AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AtttMlratt %a\nt" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI * NO. 67 CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY JUNE 9th 1020 Republikanska stranka Razne noviceo de- dve strani ? Stranka brez vodstva. Xnju Samuel Gompers, predsed nik American Federation of Labor, pride v sredp, 9. junija pred konvencijo republikanske stranke v Chicagi, da predloži zbranim republi-• kanoem zahteve ameriških delavcev, da jih preštudirajo in kolikor mogoče sprejmejo v svoj program. Ena glavnih ^zihtev delavske stranke je, da se štrajk ne sme proglasiti kot protipostavno orodje delavcev v boju za obstanek. Kot se čuje bi republikanci ja ko radi pridobili delavske kcoge, in bodo v la namen — obljubili — marsikaj, toda če p.e bo ga- so J spolnilo, je nekaj druze Konvencija republikancev je bila uradno odprta v torek ob 11. uri dopoldne. Delegate so polnoštevilno navzoči. Delegat je so letos prvič v zgo dovini takorekoč brez pravega voditelja. Med vsemi republikanci danes ni moža, ki bi znal zbližati razne stranči-ce in posamezne kandidate ter jih navdušiti za skupno delo v G. O. P., kar pomeni "Grand Old Party", stara slavna stranka. Kar je pa naj hujše, posamezni kandidati, ki Čutijo moč za seboj, so začeli groziti z očitnim bojem v sami stranki. Senator Johnson, ki zastopa radikalne ide- J€ v republikanski stranki, in u je eden največjih nasprotnikov Wilsona, mirovne pogodbe in Lige narodov, je o-čirao ob 12 uri pred otvori- tvijo konvencije izjavil, da ie pripravljen zapustiti republikansko stranko ter ustanovi ti novo, prav kakor je naredil Roosevelt leta 1912, ko so republikanci imenovali Taf-ta za predsednika, in sta Roosevelt in Johnson ustano vila takozvano "Progresivno stranko'1. V pondeljek zvečer je imel Johnson zadnji govor v Chicagi. Skoro 20.000 oseb se je borilo dve uri, da pridejo v dvorano, kjer je prostora le za 4000. Policija in ognjega-sci so morali zapreti vsa vrata. Glavne točke Johnsonove ga govora so bile: "V republikanski stranki kot je danes, je nevidna, pro-ti-narodna vlada. Kupljeni politikarji, kupljeno Časopisje dela javno mnenje. Proti rudečkarjem in boljševikom je treba z isto strogostjo nastopati kot proti pijavkam, ki imajo milijone in gulijo ljudstvo. Svoboden govor, časopi sje in zborovanje za vse Ame rikance. Vprašanje je danes, ali bo republikanska stranka potrdila mirovno pogodbo ter se tako podala polrglotnl, imperialistični Evropi, ali ob velja še zanaprej^ za Ameri-kance zvezdnata zastava/' Proti koncu govora je dejal: Čas je prišel, da se odloči, ali bo republikanska stranka, ustanovljena od Lincolna, in danes pri polni moči, znala varovati ljudske koristi prf-prostih državljanov, ali je ta stranka samo za nekatere lju di. Računa se, da pred soboto skoro gotovo ne bo znano, kdo je imenovan kandidatom Največ upanja imata do danes Johnson in Hoover. Wood je skoro pozabljen, kakor tudi ostali kandidati. Zgoditi se pa zna, da bo imenovan kdorkoli, ker toliko ne gotovosti ni še nikdar vladalo. Smatra se, da če bo Johnson popolnoma poražen da bo odstopil iz republikanske stranke in ustanovil novo. V tem slučaju bi bil Johnson kandidat nove stranke, a Kot podpredsedniški kandidat z Johnsonom se imenuje Harry L. Davis, bivši cleveland-ski župan, ki sedaj kandidira za governerja države Ohio. Kot se računa danes ima Wood na svoji strani 258 dele gatov, Lowden, governer države Illinois 205, Johnson 171,v Butler 102, Sproul 76, Harding 54, Coolidge 35, Pritchard 22, Hamon 16, Sutherland 16, Poindexter 14, Hoover 7, Watson 4. Potem so pa še dandidatje Hughes, Hays, France, Allen, Capper, Knox, in cela četa drugih. 493 glasov mora dobiti oni, ki hoče postati kandidat. Washington, 7. junija. Toliko prezirani poštni uslužbenci so konečno vendar dobili zboljšano plačo. Po novem sistemu imajo pismono-še v Ynestih najmanjšo plačo $1400 na leto in največjo $1800. Dasi je zboljšanje plače jako majhno, za vse poštne uslužbence znese komaj 33.000.000 na leto, pa se pričakuje boljšega poslovanja na pošti. V Philadelphiji je nastal štrajk uslužbencev v pristanišču, in raditega je moralo zapreti vrata več tovaren. 3000 delavcev je brez dela. Delavci zahtevajo $1.00 plače na uro. Včeraj je dospelo sem 12 parnikov polnih sladkorja, ki se radi štrajka ne more izkrcati. Na štrajku je 4000 delavcev. Po južnih državah se širi ri štrajk železničarjev. 1500 železniških pisarjev je zapustilo svoje delo. Ti pisarji so siromaki, kajti dobivali so na dan najmanj $2.94, največ pa $3.44. Pričakuje se, da odide 25.000 teh železniških pisarjev na štrajk. V Pittsgurgu je zaštrajka-lo 4000 zidarjev. Zidarji hoče jo $1.50 na uro. V New Yot-ku se je poravnal štrajk delavcev v skladiščih za kožu-hovino. Delavci so dobili 40 urno delo na teden, štrajk brivskih pomočnikov se nadaljuje. Ta teden bo vladni odbor za preiskavo železniškega Štrajka naznanil svojo razsoil bo. Splošno se pričakuje, da dobijo železničarji 20 procen tov zvišano plačo, in da se vrnejo na delo, ko bodo rešene še nekatere malenkosti. Skrajni radikala so dosegli zmag Berlin; 8. junija. Volitve v nemški republiki so gotove, in politični položaj v Nemčiji se bo precej spremenil. Volitve jasno kažejo, da so zmerni* socijalisti dobili poraz, ao-čim so mnogo napredovali neodvisni socijalisti ter pristaši monarhije, dva ekstre-ma. Ljudstvo pri volitvah ni šlo" srednjo pot, ampak je podprlo radikalce na dveh krilih, na eni strani neodvisne socijaliste, na drugi stranica pristaše kajzerja. Kolikor se more sedaj dognati iz štetja glasov, so dobile posamezne stranke sledeče število glasov: Neodvisni socijalisti 3.648.000, zmerni socijalisti 3.523.000, kajzerje vi pristaši 2.637.000, nemška narodna stranka 2.172.000, katoličani 1.804.000, boljševi-ki 329.000. Štetje glasov še ni popolno. Volili so tudi vsi nemški princi. V kratkem se sestavi nov nemški državni zbor, od katerega bo odvisna nadaljna usoda Nemčije. Velika proslava v Mokri popolnoma poraženi, prohi- — i ■ ■ •• ■ _ § ■ — Mesto ne more dobiti policistov. Eden za drugim se odpovedujejo. Mesto bi moralo imeti 1200 policistov, toda v« resnici jih je samo 876. — 93 oseb je bilo zopet obtoženih na zvezini sodniji kršenja prohibicije. — Deset mesecev je iskal Ar-die Davis' morilca svoje sestre. Prepotoval je vse države, dokler ni v pondeljek zasledil morilca v