti pravljico!"
"Pojdiva v delavnico," se je nasmehnil zlatar. "Takoj boste videli, da je to res."
Zlatarjevi vajenci so res vre-zavali imena naročnikov na tenke zlate lističe.
"Neverjetno! Koliko pa stane takale posetnica?"
"Cene so pač različne. To je odvisno od količine in kakovosti briljantov, ki se porabijo za črke."
"A kateri razsipnež je tako bedast, da izda toliko denarja za nepotrebno stvar ?"
"Stvar ni tako bedasta, kakor se vam na prvi pogled zdi," je pojasnil zlatar, "in se naposled tudi izplača. Velike tvrdke naročajo zlate posetnice, če imajo važna pogajanja z državnimi u-radi, se potegujejo za velika naročila itd. To olajša zastopnikom njihovo nalogo. Nihče ne bo zavrnil obiskovalca z zlato poset-nico in je tudi ne bo vrgel v koš: saj je«posejana z dragulji. Uradnik, ki sprejme tako posetnico, jo naposled proda zlatarju. In vendar nihče ne bo očital, da je sprejel podkupnino."
. -o-
prvotni evropski gozdovi
Prvotni prebivalci Švedske so morali biti veliki prijatelji lešnikov, kajti Švedsko so tedaj pokrivali razsežni gozdovi leščev-ja. Tako zatrjuje švedski učenjak, raziskovalece Lenart v. Post, ki je dolgo študiral in razčlenjeval primarno vegetacijo Švedske in Evrope.
Na podlagi mikroskopskih a-naliz okamenelega fiSfijjjgga pra-ha, ki se je našel v skladovih zemlje, je profesor napravil diagrame in zemljevide, ki kažejo zelo zanimivo sliko tedanje evropske celine. Prvotni gozdovi Evrope so bili čisto drugačnega1 značaja kakor so dandanes. Čim je s Švedske izginila ledena skorja in se je začelo na njenih tleh prebujati življenje, je predstavljalo to ozemlje nekakšne vrste sibirsko tundro. Poledna doba, ki je prinesla s seboj večjo toploto, je izvabila iz tal rastlinje v podobi brez in borovcev, pozneje tudi hrastov in leščevja.
Glede ostale Evrope trdi prof. v. Post, da so bili gozdovi tedanje dobe čisto drugačni kakor danes. Borovci, smreke in jelke so bile pomešane z brezami in to drevje je pokrivalo večji del celine tja do Atlantskega oceana. Bor je rasel in se košatil tudi v zapadni Angliji ter na Irskem
VODNJAK V TURČIJI
v Tokiu dovolila poldrugo mi-ljardt jenev za povečanje mestu, za zgradbo novih cesta,mostov, šel in železnic. Na Japonskem se vsako uro rodi 249 otrok, umrje pa le 136 ljudi. Na ta način je japonsko prebivalstvo samo v letu 1932 naraslo za 1,007.-8G3 ljudi. V tem letu se je prvič zgodilo, da se je število Japoncev pomnožilo v enem letu za en milijon; kajti umrljivost leta 1932 je bila tako majhna, kakor že 70 let poprej ne.
Te številke nam razlože lahko marsikaj političnih in vojaških dogodkov na Daljnem vzhodu. O-gromno število japonskega prebivalstva, ki šteje 80 milijonov duš, ki pa je potisnjeno na razmeroma majhno otočj«, na katerem ni prostora niti 400.000 km, mora kajpada iskati novih selišč v sosednih deželah. To pa je mogoče le na Kitajskem, na Koreji in v Mandžuriji. Zaradi tega so tudi mednarodni spopadi skoraj neizogibni.
mobre če1elice Inženjer Fraacen poroča v pariškem "Matinu" o več posku-■ . tfo-^	sih, ki jih je lansko poletje na-
Prostor, ki ga vidimo na sliki, je bila prej krščanska bazi- pravil s čebelami, da bi dognal, lika v Istanbul, Turčja. Porušil jo je sultan Mohamed. Zdaj koliko pameti imajo te živali, služi ta prostor, ki leži kakih 500 čevljev globoko pod zemljo, Mnogo raziskovalcev je dok izo-kot javni vodnjak, ki zalaga z vodo okrog 600 stanovanjskih val°- d» čehela, če najde košček hiš. Skozi odprtino ze ravno spušča posoda, s katero zajemajo sladkorja, ne začne takoj srkati, v0{j0	ampak odleti najprej k svoji dru-
žini po druge čebelice. Učenjaki
in sedanji severnoevropski bor je bil tipično drevo srednjeevropskega alpskega sistema.
