TA MESEC V SKUPŠČINI • TA MESEC V SKUPŠČINI Naslednje seje skupščinskih zborov bodo v sredo, 19. decembra 1984, s pričetkom ob 15.30. Delegati bodo poslušali skupne uvodne obrazložitve k: - Predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega ptana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 - Informaciji o poslovanju gospodarskih organizacij v obdobju januar-september 1984 in - Uresničevanju sklepov o raziskovalni in inventivni dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeritvami in predlogi Na ločenih sejah pa obravnavali še: - Predlog zazidalnih načrtov - Investicijske aktivnosti gospodarstva v občini ' - Predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1985 - Predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984 - Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine za leto 1984 - Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve za leto 1985 - Osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov - Predlog spremembe dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev od-škodnine zaradi namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda - Osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namemb-nosti kmetijskega zemljišča ali gozda in - Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje OD ter drugih prejemkov in nadomestil funkcionarjev SRS Sprememba odloka o davkih občanov Z oinutkom resoluci)e o politlkl ure»nlčevan|a uameritev družbanaga plana ŠR Slovenlje za obdobje 1981-1985 za l«to 19851* predvkieno, da naj bl sred-stva za sploano porabo v prlhodn|emm latu raala za 10 odstotkov počisntje od rasti dohodka. Ocenjena pa |e 53 odttotna ratt dohodka, kar pomani, da W m sredstva za tploino porabo lahko poveiala za 47,7 odstotkov. Z dogovorom o usklajevanju davčne politike v letu 1964 je bilo dogovorjeno, da občine predpišejo stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev do višine 0,50 odstotkov. Ker pa je bilo v Ljubljani ocenjeno, da za leto 1984 taka višina stopnje davka od osebnega do-hodka ni potrebna, je bila v mesecu marcu letos z odloki vseti Ijubljanskih občin stopnja 0,50 odstotkov znižana na 0,25 odstotkov. Vendar pa znižana stopnja davka od osebnega dohodka in leta 1983 ukinjen 3 odstotni davek od prometa proizvodov pomenita tak izpad sredslev, da ga ob stalni naraščajoči višini pro-računskih obveznosti ostali viri prihodkov ne morejo več pokriti. Da bi republika tudi Ljubljani odstopila del republiš-kega davka od prometa za pokrivanje predvidene viši-ne splošne porabe, je treba uveljaviti vse možne vire prihodkov iz dogovora o davčni politiki. Ker so ostali davki predpisani v dogovorjenih višinah, je s predlože-nim odlokom oziroma osnutkom odloka o spremembi odloka o davkih občanov, predlagano še povišanje stopnje davka od osebnega dohodka delavcev iz 0,25 odstotka na 0,50 odstotka. Če se bodo delegati v občinski skupščini s tem predlogom strinjali, bi bil finančni učinek v naši občini 53.392.000 dinarjev. Če pa bodo to spremembo spreje-le vse Ijubljanske občine bo to pomenilo 238.232.000 dinarjev veL zbranih sredstev za splošno porabo v Ljubljani. VRSTA PREOLOGOV ZAZIDALNIH NAČRTOV Za Industrijsko cono VP-4 Plutal Proizvodna cona VP 4 je bila definirana že z GUP iz leta 1966. Katnajie spreminjanje in dopolnjevanje av-tocestnih razervatov je blokiralo pridobivanje urbani-stične dokumentaci/e, zato so je na tem področju zau-stavila vsakrtna gradbena iniciativa, razen za nedovo-Ijene stanovanjske gradnje vkljufino z barakarstvom. Šele s spremembo GUP1980. leta je avtocesta dobila dokončno traso, industrijska cona pa kot zazidalni otok VP 4 definitivno obliko z določenimi mejami. Javna razgrnitev predloga zazidalnega načrta je bila tned 21. julijem in 21. septembrom letos na občini in v KS Stane Sever, na katerega je bilo podanih sadem pripomb. Vseh pripomb ni bilo mogoče upoštevati. Za zazidalni otok VS 103 Murgle IV. faza Zazidalni načrt VS 103 Murgle je v več fazah od leta 1965, ko je bila prva faza do leta 1974 ko je bila tretja faza zaradi prvotno predvidene gradnje južne obvozni-ce, predvidel okoli 100 metrov nezazidljiv pas v južni smeri ob Malem grabnu. Zaradi tega ta površina v izdelavi in potrjeni urbanistiini dokumentaciji za jZN VS 103 Murgle ni bila nikoli obdelana. Po potrjeni končni trasi južne obvoznice, ki se je premaknila južneje. se je aktualizirala