Clevelandu, kjer ga je zalotil v neki hiši na Berg ave. in takoj poklical policijo, ki ga je aretirala. — 4 julij se bo slovesno praznoval letos. To je dan pro-glašenja ameriške neodvisno sti, ko so Zjed. države postale samostojne. Mestna zbornica je dovolila $1000 za proslavo. — General John Pershing, vrhovni poveljnik ameriške armade v Franciji tekom voj ne, je naprosil vojnega tajnika, da sme stopiti iz vojaške službe. — Pismo im/ pri nas Terezija Novakovič. I — Iz New Yorka se poroča, je tam neka Mrs. Mary no vrgla svojo petletno co pod kolesa nekega av -bila, in otrok je kmalu potem umrl v bolnišnici na poškodbah. Mrs. Marino se ie izjavila* da je "sita vedno na otroka!r - — Prilika, da bi bil governer države Ohio, James Cox, imenovan predsedniškim kan diatom pri demokratični stranki, je sedaj majhna. Odkar je najvišja sodnija potrdila prohibicijo, se baje niti demokratje ne bodo upali, da imenuje kandidatom zfc pred sednika moža, ki je odločno pristaš mokrih. O republikan ski stranki niti govora ni, pač pa bo republikanska stranka sprejela v svoj program načrt, da se prohibicija kar najstrožje spolnuje. Ker Amerikanci vedo, da ako delajo proti prohibiciji, da delajo s tem proti ustavi, posebno odkar je bila prohibicija potrjena od najvišje sodnije, je jako malo prilike, da bi se kdo sploh oglasil in deloval proti prohibiciji, ker ga bodo takoj proglasili "sovražnikom Amerike". — Cena lesu se je nekoliko znižala. Les se je znižal v ceni do 20 procentov na nekaterih vrstah. Vzrok je, ker je grad beno delo radi draginje zaostalo. — Porota v sodnji sobi sodnika Jones je v pondeljek prisodila Pane MišČerviCu $20.000 odškodnine, 1cer ga je lansko leto povozil avtomobil Geo.. Bowman Co. in teško poškodoval. Mož je tožil za I - Kakor je bilo že poroča-iio, se je kampanja za prodajo delnic S. N. Doma podaljšala do konca tega meseca. Sedaj vsak zastopnik, ki je prevzel prodajo za časa kampanje lahko gre povsod in prosto prodaja delnice ne ozi raje se na okraje, ki so bili določeni le za mesec maj. Torej zastopniki, na vas je ležeče, da se podaste do vaših osebnih prijateljev in znancev in Jim prodaste še nekaj delnic ter tako pripomorete k boljšemu uspehu. Vsi na delo. Kosajmo se kdo bo v$č prodal delnic. Zavedajmo se, da delamo za1 Narodno podjetje. Torej vsi na noge! L. Meavešek, pomožni tajnik. — SI. Pevsko dr. Soča v Col Iinwoodu priredi piknik 27. junija na Recharjevih prosto rih. Uljudno se vabijo vsa društva ter ostalo občinstvo. — Po naselbini se je pri dobrosrčnih rojakih nabrala ma la svota denarja za našega pesnika in pisatelja Josip Stritarja, ki sedaj živi v največji revščini v Aspangu, v nemški Avstriji. Star je nad 80 let in pozabljen od vseh. Prosi se naše rojake in rojakinje, če kdo hoče še kaj darovati, naj prinese v pisarno na 1064 E. 62nd St. med 7. in 8. zvečer. Vsak dar je dobro-šel. Fr. Hudovernik. — Od 15. junija naprej se plačujejo obresti od prvega in petega vojnega posojila. Kupone lahko zamenjate na vseh bankah. — Angela Simončič, stanujoča na 62. cesti stara 17 let, je Jt>ila odpeljena v bolnišnico radi bolezni na nogi. — Ana ErbežnJV se je podala v pondeljek zjutraj v bol nico radi operacije. Newburp, nedeljo LETO XXIII. - VOL XXIII. bicija je med nami za vselej. — Kako prijetno je sedeti v našem uredništvu, na i pokaže sledeča slika iz vsakdanjega življenja v našem uradu. Zateče se k nam vsak, ki ima kaj na srcu, ki želi sveta, ki ne razume kaj, itd. Prične se ob 7. zjutraj in ncfra .se ob 7. zvečer. Približn#TO do 100 dseb pride vsak dan v naš urad s sledečimi izrazi: Slišite, moj pes se je zgubil, kaj bi naredil, da ga dobim? Gospod, žena mi je ušla, kaj hočem storiti? — Državljanski papir sem zgubil, kje naj dobim druzega? — Kje se pr-v^ papirji dobijo* — Gospodar mi grozi, da moram iz stanovanja, kaj hočem narediti? Šape na našem štritu povzročajo tak smrad, da ni mogoče živeti. Kaj naj naredimo? — Pri nas je toliko blata na cesti, da se ugreza-mo? Kako ga naj odpravimo? — Moj sosed ima dvajset sodov vina? Kaj naj .storim? (Za božjo voljo, pustite ga v miru, saj ga bo zlahka spil v tej suši!) — Mojega fanta je avtomobil pobil, kje naj zahtevam odškodnino? — Ključe sme zgubil, ali jih imate vi? — Ali je kaj pisma za mene? — V stari kraj bi šel fad, pa nimam papirja, ali dobim potni list od Amerike? — Ali me bodo vzeli doma k vojakom, če grem tja na obisk? — Društvo mi je odtrgalo tri dni podpore, kako naj dobifn denar? — Br. N. N. je prav razgrajal pri seji, kako naj ga ' ukrotimo? — Moj sosed ima revolver skrit, kaj naj narejJfm? — Sosedova kokoš j£ prišla na naš jard, kaj naj\torimof — Gospodar je zvišal rent, ali naj plačamo? — Rad bi dobil eno sobo, dajte jo poiskat za mene! — Dajte telefonirat na policijo, v našem havzu je strašen pretep. — Meni je plinova cev počila, telefonirajte po plumberja. — Mufal se bom, telefonirajte na pli-novo družbo. — Katerega zdravnika priporočate? — Za porotnika sem izbran, pa sem gluh, kaj naj naredim ? — Na sodnijo moram, pa nima pričet — Prijatelj mi je odne sel dvesto dolarjev, kje naj ga iščem t — Kdaj pride ta par-nik iz starega kraja? — Ali je Triglav 3000 metrov ali več visok?;— Ali je že prepozno za plin plačati? — Kako naj postanem državljani — Kje je šola? —Ali sme V nedeljo, 13. junija je dan. Dan plačila za napredni, složni marljivi Newburg. Kaj ti v nedeljo bodejo v Newbur gu slovesno otvorili krasno poslopje, ki bo največji kras ne samo slovenske naselbine, ampak tudi vsega Newburga, ker ie teško najti v vsej okolici lepše stavbe. Po trdem delu enega leta in treh mesecev, ko so rojaki, trgQvci, društva, složno in neumorno nosili skupaj svoje prihranke in darila, se je posrečilo dvigniti narodno stavbo, ki velja $55.000. In to je nekaj ogromnega za primeroma ma li Newburg. Potfijn ko solan-sko leti Collinwoodčani pokazali, kaj znajo, s$ Newburg ni ustrašil, ampak šel na delo. Tako imamo sedaj v Col-linwoodu in Newburgu krasne narodne stavbe, odličen znak narodne sloge, dela in požrtvovalnosti. Nebo bo gotovo milostno ta dan z vremenom, kajti newburtiki Slovenci priredijo nekaj izvanrednega. Vsa dru štva nastopijo korporativno, ves Newburg bo pokoncu. Iz Clevelanda Collinwooda, Lo-raina in Barbertona se pričakuje stotine gostov. Natančni program je razviden iz plakatov ter oglasa v današnjem listu in opozarjamo ro-jake na ta program, da bodejo navzoči ob