PREPIR ZA ZLATI ZAKLAD
Leta 1814 je vojvoda Wellington potisnil francosko armado maršala Soulta iz Španije v južno Francijo. Ko se je Wellington s svojo armado približeval Toulousu, so začeli meščani bežati. Neka plemiška rodovina je pred begom pobrala vse svoje dragocenosti in jih zakopala na vrtu svoje pristave. Sedaj, ko je preteklo nad sto let od tistega časa, se je na tistem vrtu igrala mala vrtnar jeva hčerka in pre-kopavala zemljo. Pri tem je izkopala nekaj zlatnikov in drugih zlatih predmetov .To je nesla pokazat očetu. Takoj so začeli kopati dalje ter izkopali zaprto steklenico, v kateri so pa našli le iistek. Na tem listku je bilo natančno popisano, kje je zakopan glavni zaklad. Za to izkopavanje je izvedela oblast in javnost. Kopalci zlatega zaklada so morali prenehati s kopanjem, ker je med sedanjim in prejšnjim lastnikom tistega posestva nastala pravda, čigav je zlati zaklad, ki je bil v Napoleonovih časih tam zakopan. Predno bi sodišče to pravdo odločilo, je zaplenilo najdišče zlatega družinskega zaklada, tako da sedaj nihče ne sme kopati.
pisal članek, v katerem je doka- so trdili, da čebela dela to zato, zoval, kako silno se množe azijat- ker ji je "jasno", da sama ne bo ski narodi v primeri z evropski- mogla použiti vsega sladkorja, mi. Podatki, ki jih priobčujejo Inž. Francon je ta poskus pono-listi, dokazujejo, da se posebno vil in dognal tole. Najprej je po-naglo množe Japonci.	ložil ujete čebelo na košček suhe
Glavno mesto Japonske Tokio sladkorne kocke. To bi bila moje še leta 1925 štelo 2,000.000 rala čebelica šele s svojo slino prebivalcev, danes pa s pred- zmehčati, če bi hotela sukati. Zi-mestji vred šteje že 4,000.000. valica je res preiskala sladkor Če se bo mesto tako razvijalo, bo ter nato odletela. Ko se je vrnila, v 40 letih postalo največje mesto je pripeljala s seboj tri tovari-ne le Azije, ampak vsega sveta. šice. Prav toliko čebelic pa je Z ozirom na tako naglo množeče imelo prostora na razmeroma se prebivalstvo je mestna uprava majhni sladkorni površini. Nato

proslava ob kronanju
Kako sprejema svet no
ve iznajdbe
je rancoski listi so poročali, da ^Predlagal neki inž. Remy nov jew.n za zgraditev že dolgo pro-,u'ane železniške proge iz E-Ko ^ v Kapsko deželo. Ta proga to, k z§radila do danes samo za-naike.r-bi •10 veter v Puščavi &em	času zasul 8 Peskom.
0gJ Pu Predlaga, naj bi preko cevi^enih ozemel.) Položili velike tran"8 tračnicami> v katerih 110-lahk v?}i se železniški promet
Mn Vr®il brez vsake škode. danda°Sl S°' ki Se utesnejo celo Jati , i"6'^ takšnim načrtom sme-tehničnf, S° S Praktičnega in Vedi j i - stališča povsem iz-
fiJv pki francoski matematik in mični e--n0Ulli je dokazal v teo

.»^c	- ^v/ivcv/^ai v leu-
razpravi, ki mu jo je pa-
Ob priliki kronanja cesarja Mandžukuo so se videli najbolj fantastični prizori. Gornja slika kaže skupino plesalcev na hoduljah (stilts).
ZAKLAD V PORT ARTURJU
Neki ruski emigrant po imenu Aleksandrov, ki živi v Londonu, je zaprosil japonske oblasti za dovoljenje, da bi smel izkopati zaklad, ki leži po njegovih trditvah v ozemlju Port Arturja. Zakopali so ga tja za časa rusko-japonske vojne leta 1905 in znaša baje 12 milijonov zlatih rubljev. Aleksandrov trdi, da je edini človek, ki ve za kraj tega zaklada.
kako se množe japonci
Pred kratkim je Mussolini 11a-
Naznanilo in zahvala.