dopolnitevoziro-ma priključitev omenjenih površin v zazidalno podro-čje VS 103 Murgle kot IV. faza. Meje omenjenih površin so na severu trase PST, na jugu obrežni rob Malega grabna, na zahodu podaljšek Koprske ceste in na vzhodu jugozahodni podaljšek obstoječe pešpoti ob 91. obeležju PST. Celotno ome-njeno območje te dopolnitve zajema 13 hektarov. Javna razgrnitev je bila med 31. julijem in 30. septem-brom na občini in v KS Murgle. Za zazidalni otok VS 220/1 -Brezovica-Radna vas V skladu z veljavno urbanistično dokumentacijo (ur-banistični red za KS Brezovica, Vnanje in Notranje Gorice) je bil izdelan tehniini del zazidalnega načrtaza zazidalni otok VS 220/1 - Radna vas. Javna razgmitev je bila v občini in v KS Brezovica od 21. julija do 21. septembra. Kmetijska zemljišča, namenjena pozidavi oziroma zazidalni načrt za VS 220/1 Radna vas je usklajen z elaboratom »Spremembe in dopolnitve prostorskega dela občinskega družbenega plana za obdobje 1981-1985, ki je potrjen z odklonom. V času javne razgrnitve je bila v prostorih KS Brezo-vica organizirana javna razprava v zvezi s predlaganim zazidalnim načrtom. -, ¦ r ' N ¦ Za zazidalni otok VS 102-Tmovo - Mivka '. Gre za predlog odloka o sprejemu spremembe zazi-dalnega načrta za dve skupini atrijskih hiš v zazidal-nem otoku VS 102 - Trnovo. Javna razgrnitev je bila od 21. julija do 21. septembra na občini in v KS Trnovo. Ob zaključku javne razgmitve spretnembe zazidalnega načrta je bila o pregledu pri-pomb organizirana javna obravnava v KS Tmovo. Po razpravi je svet KS Trnovo v »porazumu z udele-ženci obravnave sprejel sklep: »Glede na to, da so vsi prizadeti občani zahtevali odložitev zazidalnega načrta za dobo pet let, to svojo zahtevo so podkrepili tudi s podpisi. predlagamo odložitev sprejema zazidalnega načrta za naslednje srednjerofino obdobje«. IzvrSni svet je ob obravnavi predloga spremembe ZN VS 102 Mivka zazvel stališče. da se želja krajanov in KS Trnovo po odložitvi sprejema zazidalnega načrta ne upoSteva V sklopu priprav za dolgoročni in srednjeročni druz-beni plan namreč intenzivno iščemo lokacije za stano-vanjsko gradnjo na površinah. ki so po sedanjih planih namenjene kmetijstvu. Zato ni sprejemljivo, da bi v ožjem mestnem srediSfiu odstopaii od urbanizacije na površinah, ki so po veljavni dokumentaciji definirane kot zazidljive površine. Za del soseske VS 1 -Trnovo Območje zajema prostor med Opekarsko cesto, Ljubljanico, Malim grabnom in podaljškom Ceste v Mestni log. Po predlaganem projektu je na predlagani površini. na željo krajanov KS Trnovo, predvidena gradnja individualnih stanovanjskih objektov in sicer 29 enot. Omenjeni sklep je izvršni svet dal v enomesečno javno razgrnitev z dopolnitvijo, da krajevna skupnost razpiše javno obravnavo. Za del območja RS 1-2 Rudnik Gre za načrt o osnutku spremembe zazidalnega načrta za del območja RS 1 -2 Rudnik. V skladu z veljavno urbanistično dokumentacijo je bil 1978. leta izdelan in potrjen zazidalni načrt za ob-močje zazidalnega otoka RS1 -2 Rudnik. Med postop-kom sprejema in tudi kasneje se je v predelu Peruzzije-ve ulice močno razširila nedovoljena gradnja, ki je onemogočila realizacijo omenjenega zazidalnega načrta. Obtnočje spremembe zajema prostor med Pe-ruzzijevo cesto, Knezovim štradonom in Jurčkovo potjo. Omenjeni načrt o osnutku spremembe zazidalnega načrta je izvršni svet dal v enomesečno javno razgrni-tev, KS pa mora organizirati javno obravnavo. Ob tem je izvrSni svet tudi zahteval zagotovitev rušenjazačetka črnih gradenj. Višje odškodnine za kmetijska zemljišča Zakon o kmetijsklh zaml|itčlh doloia, da kdor tpre-meni namambnott kmaU|tkaga zamljitia ali gozda na podlagi lokaci|tkaga dovol|enj«, plaia odikodnl-no zaradl spremembe namambnoatl. Odikodnino plaia tudi, t» spramanl namembnost zaml|ltia braz takega akta ali pa v nasprotju a predplti, tako da te zamljlsča ne uporabl|a več za kmetijsko dejavnoat ali gozdno proizvodnjo. ČE BODO ŠE NAPHEJ TAKO »MEUOZIDIRA-U- NE BO KAJ MEUORIRATI. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plaia od povrSine zemljiŠča, ki je določena za gradnjo objekta. Za redno rabo objekta pa je določeno vse zeml|išče, ki po zazidalnem načrtu objektu pripada. Odškodnino predpiše z odlokom občinska skupšči-na, kl bo na naslednji seji obravnavala oinutak Odloka o •premembl odloka o odtkodnlnl zaradl tpramab« namambnottl kmetl|fkega zeml|i»6a In gozda. V tem osnutku odloka je spremenjen, glede na doalej veljavni Odlok o odškodnlnl, peti člen, v katerem so določeni zneski za kvadratnl metar zeml|l*ča, ob upoStevanju lege in kakovosti zemljišia. OdSkodnina naj bi bila naslednja: 400 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov I. kat. razreda, 360 din za omenjena zemljišCa II. kat. razreda, 320 din za III. kat. razreda, 120 din za IV. kat. razreda. 60 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov V. in VI. kat. razreda ter pašnikov, gozdov in barjanskih travnikov od I. do VI. kat. razreda. 40 din je odškodnina za kvadratni meter pašnikov, travnikov, gozda in barjan-skih travnikov VII. in VIII. kat. razreda. Te odškodnine bodo vsako leto valorizirane v skladu s splošnim gibanjem cen v SR Sloveniji. Občinski odlok skuša tudi z višino odškodnine za dobra kmetijska zemljišča preusmeriti gradnje na slab-ša zemljišča, kjer je odškodnina bistveno manjša. Sredstva, ki se bodo zbrala iz naslova odškodnm, bomo v naši občini vloJili predvsem v izboljSanje zem-Ijišč, torej v vzdrževanje terciarne odvodne mreže na barju, za več|a melioracijska dela v Horjulu in Dobravi-ci, za krčenje zaraščenih površin tako na barju kot tudl v hribovitih predelih ter za usposobitev poljskih poti, kar je še posebej pomembno v strmih predelih občine. S tem bodo namreč omogočili uporabo kmetijske me-hanizacije na težko dostopnih njivah. POSLOVANJE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Presegli izvozne načrte V teh mesacih ja opazna poiasnajta ratt kljuinlh •lementov Hnančnaga potlovanja v primarjavi t poi-letnlml rezultati. Ra*t ealotnega prihodka znaaa 58 odttotkov in j« enaka rastl porabl|«nlh $redstev. Raat akumulaclj« ja tlcar rnanjia kot ob poiMju, vandar i« vadno vetja od raatl razpora|enlh tradttev za bnito OD, M znaaa 45 odatotkov. Tudi pri glbanju Uagovn« manjava • tu|ino |« opazna zman|iana ra«t, tako pri Izvozu kot pri uvozu. Kljub vsemu pa lahko mirno rečemo, da bomo letoš-nje poslovno leto zaključili s tolikšno rastjo, kot smo si jo začrtali. Čeprav so nekatere SIS v mesecu juliju znižale pri-spevne stopnje, kar je vplivalo na nižje vplačane obvez-nosti v mesecu septembru glede na predhodni mesec, ne moremo trditi, da se bodo z repubiiškim programom ukrepov in aktivnosti predvidene razbremenitve gospo-darstva do konca leta v celoti uresnifille. Z resolucijo za leto 1984 je bila predvidena 15-od-stotna rast izvoza, od tega rast na konvertibilno podro-čje za najmanj 20 odstotkov. Izvoz je bil za 16,3 odstot-ka. Resolucijski cilji so bili doseženi ob velikem zmanj-šanju uvoza - s konvertibilnega področja kar za 25,9, s klirinškega pa za 42,7 odstotka. Največji izvoznik v občini je 00IGO, sledita pa mu DO lliriia Vedrog in DO Hoja. Glede na lansko leto je število delavcev v gospodar-stvu večje v industriji, kmetijstvu in vodnem gospodar-stvu, v vseh ostalih področjih pa je število zaposlenih manjše. V negospodarstvu se je število delavcev poveialo v izobraževanju in znanosti, še naprej pa se zmanjšuje število delavcev v DPO, SIS in DPS. Konec meseca avgusta je bilo v občini zaposlenioh 18.742 delavcev, od tega v gospodarstvu 12.643, v negospodarsNu pa 6.099 delavcev, kar je 61 manj kot decembra lani. Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec avgusta prijavljenih 366 delavcev, od tega 141 iskalcev prve ' zaposlitve. V primerjavi s povprečnimi izplačanimi čistimi oseb-nimi dohodki v letu 1983 so se izplačani osebni dohod-ki v prvih osmih mesecih letos povečali za 35,9 odsott-ka In sicer v gospodarstvu za 37 odstotkov, v negospo-darstvu pa 34,4 odstotka. Sicer pa so realni osebni dohodki v prvih osmih mesecih 3,7 odstotka manj$i kot v enakem obdobju lani. Količinski obseg industrijske proizvodnje je v prvih devetih mesecih večji za 7,2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Rast je bila v devetlh mesecih nižja kot v prvih treh mesecih in kot v Sestih mesecih. Dosežena rast pa je rezultat večjih naporov pri oskrbi z repromateriali in surovinami, večji izkoriščenosti proiz-vodnih zmogljivosti ob sicer znani iztrošenosti strojne opreme. Oskrbljenost industrije z domačimi surovinami je dobra v 44,3 odstotkih industrije. slaba v 51,3 odstotkih in kritična v DO KIG. Z uvoženimi surovinami je dobro oskrbljeno 41,2 odstotka, slabo 40,9 odstotka in kriti-6no 17,9 odstotka industrije. NINA ČOŽ