pravem času in ničesar rfe zamudijo. Družba Slovenski Narodni Dom v Newburgu prav prijazno vabi vse občinstvo, vsa društva iz Clevelanda, Collinwooda in drugod na udeležbo. Pripravljeno bo za postrežbo vsem, tako da bo šel vsakdo domov zadovoljnega obraza in prijetne zavesti, da je po svoji moči pomagal marljivim Newburčanom, ki v resnici zaslužijo priznanje. Slavnost bo povečal s svojim nastopom novi develandski župan Hon. Fitzgerald, govorili bodo drugi državni uradniki tef domači govorniki, med njimi Mr. Ivan Zor-man, Mr. A. Grdina, Rev. Oman. Nastopi pa tudi cela vrsta naših pevskih zborov ter slovenska dekleta. Kdor hoče videti kaj premore mar ljivošt in sloga, kdqr hoče vi deti krasho društveno In na rodno poslopje, kdor odobrava tako delo, naj nikar ne pozabi se udeležin. E. 55th St. kare in transfer na Union kare pripeljejo vsakogar do mesta na 80. cesti. V nedeljo je veliki dan za Newburg, po hitimo tja, da pokažemo, kako odobravamo narodno delo. Kdor čaka, ta pričaka. 2e lanskega leta so posamezne države vložile pritožbo proti prohibiciji v Zjed. državah, in letos je več posameznikov tožilo na najvišji sodniji Zjed. držav, češ, da je prohibicija proti-ustavna. Vsa Amerika, da, celo po ostalem svetu so vsi z napetostjo .pričakovali, kaj poreče najvišja sodnija Zjed. držav glede prohibicije. Odločitev se je odlašala od tedna do tedna, od meseca do meseca. V Pennsylvaniji so bili tako gotovi, da bo sodnija v Washingtonu odločila za mokre, da je država izdajala gostilniške licence že naprej. Toda v pondeljek, 7. junija, je sodnija odločila, da je prohibicija ustavna in vse postave, ki so narejene za prohibicija ustavna in vse morajo natančno spolnovati. To je smrten udarec vsem upanjem in pričakovanjem, da bi se v Zjed. državah še kdaj smela pijača izdelovati, prodajati ali prevažati, ker je skoro absolutno nemogoče, da se osemnajsti amendment k ustavi spremeni. Da bo rojakom popolnoma jasno, kaj to pomeni, hočemo nekoliko obširnejo razložiti vso stvar: Najvišja sodnija ima vrhovno moč razlagati ustavo in postavo. Ako ta soanija reče, da t« ali 9»» točka ustavc nI veljavna, da ta ali ona postava ni pravilna, tedaj se mora zavreči, Četudi kongres naredi tako postavo enoglasno, in četudi jo podpiše predsednik. V tem oziru ima sodnija najvišjo oblast v deželi. Ta sodnija je v pondeljek enoglasno, z vsemi deVetimi glasovi potrdila 18. člen ameriške ustave glede prohibicije, objednem odobrila vse postave, narejene za spolnova-nje prohibicije in zavrgla vse tožbe vseh držav, ki so se pritožile proti prohibiciji. To pomeni, da ima vlada nalog — Glasom odločitve najvišje sodnije je prepovedano tudi grozdje prešati doma. Farmarji niti takozvanega "cajdra*' ne smejo delati. Prohibicijska postava se bo najstrožje spolnovala. fati iz stanovanja? — Kje naj dobim licenco?— Moj sosed mi je rekel, da sem neumen, ali naj ga tožim? — Nekaj sem jedel, pa mi je tako slabo, kaj naj naredim! Itd. itd. itd. itd. to gre vsak dan od meseca do meseca, od leta do leta. Prijetno to ni, toda kaj hočete, zato smo tukaj, da postrežemo ljudem, da smo razsodniki, Salomoni, pomir-jevalci, svetovalci kakor najbolje znamo in vemo. Na vsak način pa to kaže, da ima jo ljudje zaupanje. In to zaupanje hočemo ohraniti. prohibicijo kar najstrožje spolnovati, in vsakega, kdor krši prohibicijo, ravno tako ostro kaznovati, kakor n. pr. Če bi tukaj v republiki deloval na to, da dobimo cesarja ali kralja za vladarja. Kajti ni samo postava, da se opojna pijača ne sme rabiti, ampak tudi ustava, del državne ga organizma, princip, na ka terem stoji ameriška republika. Eno samo malo, neznatno, komaj vidno upanje je še o-stalo. Najvišja sodnija je dovolila odvetnikom mokrih, da predložijo sodniji vzroke, zakaj bi se morala vršiti nova obravnava tozadevno, toda vse to nima nič pomena, in je le potrata časa in denarja, ker sodnija, tudi če dovoli novo obravnavo, ne more ovreči svojega prvega odloka* Sodnija se je že prej izjavila, da je ljudsko glasovanje proti prohibiciji brez pomena in neveljavno. Kajti ustava jasno določa, da kadarkoli se hoče ustava spremeniti, oziroma kadarkoli se hoče ne kaj novega uvesti v ustavo, kakor n. pr. prohibicija ali kaj enakega, je dovolj, ako zato glasujete dve tretini kongresa in postavodaje 3$ držav. Ljudsko glasovanje je brez pomena pri tem, kakor trdi najvišja sodnija. Kongres je pravilno glasoval in 42 ameriških držav je odobrilo prohibicijo, kaj hočete potem! Postave držav New York, New Jersey in Wiscon sin, kjer se dovoljuje izdelovanje alkoholnih pijač, so zavržene in neveljavne. Najvišja sodnija je celo izjavila, da niti kongres ne more spre meniti točke, ki določa, da se ne sme izdelovati pijača, ki bi imela več alkohola kot pol procenta. Ena točka je ostala še nere šena, in ta ie iz države New York. Rešili je ne bodo pred oktobrom mesecem. Newyor ška država napada prohibit cijsko postavo v oni točki, kjer se govori, da žganje n« sme biti v skladiščih za osebno uporabo. O tem bo spregovorila sodnija jeseni. Ali je sedaj kak način, da se prohibicija odpravi? Da, je. Toda tako težak, da največji politični velikani se ne drznejo lotiti tega koraka. Če se hoče prohibicija odpraviti, je treba, da ljudje letos novembra meseca izvolijo vsaj dve tretino takih senatorjev in kongresmanov, ki so "mokri'To je pa zopet tako težavna stvar, da je skoro nemogoče, kajti, dasi je resnica, da skoro vsakdo pije samo če dobi, pa je tudi res, da je toliko milijonov hinavcev v Ameriki, ki volijo suho, a v resnici bi požrli cele škafe pijače, če bi jo dobili. In ko je v kongresu taka dvetretin-;ka večina, je pa treba še v najmanj 36 državah izvoliti dvetretinsko veČino senatorjev in poslancev, ki so proti prohibiciji. Da je to skoro ne mogoče, bo priznal vsakdo, ki količkaj pozna ameriške razmere. Prohibicija je tukaj ne za sedem let, ampak za 700 let, in sedaj nastanejo časi munšajnarije, aretacij, pobojev, hinavščine. Milijonom je nemogoče spolnovati nekaj, o čemur so prepričani, da ni prav. Rešitev prohibicije bo velikanski problem za Ameriko. — Poslanstvo S. H. S. iz Washingtona nam naznanja sledeče: Poslanstvo države SHS prosi vse one, katerim je kaj znanega o pokojnem Frančišku Kavšek, doma iz Volavelj, in ki je bil ubit v jeseni 1918, naj to sporoče po slanstvu, Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, Washington, D. C. — "Ali mi morete menjati $20?" je vprašal neki mož, ki je stopil v candy store na 3856 E. 33rd St. Žena mu je naštela denar, mož pa ji je dal kuverto, v kateri je rekel, da je denar. Seveda je dobila žena prazno kuverto, mož pa je zginil. — Pismo ima pri nas Brigi-ta Jukič. — Ako ne pride Ho sobote dovolj premoga v Cleveland, bo treba omejiti uporabo elektrike, naznanja kompani-ja in mestna uprava elektrarne. Kompanija ima komaj 10. 