S tužnim srcem naznanjam« vse* s»r«inik«m, prijateljem in znancem, da nam je nemila smrt iztrgala iz naše srede ljubljenega
soproga in očeta,
George Gergisch-a Sr.
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše o£i preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0S23 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
Svojo blago dušo je izdihnil dne 20. feb. 1934. v visoki starosti 70 let. Pokojni je bil doma v vasi Prelesje, fara Stari trg ob Kolpi pri Črnomlju, Bela Krajina.
Pogreb pokojnega se je vršil dne 23. febr. v žunni cerkvi sv. Cirila in Metoda s peto sv. mašo, katero je daroval Rev. Father Arda3.
Tem potom se najlepše zahvaljujemo častitemu gospodu, ker mu je podelil zadnjo popotnico za umirajoče in molil za njega, ko je rajni ležal na mrtvaškem odru in za njegovo spremstvo na Calvary pokopališče. Lepa hvala vsem, ki so mu darovali vence v zadnji pozdrav in sicer: Mrs. Mary Llrabcc in družina, družina Mi< in Mrs. John Schutte. družina Mr. in Mrs. Chopich, Mr. in Mrs. J. Schukantz, Mr. in Mrs. Henry Gruden, Mr. in Mrs. Matt Urbanic, Mr. in Mrs. Anton Kopena, družina Brulla, Mrs. Mary Margola in družina, Mr. in Mrs. Jos. Steinbruecker, Mr. in Mrs. Arno Steinbruecker, Mr. in Mrs. Wm. Steinbruecker.
Posebno se še zahvaljujemo našemu prijatelju Frank L:s-kovshek-u in njegovi hčerki Frances, ki sta prišla iz Port Wash-ingtcna na pogreb in ooložila krasen venec na krsto rajnemu. Nadalje najlepša hvala društvom, sv. Janeza Krstnika, št. 82, JSKJ. in nemškemu društvu '"National Aid Society" za krasna venca In "i udeležitcv pri posjrebu.
Lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše za pokojnega. Za 3 sv. maše Luedke Bros. Po dve »v. maši: Mr. in Mrs. John Be-sal, Mr. in Mrs. Anton Sterk, Mr. in Mrs. Jos. Derenshin, Mr. in Mrs. Frank Seiko, Mr. in Mrs. Tos. Finst, Mrs. Andrew Stockel. Po eno sv. mašo: Mr. in Mrs. Chopich, Mr. In Mrs. Jacob Napot-nik, Mr. in Mrs. A. Stiglitz Jr., Mr. in Mrs. Victor Turk, Mr. in Mrs. Jacob Kiefer, Miss Emma Sneider, Mr. Ignatz Junz, Mr. Joseph Margola, Mr. in Mrs. Jos. Fritz iz Milwaukee.
Lepa hvala vsem, ki so dali avtomobile na razpolago. Oprostite ker ne moremo vseh imen navesti, ker bi jih bilo preveč. Najlepša hvala vsem, ki so prišli blagopokojnega kropit, ki so čuli pri njem, ter ga spremili k večnemu počitku. Posebna hvala Mr. in Mrs. Anton Sterk, ki sta prišla tako daleč, ter čula pri njem celo noč. . Hvala Mrs. Anton Sterk in Mrs. Besal, ker sta molile rožni venec za dušo pokojnega.
Hvala vsem, ki so nam na kakšen način pomagali v tej žalosti. Naj jim Bog stotero povrne.
Ti pa ljubljenj, nepozabni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
KATARINA GERGISCH, soproga; GEORGE, JOHN, JOE, sinovi; ANNA, ROSE, hčeri; BERTHA, AGNES, sinahi; PETER CAREK, zet. Vsi v Sheboygan, Wis.
Sheboygan, Wisconsin, 17. marca K.i4.
pa je Francon na košček sladkorja vlil nekaj kapljic vode. Nastal je sladkorni sirup, ki sa je razle-zel. Takoj je odletela ona izmed čebelic in se vrnila s pomožnim "moštvom", ki ga pa zopet ni bilo več, kakor le toliko, kolikor jih je na novi površini imelo prostora. "Niti ena več, niti ena manj," piše Francon. Ko pa so čebelice sirup posrkale in je na krožniku ostalo samo nekaj manj vrednih odpadkov, so čebelice takoj odletele. Iz tega sklepa Francon, da so čebele zelo pametne živalice.
-o---
Ni.toh.ilM ;tuvtrncf oglašajte • «-•)« j." <rt:<in v« t " Am eriUi»r»«
ZAHVALA Cumberland, Wash.
Je sicer že precej pozno, pa si ne moreva kaj, da bi se no zahvalila dobrim prijateljem, ki ste naju tako izncnadiH za najin jubilej ali 251etnico dne 20. j an. na Deep Lake dvorani. Resnica je, da sva bila iznena-dena, ker vas je bilo toliko, dragi nam prijatelji. Zato se prav iz srca zahvalimo sledečim: Mr. in Mrs. Joe Richter in sinovom, Mr. in Mrs. John Polajnar in hčeri Mary, Mr. in Mrs. John Mihelich in hčeri Anne, Mr. John Tcrlep, Mr. in Mrs. Rudolph Pečnilc in hčeri Mary, Mrs. Matt Pečnik in družini, Mr. in Mrs. John Cekado in družini, Mr. in Mrs. John Milarie in dr., Mr. in Mrs. A-lojz Kerenc <in dr., Mrs. Joha-na Logar in sinovom, Mr, in Mrs. Jakob Rotar in dr., Mrs. Matildi Remšak in sinovom, Mrs. Blaž Felicjan, Mrs. Feliks Felicjan, Mrt. Ciril Ermenc, Mrs. Mary Gore, Mrs. Rozina Gore, Miss Fanny Gore, Mrs. Joe Mlačnik in dr., Mr. Joe Po-lonšek, Mr. John Prime, Mr.' jHenrik Belak, vsi iz Enumcla-wa. — Mr. in Mrs., Martin Koitna in dr., Mr. in' Mrs. Jos Mlinar ml. in dr., Mr. in Mrs. Joe Mlinar st. in dr., Mr. in Mrs. Frank Repovš in dr., vsi iz Auburn. — Mr. in Mrs. Alojz Zunrek in dr., Mr. in Mr.". John Ilepovš in dr., Mr. in Mrs. Celigoj in dr., Mrs. M. Prašni-kar, Mr. Peter Križman, iz Blake Diamond. — Mr. in Mrs. John Blažič in hči Meli, Mr. in Mrs. Peter Bizjak irj dr., Mr. in Mrs. Valentin Majnik st.. Mr. in Mrs. Valentin Majnik ml., Mr. in Mrs. Rosenstein, Mrs. Joe Perdik iz Rcntona. -— Mr. in Mrs. Frank Orehek, Mr. Frank Tratnik in dr., Mr. John Burkelca, Mrs. Barbara Kaitna. vsi iz Issagnah. — Mr. in Mrs. Medvedšelc, Mrs. Bartel Medved, Mrs. Kroseti ml. in dr. iz Cle Elum. — Mr. in Mrs. Carol Tuci iz Seattle, Mrs. Rose Pe-dersen iz Portland, Ore., Mr. in Mrs. John Požar iz Coulee Dcm., Mr. in Mrs. Javoršek in sin Rudolf, in Mr. Matt Matjaž iz Billangham, Mr. in Mrs. Peter Post in dr., Mr. in Mrs. J. Jackson in dr., Mr. in Mrs. Steve Weston in hči Charlotte, in Frank in Gregor Potočnik iz Cumberland, in Mr. Mr. in Mrs. Steve Boland iz Konesket.
Posebna hvala Mrs. Richter, Mrs. John Blažič in Mrs. Martin Koitna, ki so za vse to skrbele, da so spravile toliko prijateljev skupaj in imele toliko dela za tako sijajno prireditev.
Torej dragi nam prijatelji, še enkrat se vam naj prisrčne j-Še zahvaliva za krasna darila, ki nama bodo v veden spomin na vas in na najin jubilej, namreč zlato uro in zlat prstan z dijamantom ter še več drugih krasnih daril.
Posebno se še zahvaliva moji sestrični Mrs. Mary Bernik iz Detroita, Mich., za krasno darilo in častitke.— Tako vas bova, dragi nam prijatelji, ohranila v najboljšem spominu: do groba in vam bova poskušala povrniti, ako nama bo le mogoče. — Dragi nam prijatelji, o-prostite, če je kaka pomota in če je ime katerega pomotoma izpuščeno. — Midva pa vam ostajava hvaležna	(Ogl.)