000 ton premoga na razpolago, dasi je imela vselej rezervo najmanj 100.000. Premoga je nakopanega dovolj, le v Cleveland ne dospe, radi štrajka in pomanjkanja kar. — Zadnji čas, da plačate račune za plin je do četrtka do 12. ure opoldne. Po tem času ne sprejemamo več računov za tekoči mesec. — A. N. Jappe, tajnik Ameriške Legije, organizacije bivših vojakov, se je odpovedal. Njegovo mesto prevzame ... - r. - - m ' y AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) I. M., "z - : Za Ameriko - • • Za Evropo - • - - Vit pit hm, dopisi in MM St. Clair Ave. N. B. n a n - $4.00 . $5.50 O £ N 1 N A« Za Cleveland po pošti Posamezna številka • . $5.00 . - 3c denar na| a« pošilja na "Aaerlška Domovina0 Cleveland, Oblo TeL Cuy. Prlncoton 180 fAMES DEREVEC, Publisher LOUIS /. PlRC. Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland aad elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered aa second-class matter January 5th 1000, at the poat office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870. No. 67. Wed. June 9th 1920. Volkovi v jagnetovi koži. Sedaj nam je jasno, zakaj je blago za obleke tako drago, in zakaj se je cena oblekam tako podražila. Profitiralo in sleparilo se je brezdušno in brezvestno, da je prava grozota in sramota, da se je tako izkoriščanje sploh le en dan moglo nemoteno vršiti. Vlada je nedavno tega dala aretirati. William M. Woo-da, stokratnega milijonarja, predsednika American Woolen Company, ki ima najveCje tovarne s suknom, in katerih se-cjei je v Massachusetts in New York. Vlada je ob tej priliki prinesla marsikaj na dan, kar pokazuje kako se je mojster-sko trgovalo in kako Jiitro je bežal denar iz žepov. V tej vladni obtožnici je najbolj zanimivo to, da je pred sednik omenjene kompanije, Wood, vodil ostro kampanjo proti lastnikom hiš, groceristom, mesarjem in proti malim trgovcem v splošnem, ki trgujejo v mestih z malim dobičkom. Wood je neprestano trdil v javnosti, da so ti mali trgovci pravi izkoriščevalci ljudstva, da so oni, ki profiti-rajo in izberejo ljudem vsak cent, ki ga zaslužijo. Koliko ironije je v tem. Wood in njegove kompanije, vsi so želeli, da veljajo v svetu za vzor može, za največje poštenjake, za usmiljena srca, da komaj shajajo, ker blago iz tovaren prodajajo po tako nizkih cenah, a prave hijene ljudskega denarja ho mali trgovci, groceristi in mesarji, ki delajo od zgodnje zore do pozne noči ter igrajo vlogo sužnjev napram velikim kompanijam. Wood je to trdil z namenom, da bi obrnil ljudsko pozornost od sebe in svojih kom-panij, da bi nametal ljudem peska v oči, da bi ljudje iskali profitarjev tam, kjer jih ni, volkove v jagnjetovi koži pa bi pozabili. Vladni državni pravnik pripoveduje, da je bil aretirani milijonar Wood in njegovi sodrugi sprva jako pripravljen pokazati vladnim preiskovalcem vse knjige, da doženejo ko liko velja kompanijo narediti gotovo blago, in za koliko kompanija dotično blago prodaja. Toda ko so vladni uslužbenci in uradniki začeli preiskovati kompanijske knjige, ko se kompaniji začele tresti hlače, slaba vest se je oglasila, in poskusili so vse, da prerečijo ali zavlečejo nadaljno preiskavo. In res se je kompanijam za nekaj časa posrečilo obrniti pozornost strijea Sama drugam. Toda ne za dolgo. Kogar dobi strije Sam enkrat na piko, tega ne spusti več kmalu iz krempelj. Že samo iz tega, kar so vladni uradniki površno pregledali kompanijske knjige, so prav lahko dokazali, da je kompanija na izdelanem blagu za obleke delala najmanj 100 procentov čistega dobička, a v mnogih slučajih pa celo štiristo procentov. To odkritje je nad vse važno, ker kaže, kako ogromne dobičke imajo tovarnarii s suknom, potem ko so odbiti vsi stroški. Koliko nepotrepnega denarja se izvleče iz priproste ga naroda, ki mora ta denar zaslužiti. Če gre blago iz tovarne s takim dobičkom, ki je nad vsak način silovito pretiran, koliko nepotrebnih dobičkov nastane še potem, ko pride blago do veletrgovcev, do tako-zvanih prodajalcev na debelo, ki zopet prodajajo manjšim trgovcem. Vsaka preiskava je dokazala, da konečni prodajalci, to je, mali trgovci, zaslužijo najmanj, ker pride do njih blago že tako nesramno drago, da je nemogoče še njim tirati cene naprej. Največji profit ostane v rovarni, drugi, veliki profit, oostane pri prodajalcih na debelo. V tožbi proti omenjenim kompanijam se govori, da je predsednik teh kompanij, Wood, leta 1919, si dal plačati za to, ker je predsednik, en milijon dolarjev, a da je kompanija, kljub delavskemu štrajku, ki je trajal pet mesecev, naredila Še posebej petnajst milijonov dolarjev čistega dobička. Wood je predsednik kompanije. Ker je bil objednem glava podjetja, si je sam določal plačo. Zato si je določil en milijon. Ta milijon se je seveda vpisal v stroške, "blago je dra- ,go'\ ker so stroški "visoki'', itd. Predsednik Wood, z enim milijonom dolarjev plače na leto na vsak način predstavlja vse drugačno sliko, kakor je f»onižno jagnje, ki daje volno, iz katere je potem Wood delal milijone. In če bo poglavar suknenega trusta, William Wood, obsojen in zaprt za dobro število let, tedaj smo prepričani, da za njim nihče ne bo potočil solze, niti ne bo pokazal kake simpatije. V današnjih "prosvitljenih'' časih, ko pravijo, tla je svet toliko napredoval, pa so vendar še ljudje tako zaostali, da si pustijo dopasti enake epizode. Wood je bil znan kričač nad radikalci, a sedaj je zvezina porota njega obtožila, da je {»očenjal ono, kar je drugim očital, radikaližem v slepariji. Cričal je na male trgovce, a sam je dajal najsramotriejši vzgled vsem drugim. Ali Wood menda ne ve, ali je tako zate-leban, da ne pogodi, da ravno taka dejanja, kakor jih počenja on, povzročujejo radikaližem t Enako postopanje, kot ga je imel Wood, je v Ameriki edino orožje boljševikov ru-dečkarjev, anarhistov in enake baže. Če bi Woodov ne bilo hi zmanjkalo tudi slednjih. In od vlade je odvisno, da izkorenini te pijavke ter jih za vselej naredi nemogoče. še sosede, kako