Mr. in' Mrs. Frank Potočnik,
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 22; marca 198-1

TitttfftWtW**1
Črni križ pri Hrastovcu
ZGODOVINSKA POVEST
Dr. O. I.:
Da so se tržani že tedaj branili, dokazuje narodna pripovedka, ki pravi, da je šel neki posestnik v zvonik in vsul par panjev čebel na Turke, da bi jih pregnali, kar se je za nekaj časa tudi doseglo, zato pa so obesili Turki nekega dečka v zvon namesto kembeljna in so z njim zvonili. Ko je bil fant že davno mrtev, je pel zvon še dalje, dokler niso prišli ljudje iz sosednih krajev z vilami, kosami ter nagnali Turke.
Ker je trg Sv. Lenart spadal pod gospoščino Hrastovec, je dala ta graščina napraviti okoli cerkve močen zid skoraj dve klaftri visok.
Zid je bil skoraj že dozidan. V tem je umrl Ivan Herberstein in delo je zaostalo. Ko je prišel župnik Morenus in našel zid še nedovr-šen, se je obrnil na graščino Hrastovec s prošnjo, da se naj delo dokonča. Ker je mladi graščak odšel v vojsko, je izročila graščakinja celo zadevo oskrbniku Trenaku.
Le-ta je z delom tudi začel. Dal je kopati dalje po pokopališču okoli cerkve kakor je bilo to potrebno, tako da so izkopali tudi nesegnita trupla mrliče v, katera so potem vlačili psi po pokopališču.
Župnik Morenus je to videl ter delavcem prepovedal tako početje. A ti so mu rekli, da imajo takšno povelje od grajskega oskrbnika. Ze je nameraval se obrniti osebno do grašča-kinje.
Ravno, ko je hotel oditi iz župnišča, pride po trgu oskrbnik Trenak ter se krega nad podlož-niki graščine, da tako počasno delajo.
Župnik Morenus pristopi ter spoštljivo pozdravi. Oskrbnik ga malomarno pogleda, mu komaj odzdravi. Župnik se je čutil vsled tega neprijetno iznenadenega, a vendar se ojunači ter pravi:
"Gospod oskrbnik, to delo ni povsem dobro, skrunijo se grobovi, da se zgražajo že vsi prebivalci trga."
"To mora biti tako," odvrne Trenak neprijazno.
• "Pa bi se vendar dalo preprečiti," meni mirno župnik.
"Zid mora biti napravljen, saj je le v korist vam vsenKjn zato se mora storiti vse, da je delo tudi tako dovršeno, da je zid za sovražnika res prava ovira."
"Popolnoma pritrdim, pa vendar moram povdarjati, da sem jaz kot župnik tudi odgovoren za to, kar se godi na posvečenem kraju."
"Vi nimate ničesar ugovarjati," se zarezi oskrbnik.
"O pač, in tudi admontski opat kot cerkveni patron kaj takega ne more pripustiti."
"To bomo videli, zaščitnik cerkve je graščina Hrastovec in zaradi tega imamo mi o tem odločevati."
"Za me je merodajen edino admontski opat kot cerkveni patron in jaz kot župnik sem poklican, da varujem njegove pravice, kaj pa ima gospoščina Hrastovec s cerkvenim patronom samim, je pa vaša stvar."
"Brigajte se vi rajši za vaše župljane, da ne bodo silili k tistim norcem v Radehovi, katerim se že meša pamet."
"Vi pa jih ne podpirajte s priporočili, če svoje budalosti predlagajo celo škofu v odobritev."
"Kdo to pravi, kako se predrznete trditi kaj takega o meni?"
"Dobro vem, da ste se podpisali na oni prošnji, da se dovoli zidanje cerkve. Šef se je sam hvalil s tem po celem trgu."
"Nesramno, ta podlež, a vi mu tudi dajete potuho, ko se udeležujete teh shodov."
"Jaz storim to kot dušni pastir, da sem o
vsem podučen; z ravno isto pravico pa prašam jaz: S kakšnim namenom pa ste vi prišli sem, na eni strani se delate vernega katoličana; na drugi pa škilite tja k protestantom, ker je tam večja prostost za vašo vest, za katero je potrebno, da je včasih malo manj občutljiva."