krasne stav be že lastujejo, kako so pono sni, da imajo svoje narodne domove, za kar jim moramo seveda častitati, so se pomu-jali in ne ustrašili dela in do-prineskov, da si narod nekaj postavi za sebe, od česar ima korist. Dolžnost lorainskih Slovencev ie torej, da upošteva korak, ki so ga sklenila društva in da se na dan, ko se riredi ogromna veselica za arodni Dom odzovejo vsi kot en mož. Tu se gre za skupno stvar in vsi skupaj bi morali delovati. Na svidenje, in s složnimi rokami na delo. John Ivančič. == N lijani v Ajc štveno DOPISI. Lorain, O. Cenjeni g. ured nik. Tukajšna slovenska društva so se združila, da skupno priredijo krasno prireditev. Nameravajo namreč prirediti prvi veliki piknik, katerega čisti dobiček gre za Narodni Dom. Društva so to rej storila prvi korak, naša dolžnost pa je. da vsi od prvega do zadnjega podpiramo ta korak in da se vsi udeležimo te narodne prireditve kot zavedni Slovenci. S tem bode mo pokazali, da smo za narod, > iz katerega smo izšli. Poglejmo, cenjeni rojaki, na- Newburg, O. Ko sem prišel v Newburg pred sedmimi leti iz starega kraja, mi je bilo tako dolgčas, da sem šel vsak dan gledat potni list, kdaj mi potečejo oni dnevi, da se zopet vrnem proti nepo zabljeni domovini. Tičal sem vedno doma, večkrat me je kdo zmerjal s stradelnom, mene pa ni to prav nič užalilo, ker sem priznal, da sem v resnici. Seveda, stradal sem le toliko, da namesto da bi pri bari stal, sem bil doma. Moj odgovor je pa bil vedno to, da naj poskusijo ustanoviti pevski zbor ali kaj slične-ga, kar bi bilo za zabavo nam in drugim. In v nekaj letih se je moja želja spolnila. In sicer na ta način: Nekaj nevvburških mlade-ničev se je udeležilo pevskega koncerta, kjer so se pele lepe slovenske pesmi, ki jih je proizvajal izvežban zbor. Te pesmi so segle mladeničem do srca. Navdušile so jih tako, da bi najraje takoj zraven pristopili, ker so prvič slišali v tej novi domovini lepo ubrano petje, in lepa melodija jim nikakor ni šla z gla ve. Čez par dni so se zopet zbrali pri veselem omizju, in pridružil sem se jim tudi jaz, in ker nisem bil poznan, sem se držal bolj zadaj. Eden se oglasi: Dajmo eno zapeti, in njegova želja je bila takoj uslišana, urezali smo eno, jaz sem pa rezal počez. Ko smo skončali, se je takoj začel pogovor, da so na omenjenem banketu lepše peli kakor pa mi. Vnela se je takoj debata, kako bi mi prišli do tega, da bi ustanovili pevski zbor. Kar nas je bilo v tej družili, smo bilf takoj navdušeni, da se ideja uresniči. Odbrali smo si glasove, mene so prištimali k drugemu tenorju, dasi je moj naraven glas drugi bas. Sklenili smo, da se obrnemo za pojasnila do pe-vovodjo g. P. Kogoja. On nam je dal vsa natančna pojasnila in načrte in obljubil, da nam bo pomagal. Njegov načrt se je v toliko uresničil, da obhajamo z dnem 20. junija petletnico dr. Zvon. Društvo se danes nahaja v dobrem položaju, ima lepo zalogo skladb in vse potrebno za pevski zbor ter šteje 120 članov in članic. Da se je naš zbor toliko izuril v petju je moja dolžnost, da se zahvalim v imenu društva pevovt>-djem kot g. Albert Kol bežen. On.se je prvi mučil z nami, in priznati moram, da je imel z nami dosti truda, predno je dobil iz nas nekaj petju podobnega. Potem se je pa g. Simčič dolgo časa z nami mučil ter držal zbor v lepem redu. Da pa je naš zbor tako trden ostal, moram častitati današnjemu pevovodju P. po krajih, tako so Ita svojem prihodu tu d i zatrli vsedru anje. Poleti 1919 pa jettamošnja mladina sprožila misel, da se obude iz spanja prej obstoje ča društva in predvsem "So kol*', ki je pred vojno razvi jal Živahno delovanje. Toda vsled vseh mogočih ovir, ki so jih oblasti stavile na po obnovljen ju "Sokola, moge je le^ta pričeti delovati šele z novim letom. Ko je ajdovska mladina videla te ovire, pri šla je na misel, da bi se zače lo takoj z vprizoritvijo kake dramatične igre. V to svrho se je zbral krožek gospodičen dijakov in drugih zavednih mladeničev in je slednjič po premagan ju vsakovrstnih težkoč, dosegel, da se je moglo nastopiti dne 30. avgusta 1919 z dramatično predstavo ob sijajni udeležbi od strani duševne hrane lačrtega občin stva in z velikanskim vsestranskim uspehom. V to svrho se je morala še le popra viti prejšnja dvorana in telovadnica, ki je bila v razvalinah izza eksplozije 1. 1918 Moral se je napraviti nov oder, ker je od prejšnjega*o-stalo le še nekaj razbitih kulis. A tudi za dovoljenje se je moralo prosjačiti brez konca in kraja pri karabinijerih. Prvi uspeh je obodril člane dramatičnega krožka. Nadaljevali so delo in posrečilo se jim je, da se je vprizorilo še več iger, tako da se je obetalo, da se iz skromnih počet-kov razvije v Ajdovščini stal no gledališče z povprečno dvema predstavama na mesec. Vzgled Ajdovščine je vplival ne samo na okolico nego tudi na vso Goriško in bližnje zasedene kraje vojvodine Kranjske. Take kulturne pri reditve so najboljše in naj vspešnejše izpodrivale pogu-bonosne javne plese, ki jih Italijani vztrajno podpirajo in propagirajo, da s tem de-moralizujejo naše ljudstvo. V Ajdovščini so si Italijani v tamošnji predilnici napravi li veliko in res udobno gledališko dvorano in kinematograf, kamor so s svojo le njim lastno vsiljivostjo neprestano in na vse načine vabili naše ljudi. Vabili 'so jih rotili, prosili, prepeljavali z avtomobili, napajali, hranili itd. — vse brezplačno. V začetku so žalibog tudi pridobili precej omahljivcev in neznačaj-nežev, posebno med žen-stvom. Prireditve'dramatične ga krožka so pa zopet začele zbirati naše raztresene ude. In Italijani so se naenkrat pričeli čuditi, odkod tolika zavednost pri našem pripro-stem ljudstvu. Občudovali so vzorno igranje In toliko zanimanje naših ljudi za umetnost, ko so videli vedno natlačeno prostorno dvorano. Mnogim med njimi pa ni dalo spati dejstvo, da so vsled slovenskih dramatičnih predstav izgubili v svojem "gledališču* in kinematografu skoro vse domače občinstvo. Njihovo "gledališče'' je prišlo polagoma na tako nizko stopinjo, da je vsakdo, ki je prisostoval kaki njihovi predstavi, rekej, da se najslab ša beznica tržaškega starega mesta ne more kosati s tem hramom 2000 letne kluture. Kaj se je vse počenjalo v tem "gledališču" in zunaj od stra "umetnikov" Kogoju za njegovo delovanje i™ italijanskih v prid našega društva ter za P™«*™ pa umetnic , se ne njegove resne besede, ki jih je povedal pri ustanovitvi da da popisati. Ni čudno, da jim je vsakdo, ki je čutil kaj sra nam bo na razpolago ob vsa- mu v sebi, obrnil hr.b,er> einJ kem času j J® vi(lel °gromno razliko med Pevski zbor dr. Zvon bo j italijanskimi in našimi pred-nastopil na prvem koncertu sfavami-ob priliki petletnice pod vod-1 Zato so Italijani pričeli gle stvom g. Kogoja, to bo v ne- dati v našem dramatičnem del jo, 20. junija v novi dvora-1 krožku ("teatre slavo") ne-ni novega Slovenskega Na- varnega konkurenta svoje-" yburgu. mu podjetju in obenem tudi najnevarnejšega nasprotnika svojim raznarodovalnim namenom. Radi tega so pričeli neču-veno gonjo proti dramatičnemu krožku. Ker pa niso vse Sikane nič pomagale, pričeli so z moledovanjem, da bi jim dramatični krožek in g. Bra- rodnega Doma v Newburgu, Na tem koncertu nastopi več zborov in sicer dr. Zarja, dr. Soča in oktet ,Karp. Program je jako bogat, tako da bo žal vsakomur, kdor bo zamudil. Torej na svidenje dne 20. junija v S. N. Domu. Andrej Žagar. svojo dvorano za predstave. G. Bratina pa j« takoj 'sldelfll z dramatičnim društvom in Sokolom najemno pogodbo, da se otrese nadlegovanja od strani Italijanov. Ker niso tudi na ta način nič dosegli, so Italijani vrgli v boj vojaške osebe, po-veljništva, karabinijere i% celo komisarje z Gorice. Mole- dovanja, sitnarenja itd. ni bilo ni konea ni kraja. Na kon cu koncev se jim je posrečilo dobiti dvorano za en večer. Ta vspeh pa je Italijane tako vzpodbudil, da so postali predrzni, in to še posebno potem, ko jih je ravnateljstvo predilnicfe postavilo pod kap iz svojih prostorov, ki so jfh bili tako onesnažili s svojo "kulturo", da so bili že podobni konjskim hlevom. Moledujoč za dvorano g. Bra tine so obljubljali, da bodo v bodoče delovale samo po šteno gledališke družbe, a ne morda kake šansonetke a 20 centesimi". Pritiskali so na vse mogoče načine. Pogajali'' so se skozi nekaj tednov. Zahtevali so, da bi naši diletantje sodelovali z njihovimi "umetniki'' pri predstavah in konečno, da bi ;e jim dala dvorana na razpo-ago za 14 dni j v mesecu. Njihov namen, da porabijo dvorano dramatičnega krožka cot privlačno silo k svojim predstavam, da dosežejo sprva pobratenje, potem pa da se polaste našega odra in oprave, je bil jasen. Zato tudi niso ničesar dosegli z moledovanjem, dobrikanjem in obljubami. Vsled tega so vporabili silo. Vajprej so prepovedali napovedano predavanje ajdovskega zdravnika o jetiki in vsa-co delovanje Sokola' češ, da e že avstrijska vlada to delovanje ustavila, in italijanski comisarijat nima nikakega )ovoda to prepoved preklica-i. Potem pa je prišlo do ne-čuvenega nasilstva. Dne 9. febr. t. 1. se je vršil sestanek italijanskih častni-cov, s karabinerskim in postajnim poveljnikom na čelu? zastopniki dramatičnega krožka. Predmet razgovora e bil ultimat, s katerim se je zahtevalo, da dramatični krožek da Italijanom dvorano in oder na razpolago 14 dni v mesecu, sicer da ne dobi ni-, takega dovoljenja več za svo e predstave. Odgovor na ta ultimatum je bil: Odra n« damo, dvorano pa le, ako se nam vzame s silo, skupnosti ž njimi nečemo nikake, naj nas pustijo sploh pri miru in naj nam dajo ter dovolijo to, kar nam gre po človeških pravicah. Čez dva dni so Italijani po zvali starosto Sokola na postajno poveljništvo, kjer so mu javili, da mora biti dvorana od istega hipa naprej na razpolago postajnemu povelj ništvu. To se je hipoma razne slo po trgu takoj pa je bila vorana že polna mladine in nigih, ki so v ogorčenju od-nfesli vse premičnine iz dvorane, razdrli oder in razde-ali električno napravo itd. 3ustili so italijanskim "osvo-joditeljem" le gole stene in če ne bi prišlo med tem ne-caj vplivnih oseb, bi bilo mor da ostalo še manj kakor po eksploziji 1. 1918. Takega nastopa naših lju-ci Italijani niso pričakovali. )a pa pokažejo svojo "koraj-žo'', so "zasedli" dvorano še isti večer z enim stražarjem drugi dan pa so videli že nevarnost ustaje ter so zraven drugih odredb postavili v dvorano na mesto prejšnjega odra — dve strojnici s 6 možmi, ki stražijo dvorano noč in dan. P. P. Slovenski ljudje Ali ste že kdaj brez uspeha skušali, da ozdravite? Mogoče, da so vas že tolikokrat zdravili, da ste zgubili vsako upanje, da bi aopet ozdravili. Vi morate znati, da se dandanes zahteva delo špecijalista v vseh poklicih življenja, in najbolj važno je to pri zdravljenju bolezni. Ker veste, da je to dejstvo, če vi trpite ali nazadujete na bolezni, zakaj ne bi vprašali zdravnika, ki ima mnogo let aktivne prakse in skuinje pri zdravljenju kroničnih, nervoznih in kompliciranih bolezni ; zdravnik, ki vam bo povedal potem ko vas skrbno preišče, če vas more ozdraviti ali ne; zdravnik, ki vas bo ozdravil, če le mogoče, v najkrajšem času, ki je znan po najboljših in varnih metodah. 1 . Tak zdravnlk Je dr. Kenealy. On je že ozdravil mnogo bolnikov, ki so brez vsakega uspeha poskušali zadobiti drugje zdravje. Kar je storil za druge, lahko stori tudi za vas. Moje cene so niike in plačila se dogovore, tako da ste zadovoljiti. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 2. .pop. Dr. KENEALY Uradne ure: od 9. zjutraj do 8. zv. ^47 Euclid Avenue Second Floor, Cleveland, Ohio Republic Building NAD NEW IDEA BAKERY ZRAVEN STAR GLEDALIŠČA lll»*Mitiwi.i>> NAPRODAJ JE KRASNA HISA na Chesterfield Ave. 7 sob, moderna, awnings in mreže, garaža, cement drive. Cena $8.500, deloma takoj. Pokličite Garfield 4722 J. - ' (67) NAZNANILO. Delničarjem S. N. Doma v Cleveland, Ohio, se naznanja, da se je rok za plačilo delnic, ki so bite podpisane pred dvema letoma ali več in dosedaj ne plačane, podaljšal do 30. junija, 1920., po katerem dnevu zapadejo vsi vplačani obroki v rezervni sklad S. N. Doma. To je zadnja prilika za vse one, katerih »e tiče, in pozneje se ne bo oziralo na pritožbe v tem ozira. Brazeai Gorah«, (17) 8l- taj. liri MhAi.", ni,- i ■ ■ - i UlimittfTtortiftrii«* ■■■ ■• ■ — ^ Najboljše! Najbolj sigurno! Najbolj praktično! Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare I!!