"To očitate meni kot grajskemu oskrbniku, kaj takega še nisem slišal," zbesni Trenak ter se od jeze ves trese, "zato prejmete zasluženo kazen."
"Sem popolnoma miren, ker sem v pravici," reče župnik mirno in se obrne proti župnišču, oskrbnik Trenak pa zdirja od cerkve proč po cesti naravnost proti Hrastovcu.
"Kaj takega se mi upa reči ta človek, ki je sam v srcu luteranec, in to pred vsemi ljudmi, Čakaj, ti črni hinavec, tebi še pokažem, sedaj je prišel čas, da ravnam, kakor mi veli vest."
Ves razjarjen je prišel črez travnike mimo debelih hrastov, ki so stali pod gradom, hitro stopal po hribu navzgor ter šel takoj v svojo sobo, da se za prvi trenutek nekoliko pomiri in zbere svoje misli, da ve povedati graščakinji vse, s čim ur odloči usodo župnik Morenusa in Agate.
Priložnost za to se mu je ponudila še tisti dan.
Graščakinja je imela od tistega časa, odkar je odšel sin Ivan na vojsko, dosti skrbi. Ni bilo več človeka, ki bi nadzoroval obširna posestva. Tudi se je bilo bati, da nastanejo spori s patronom šentlenartske cerkve, admontskim opatom. Ze njen rajni soprog je uveljavil gotove pravice glede desetine napram imenovani cerkvi. Zahteval je, da mu mora dati cerkev gotovi del pridelka iz dveh cerkvenih vinogradov in pristave.
Graščakova rana smrt je prekinila končno ureditev te pravice. Cela zadeva je sedaj počivala, a graščakinja je spoznala, da se to ne sme pustiti dalje v nemar, ker zapade drugače graščina z uveljavljenjem svojih desetinskih pravic.
Da se spravi ta zadeva v tir, je potrebovala najprej nasveta svojega grajskega oskrbnika Mihaela Trenak.
Drugi dan potem, ko se je vrnil oskrbnik iz Sent Lenarta, ga je dala graščakinja Margareta poklicati v svoje stanovanje. Trenaku se je zdelo to čudno, kajti od tega časa, ko je zapustil mladi graščak Hrastovec, se to še ni zgodilo in je spregovorila graščakinja komaj nekaj besed z njim, ako jo je slučajno srečal.
Zato se je odpravil takoj ter se javil graščakinji, ki ga je sprejela v sprejemni sobi. Sedela je v naslonjaču, na mizi je imela pred seboj več spisov, nanašajočih se na prej omenjene dese-tinske pravice.
Oskrbnik Trenak se je spoštljivo priklonil ter poljubil graščakinji roko, ki mu je ukazala, da naj sede na stol blizu stene.
Razložila mu je vzrok, da ga je dala klicati. Zadeva mu je bila že od prej znana, kajti rajni graščak Ivan Herberstein se je tudi že ž njim posvetoval o tem vprašanju. Zato mu ni bilo težko odgovoriti. Pogladil se je po čelu, pogledal na spise ter rekel:
"Premilostljiva gospa, ravno v pravem času ste sprožili to vprašanje, skrajno nujno je, da se zopet uveljavijo te pravice, kajti župnik Morenus se obnaša že tako, kakor bi gospoščina Hrastovec kot zaščitnica šentlenartske cerkve sploh ne prišla več v poštev."
(Dalje prih.)
-o--
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu: čitajte ga!
Tri plošče
ki jih priporočamo za
Velikoiioč
VIKTOR
Plošča štev. 2300S [I "ZA VELIKONOČNO NEDELJO" — 1. in 2. del. — Rekordirali "Adrija" pevci.
Stane 75c.
i
I	Plošča štev. 23008
"POD DVOJNIM ORLOM" — "DUNAJ OSTANE DUNAJ", dve koračnici.
Stane 75c.

COLUMBIA
Plošča štev. 25130
"VELIKONOČNA" — 1. in 2. del, moški in ženskli glasovi.
Stane 75c.
Knjigarna
Amerikanski Slovenec
Povestne knjige
KI JIH IMA V ZALOGI IN ZA KATERE SPREJEMA NAROČILA KNJIGARNA "AMER. SLOVENCA".
AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ............$0.70
BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c
Mehkovezana ................................ 40c
BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c
BURKEŽ GOSPODA VITER-
GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Cemažar. Brošura z 142 strani ................................................ 50c
CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c
ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c
ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ............................ 65c
ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ...................................... 75c
DUŠICA, spisala B. Orczy. Ro-ma.il v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ........................................$3.00
DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 60c
ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja ........................................$1.00
FABIJOLA, po kardinalu Weise-mantt. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c
FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa .................................................. $1.50
FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c
GLAD, 53. zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani.. $1.25
GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50
GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c
GORNJE MESTO, zanimiva povest fz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00
GOZDARJEV SIN.- X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ....................................'............ 35c
IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strani........$1.25
IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50
IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c
IZGUBLJENI SVET. Roman spisal- C. Doyle, brošura z 233
JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ............................
75c
30c
ALI BO PARIZ UNIČEN 1. 1936?
GREHI PRINCA SARADINA,
jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25
IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske povesti. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00
IZBRANI SPISI, DR. KREKA,
2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50
IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c
IZLET GOSPODA BROUČKA,
zanimiva povest iz čfeškega 'življenja. Brošura 246 strani.......... 60c
JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ....................$1.00
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ............................... $1.50
JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30> strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00
JURČIČEVI ZBRANI SPISI,
zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni "Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00
V vsakem zvezku so sledeče povesti:
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec,
—	Urban Smukova ženitev. — KIo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. —
—	Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas.
—	Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slovenski svetec in učitelj.
—	Veronika Descniška.
KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani .....................................$100
KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00
KRALJ ALKOHOL, J. London. Rošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25
KRALJ GORA, F.d. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani...$1.00
KRIŠTOF DIMAC, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ................................................$1.50
KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, —
vsak zvezek po ............................ 65c
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gore.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina)
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. Tiskovna pomota. — Spominčica. Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata. — Različni sestri
KAKO SEM SE JAZ LIKAL,
spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane .................................... 50c
KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Er-
mite. Trdo vezana knjiga..........$1.25
Mehkovezana knjiga ..................$1.00
(Konec)
5: Centrala Noyon javlja, da so nemške bombe zadele plinarno, ki je zletela v zrak. Po sedanjem položaju sodeč, so naše baterije zadržale neprijatelja, ko so ga prisilile, da se je dvignil v večje višine in se razpršil. Postopni napadi bodo po vsem tem manj gosti, nego si je bil zamislil neprijatelj.
5.5: Iz Bourgeta je odletelo 200 letal v sevarnovzhodno smer. Lete v skupinah po 20 letal. V tem trenutku so bili Nemci nad La Fereom. Spopad z našimi bo najbrže v Senlisju.
5.15: Centrala v Compieque poroča: Nemška letala lete v manjših skupinah nad gozdom. Naše obstreljevanje je razbilo sovražne skupine, ki se dvigajo više in merijo na Senlis.Dve letali sta se zrušili na zemljo.
5:18: Centrala Longwy javlja tri nemška letala, ki beže na Lu-ksemburško.
5.20: Pred desetimi minutami je javila' centrala Senlis: Nemška letala se zbirajo z raznih strani s smerjo na Pariz. Višina 4000 m. Ob 4. uri je 25 naših letal, ki so bila slučajno na letališču v Meutanu, odletelo proti vzhodu.
5.25: Podprefektura Senlis: Velika zračna bitka se je ob 5 uri 15 minut razvila južno od mesta. Nemogoče je slediti poteku. Naša in nemška letala so padala v plamenih. Hidroavjoni so posegli v boj. Bitka se širi proti Parizu. — V tem trenutku so se začule pariške obrambne baterije. Priporočamo prebivalstvu, naj si za vsak primer nadene plinske maske. Vse kaže, da so naše baterije in naša letala razpršila napadalca in mu prizadela silne izgube.
5.35: Bitka se bije na severu in na vzhodu Pariza, toda podrobnosti ni mogoče izvedeti. U-gotavljajo se mnoge majhne skupine, zelo razredčene in očividno brez pravca. Javlja padec treh letal, ki so se zaplela v naše mreže.
5.45: Bombe so padle v okolici in povzročile požare v Boudy-ju, Pautinu in Aubervilliei'su. Nemci mečejo bombe na slepo, kamor se pač da. Pilotom, izčr-panim od bitke, razburjenim in prestrašenim naše topništvo onemogoča umik.