« Lake Shore Banking & Trust c»- Vogal 55- ceste in St. Clair Ave. Cleveland, O. Stara Lake Shore banka izdaje bančne menjice. (for. draft) katere se izplačujejo po celem svetu, posebno pa pri jugoslovanskih denarnih zavodih, kakor hitro se predložijo v izplačilo. Vložite svoje prihranke in imejte svoje bančne posle z banko, katere OGROMNO PREMOŽENJE znaša svoto preko $26.000.000. Mi plačujemo 4 procente obresti od .vseh vlog. Vse naše podružnice imajo tujezemski oddelek, preko katerega morete poslati denar v staro domovino. Posebno pozornost posvečamo Jugoslovanom v Coilinwoodu v naši na novo otvorjeni podružnici na EUCLID AVE. IN IVANHOE ROAD. \ NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC: E. 55th St. & St. Clair Ave. Prospekt Are. & Huron Road. Superior & Addison Road. St. Clair Ave. & E. 125th St. Superior Ave. & E. 120th St. Euclid Are. & Ivanhoe Road. Točnost in sigurnost je naše geslo. £a vse informacije, pošiljanje denarja, kako morete dobiti vaše rojake in prijatelje k sebi, se vselej obrnite na upravitelja našega tujezemskega oddelka g. j. B. Mihaljevič, ki.vam hoče vselej prijazno postreči in dati vse potrebne informacije. Pridite osebno ali pa pišite na The Lake Shore Banking & Trust Company E. 55th St. & St. Clair Ave. Cleveland. O. •P Avtoriziran kapital $500.000.00 SLOVENSKO STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 6313 ST. CLAIR AVE. 5% PLAČUJE OBRESTI Najboljši čas, da vložite avoj denar v napredno alovenako podjetje. Denar je varen, dvigniti ga morete vsak dan. Zavod je pod strogim državnim nadzorstvom. Uradujemo tudi zvečer, ko imate čas in pogovoriti se morete v svojem msternem jeziku. Kadar prodajete,' ali kupite poaestva, oglasite se pri naa za avet. Vlagajte svoj denar tam, kjer boste lahko dobili pomoč v slučaju podpore. Naš zavod je za slovenske in hrvatske delavce — od njih tudi pričakujemo sodelovanja. --SLOVBWSKO STAVBINSKO in POSOJILNO DRUŠTVO (Mo. rrt.) Br. BAY B. SMITH ZOBOZDRAVNIK E. 67th ST. & ST. CLAIR AVE. Jaz ne oglaiam samo dobro zobozdravniško delo, ampak ga tudi garantiram za 10 LET. Vprašajte svoje prijatelje. Oni vam bodo povedali. Rabim slavnoznano "PERIDONTO" metodo za IZVLEČENJE zob brez bolečin. ■mmiiiiTi'imi 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 " Tkm GmI Ski* "SEEANOBEE" — "OTY OF ERIE" - "OTY OP BUFFALO" IITtllp leave CurrsutpD Airtn *n»U« 5 U*t ImrftLo ( Arrtn Cuviuri CLEVELAND — DaUjr, Mar l>tto Nor. 15th —BUFFALO ».OOP. M. ) Iast.ru h 10 A. M.) Stakdaxd Tim tick« >ml or Attn " Im tlt tft rriri ' a—Hfwiif < fir* cents. , k Rim A«*nt for liclaU C. * B. , with t d«jr* Mn Halt, for am Ml ZAPISNIK SEJE VRHOVNEGA ODBORA SDZ. DNE M. MAJA. Predsednik John Gornik otvori sejo v novih prostorih na 1064 E. 62nd Ti j nik prečita imena uradnikov, navzoči vai iiven br. Fr. Jaklič. Prečita zapisnik in v celoti odobri. DRUOTBNI DOPISI: . j , u Dr. sv. Ane, It. 4. Sestre Roži Boštjančifi In Mary Jadrich prosijo za zvišanje smrtnlne od $5C0 na $1000. Se odobri. Slovenaki Dom, St. 6. Euclid, Ohio. Br. Luka Volk je odpotoval brez pot-liata meseca marca v staro domovino. Brat je pa dobil pisnro, da e spo-uinrl. Kot se je dognalo, je bil dotični pred odpotovanjem opozorjen, da vzame potni list, toda se nI zmenil U to. Pravila govore, da kdo jjdpotuje Jn Zjed. držav in ne vzame potnega tista, |e njegova zavarovalnina neveljavna. » Dr. Ribnica, it. 12. Anton Pakli in Math Pakiž prosita za zviSanje smrtnine. Se dovoli. Druitvo ima novega tajnika, br. Louis Oražen in novega zapisnikarja. J os. Bogolin. Dr. Clev. Slovenci, St. 14. PoSiljajo protestno pismo, da bolniki ne dobe podpore. Toda ko se je stvar preiskala, ae je dognalo, da je vrhovni odbor popolnoma pravilno ravnal na podlag" zdravniškega spričevala. Vrh. odbor je •klenil poslati druStvu primerno pojasnilo in objednem prosi, da se v drugič dostojne j Se plSe. f Dr. A. M. Slomšek, St. 16. Imajo novega tajhika, Josip Meglič. Dr. Bled, St. 20. Sestra Karolina Zaloftek želi potni list v Penna Glede smrtnine za umrlim br. John Pirnarse plačajo stroSki, ostalo se pošlje v Jugoslavijo dedičem. 4 ___ „ . . . , Dr. Jugoslovan, St. 21. Lorain, Ohio. Steve Matotek in *dhn KumSe prosita za zviSanje smrtnine in bolniške podpore. Se dovoli. RAZNA DRUGA POROČILA: Jakob iu Ana Barba, iz Podbeže, St. U. Podgrad, Istra prosita za smrtjo za pokojninr John Barba. Toda ker je smrtnlna v Wash.ngtonu, se začas- DwXr° C(^*apriseieni pregledovalec knjig Se ni poslal svojega poroči-la, In raditega se procentno stanje zveze ne more Se objaviti. BOLNIŠKE ZADEVE: Br Frank Lesjak, član dr. it. 8. njegovi sobratje ne morejo obiskovati radi oddaljenosti. Ker pa je predlolil notarsko potrjeno listino, se podpora nakaže. BolniSka listina br. Martin ŽugetJ, od St. 17. je bila stara nad 30 dni, ker pa je imel dotični družinske zadeve medtem, se mu oprosti in nakaže pod-■ora. IZPLAČANE SMRTNINE IN POBOTNICE: C. 188», Anton Ule, St. 14. en tisoč dolarjev, dedič Jennie Ule in Jos. Mekinda. C. 1067 John Meden, od St. 3. tristo dolarjev Ana M^en, druga že-na in Stefie Grebene, vsak polovico. C. 2026 Julija Vrček od St. 20. eri tisoč dolarjev, mql Josip Vrček dedič. C. 2438 Anton Legat, od St. 5. en tisoč dolarjev, sestra Terezija Plaveč, roj. Bregant, dedič. Predložene so bile sledeče uradno potrjene listine od amer. kanzula v Bel. nrmdu in drugih pristojnih oblasti: C. 1061 Jos. Krajšek, od dr. St. 3. umrl 4. iov. 1918. Zastopnik Jernej Knaus. Dedič žeena Mafija Krajšek. Smrtnina se loSIje ženi v ameriških dolarjih. C. 2182 John Pirnar, od društva št. 20. umrl J. nov. 1918JSastopnlk Fr. Hudovernik. Poravna za njim dolg, ostalo poS je na sorodnike, John in Mary Pirnat, zavarovan za tisoč dolarjev, kar se pošlje v ameriških dolarjih. C. 746, John Gornik, od dr. št 17. umrl 24^naja, 1919. Zastopnik Fr. HudoVernik. Dedič žena Marjeta $500, otrokom $500. Po«™5 plačan od brata, se poSIje cela smrtnina v domovino v dolarjih. U -J3U1, Am. Slave, Clan dr. St. 21, umrl 18. aprila, 1920. Doma iz Kranjske gore na Gorenjskem. Zavarovan za $300, smrtnina gre bratu John Slave v starem kraju. Izplača se kakor hitro se dobijo uradni akti. NAPREDEK ZVEZE: Članstvo SDZ. lepo napreduje. Pri Zvezi je 1553 članov in 729 članic, v otročjem oddelku 299. Koncem aprila se je pisarna preselila v nove prostore na 1064 E. oZna St poleg novih bančnih prostorov. Najemnina je $30 na mesec, poleg tega pa prosta razsvetljava, telefon in kurjava. Podpisala se je pogodba za tri leta. Nova pravila, 3000, so dospela. Veljajo $355. Razposlana so bila na vsa druStva. Glede posojil: Ker se je pripetilo, do so zvezini cenilci hiš na prošnjo fraameznikov Sli pregledat več hiš, a dotični prosilci so se pozneje skesali in posojilo ne vzeli, se je sklenilo, da plača $5.00 vsaka stranka vnaprej, ki prosi posojilo, da se ima za stroške potov in pregledovanja. Varščina vrh. uradnikov znaša $27.500, za krajevne uradnike pa $10.600. Ra^n se odobri. Glede nereda pri računih dr. St. 1., da je vrhovni naWorni odbor stvar pregledal v gl. uradu in pronajdel vse pravilno. Pomota je pri društvu. Sklene se, da vrh. odbor pošlje gl. nadzornika pregledat dr. knjige", če je društvena krivda, naj poravna društvo, če je Zvezina, plača Zveza. Br. John Ivančič poroča, da ima v Barbertonu več prijateljev, ki ustanovijo novo društvo Zveze tam. Da se vsa potrebna pojasnila in ugodnosti in pričakuje se, da se 80 rojakov vpiše v novo društvo S. D. Zveze v Barbertonu. Predsednik zaključi sejo ob 11 >15 dopoldne. JOS. GORNIK, predsednik, FRANK HUDOVERNIK, tajnik Splošna tonikft. Nihče na bo oporekal izjava, da js splošno zdravje odvisno največ od pravilne prebava, če je prebava slabi- počasna ali nezadostna, as razvijalo drugs bolezni. Vsakdo izmed nas bi moral torej biti oprezen in gledati, ds je prebava redna. Seven's Balsam of Life (Severov življenski balsam) je za-ieljena tonika, ki je znana, da deluje najuspeineiSe. Ta balzam js »plošni stimulant in ie dokazal svojo vrednost v zdravljenju ntpreba-vs, dispepsije, pomanjkanje teka, navade zabasanja in splošno hirajoče »tanje. Cena 86 centov in 4o davka. Naprodaj v vseh lekarnah. I Vt.RA ro H WAHIDS, lOWA XCI0t0l0tC*10l0ICPX^ Namesto kron Glavni urad: American Express Co. 65 Broadway, N. Y. pošiljajte DOLARJE v Jugoslavijo The American Express Co. prodaja tujezemske drafte in tujezemsk« mo-ikazane v amerikanskih lošiljatev v ne ;y ordre, nakazane ilarjih za pošiljate _ Ko dospejo ti money ordri v domovino se spremenijo v krone Kakor je tedaj cena. Ker v Jugoslaviji zahtevajo dolarje, se dobi v Jugoslaviji več Kron sa dolar kakor pa tukaj. čeke ali money ordre morete kupiti v vsakem večjem uradu American Rail way express, podružnici ali v uradih American Express Co., v New Yorku, Bostonu, Phlladelphijl, Baltimore. Washington, Buffalo, Pittsburg, Cleveland, Cincinnati, Chicago, Detroit, Minneapolis, Milwaukee, St. Louis, Kansas City, San Francisco, Los Angeles, Seattle in Montreal. Ali pa pišite v vašem materinem jeziku na naslov spodaj, priložite eka-presni money order ali poštni money order za svoto, katero želite poslati, dajte svoje ime in naslov in ime in naslov onega, kateremu želite poslati. FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT "N" AMERICAN EXPRESS COMPANY, 65 Broadway, New York. Clevelandski urad: 2048 East 9th St Kadarkoli poSiljate denar kamorkoli, zahtevajte vedno AmerU can Expres Co. recept za nje. To je zavarovalnina proti zgubi. Ne čakajte. Prostor na vseh boljših par-nikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej.......... NEW Y ORK-DUBRAVNIK -TRST. 5. junija____*.....Argentina 8. junija ____T....... Italia 19. junija .......... Panonia ZA HAVRE ALI CHERBOURG. 5. junija........La Fayette 9. junija.........La France • Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede. POTNI LISTI: —Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: je dosedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila. Za nadalna pojasnila se obrnite na LEO ZAKRAJSEK, Jugoslavijo. S 70_9th Ave, NEW YORY.N.Y. v domovino 5 \ ' Najlepši in najboljil slučaje. Sedaj stanu- Kadar potrebujete avtomobil, naj-aibo za krste, pogreb« in druge prilike, za izlete, naročite ga vedno pri meni, ker je točna postrežba noč in dan. Cene prav nizke, avtomobil za vae jem na 1123 Addison Rd. kjer me dobite vsak ftas. JOSEPH V0VK, Priporočam se tudi vsem ženinom in nevestam za ob priliki poroke. Princeton 61 (x46) «tMIIIIMIII I »♦♦< ♦ !♦♦♦»♦♦ Dr. H. 0. Stern, ji zobozdravnik 1355 E. 554 St fog. St. Qair i i Vstop na 55. ctsti ud lekarno ;; Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. Zaprto ob sredah pop. ;; tudi v nedeljo zjutraj. Najstarejši slovenski plurobarji. Kadarkoli potrebujete dobrega plum barskega dela, kkterega hočete Imeti izvršenega čedno, točno in po zmerni ceni, tedaj ae oglaaite pri najstarejšem slovenskem plumbarskem podjetju v Cleveland u MOHAR in OBLAK, Mi izvrSujemo vat plumberaka dela naše delo je garantirano, naše cene nizke. 9206 Superior Ave. (x-130) BELVEDERE ODPLOVE15. JUUJA. To je prvi parnik, ki ima dovolj prostora za vse, ki so namenjeni do Trsta. Mi imamo še nekaj praznih prostorov. Če nameravate iti sedaj v Evropo, vam svetujemo, da pridete v naš urad in si preskrbite tiket. DRUŽINE PRIHAJAJO IZ EVROPE. Ali želite koga dobiti iz Evrope, iz Sfare domovine? Mi preskrbimo vse potrebno in postavno, da pridejo vaSi dragi k vam v najkrajšem času. Sedaj je najboljša sezona za potovanje. Dajte, da vam zgotovi-mo listine, ki omogočijo vašim, da pridejo sem. Zttpnick & Company, POŠILJANJE DENARJA IN PRODAJA TIKETOV ZA VSE LINIJE. 6024 ST. CLAIR AVE. * CLEVELAND, OHIO ..................................................................................................................................................... = Nehajte plačati rent. LASTUJTE SVOJO HISO RADI VAŠIH OTROK. VaS atari prijatelj John Kova-čič je upravitelj oddelka za prodajanje zemljlSČ od The R. P. Clark Land Co. v Vpralajte Mr. KOVACIČA za nasvet On Je sedaj s R. P. Clark Land Co. na 501 Bangor Bldg. 942 Prospect St. Telefon Prospect 316 ,, Ne zanemarite 4 svojih zob! Vi dobite moderno zdravljenje zob brez bolečin po nizkih cenah pri Dr. L S. Rubiif, ZOBOZDRAVNIK 5506 ST. CLAIR AVENUE, blizu 55. ceste. Preiskava In nasvet »aatonj. Ustanovljeno 1841 Kapital $18.000.000 jfaojblOMOlO^^ ^)ICO)>OiCO^OIOrodajati ni potrebna. Mi vam nudimo priložnost za celo Življenje. Ne pomišljajte, temveč zglasite se pri našem Mr. BIRO in z njim zaupno pogovorite. Nafii uradi se nahajajol ^^ ^^ ^ ' Central 3034 Cleveland, Ohio -— , Prinesite aH pošljite Vaše čiščenje k Frank-u. Ako je vaša želja, da pridemo po obleke na vaš dom pokličite nas po telefonu DELAVCEV PRIMANKUJE. Po vseh tovarnah delavcev, primanjkuje, tako tudi pri nas zaradi t£ga smo prisiljeni opustiti nabiranje oblek od hiše do hiše kakor dosedaj. Spolnujemo vsa spadajoča dela v Dry Cleaning kakor dosedaj, vas se le to prosi, da sami prinesete. Za one pa ki bolj daleč stanujejo pridemo tudi na dom iskat ako nas po telefonu pokličete ali drugače naročite, najbolj bodete postrežem v vsakem slučaju, ako sami prinesete. Cleaner* & Dyer J ^ ..1 iiriimiiiiii