5.50: Ze deset minut streljajo pariški topovi. Sovražniku se je tedaj le posrečilo predreti naš obrambni pas. Dve letali sta bili sestreljeni na Elizejskih poljih. Na Montparnassu gori hiša, ki so jo zadele bombe. Škoda se ne da presoditi. Fort Valerien poroča,da se tam bije silna ne-prijateljeva skupina z našimi, ki so jo obkolili. Nemci odmetavajo bombe nad Argentenilom in si prizadevajo uiti proti severu.
5.55: Iz Senlisja: Pet nemških letal leti v višini 3000 m z brzino 200 km na uro proti severovzhodu.
6: Ena nemška eskadra je vrgla vse bpmbe na gozdič v
Vincennesu in na Narodni trg.
6.15: Pariški topovi ne streljajo več. V daljavi traja boj na zelo različnih krajih.
6.35: Bitka je končana. Boj je bil krut. Gotovo bomo morali objokovati težke izgube. V letal-sko-kemični vojni, ki jo omikani narodi tako ostro obsojajo, so žrtve često žene, deca in starci. Toda nemški napad se je ponesrečil. Pariz niti od daleč ni bil uničen. Jutri bomo videli, kaj poreče svet na to nemško početje. Vsa Francija naj ve, da so naše posadke v obmejnem utrdbenem pasu na svojih mestih in čuvajo poverjene jim odseke naših meja.
Parižani, ki me poslušajo, naj ne odhajajo iz zaklonišč brez mask. Drže se naj točno ukrepov varnostne in zdravstvene službe, dokler se ne vzpostavi normalno življenje. Gre samo še
par ur prebivanja v zaklonih. *
Drugi dan so objavili listi, da je nemški naskok na Pariz tirjal 11.000 žrtev, ranjenih, zastrupljenih in mrtvih. Na raznih mestih je zgorelo 115 hiš, pri čemer ni všteta severnovzhodna okolica, ki je bila najbolj prizadeta. Francija se je obrnila na Društvo narodov, medtem pa je vlada ukrenila vse potrebno, da prepreči napad nemške kopne vojske. Posadke v utrjenem pasu so bile pomnožene s 300,000 možmi.
Dne 16. julija javljajo časopisi, da so Belgija in države Male antante izjavile svojo solidarnost s Francijo. Po vsej Evropi je izbruhnila burja nejevolje zaradi zahrbtnega nemškega napada na Francijo. Italijanska vlada je 17. julija odpoklicala svojega poslanika v Berlinu in Mussolini je zagotovil Franciji neomajno prijateljstvo Italije.
Končno je 18. julija admiral Foster, prvi lord britanske admirali tete, dal vsem ladjam ukaz, naj vzdržujejo polno paro,"tla pohite na pomoč Franciji, ako se pokaže potreba.
Nemčija ni dosegla uspeha z orožjem, ne bi bila pa kos gospodarski blokadi, ki ji je pretila. Ni ji preostajalo drugega, nego da se vda. Kapitulirala je dne 30. julija, istega dne, ko se je sešlo Dr. narodov, da slavnostno ugotovi, kdo je bil napadalec!
-o-
ANEKDOTA
Shaw ima mnogo nasprotnikov v angleški družbi. Nekoč je bil povabljen na banket, pri katerem ga je neki gost vprašal! "Kaj ni bil vaš oče reven krojač?" "Bil je," je odvrnil Shaw. Nato sobesednik: "Zakaj pa ga niste nasledili v njegovem poklicu?" Shaw: "O-prostite, ali ni bil vaš oče gentleman?" "Prav gotovo je bil," m,u' je odvrnil sobesednik. "Vidite torej," ga je zavrnil Shaw, "zakaj pa niste tudi vi postali to, kar je bil vaš oče ?"
--o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
(Dalje prih.)
1849 WEST CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS
Naročilom za Knjige je pridjati potrebni znesek, bodisi v Money Ordru, bančnem draftu ali čeku.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL
VELIKA NOČ
bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov
Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Dinarji:
Za $ 2.70.................... 100	Din
Za $ 5.00.................... 200	Din
Za $10.00...................... 400	Din
Za $12.25...................... 500	Din
Za $24.00......................1000	Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljte............$ 5.75
Za $10.00 pošljite............$10.85
Za $15.00 pošljite............$16.00
Za $25.00 pošljite............$26.00
Za $40.00 pošljite............$41.25
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILLINOIS
SftlB