VSE ZA ZGODOVINO 25
Miran Aplinc
»Tudi mene so tako brez 
usmiljenja pritiskavali na trde 
kamne, mejo pa bi jaz danes 
zastonj iskal.«
Od starih poimenovanj do hišnih številk v trgu Šoštanj
APLINC Miran, dr., muzejski svetovalec, 
Muzej Velenje, enota Muzej usnjarstva na 
Slovenskem, Primorska cesta 6h, SI-3325 Šoštanj, 
miran.aplinc@muzej-usnjarstva.si
94(497.4Šoštanj)”18/19”
908(497.4Šoštanj)”18/19”
711.73(497.4Šoštanj)”20”
»TUDI MENE SO TAKO BREZ USMILJENJA 
PRITISKAVALI NA TRDE KAMNE, MEJO PA BI 
JAZ DANES ZASTONJ ISKAL.«
Od starih poimenovanj do hišnih številk v trgu Šoštanj
Prvotna objava članka »Vsaka ulica, trg in cesta, tudi če 
ima le eno hišo, mora imeti svoje ime«, leta 2017 objavljena 
v Zgodovini za vse,1 je v pričujočem članku dopolnjena 
s sodobnejšimi dognanji in podrobnejšo interpretacijo 
virov. Trg Šoštanj pod gradom z istim imenom je naselbi-
na, ki se do industrijske dobe v drugi polovici 19. stoletja 
ni razlikoval od drugih trgov Spodnje Štajerske. Kljub 
slabi ohranjenosti relevantnih virov in posledično slabši 
znanstveni raziskanosti obdobja od 16. do 19. stoletja je 
pričujoči prispevek poskus obravnave starih ledinskih po-
imenovanj in uvajanja hišnih številk znotraj trške občine 
Šoštanj kot posledica reform države v času Marije Terezije 
in njenih naslednikov.
Ključne besede: Šoštanj, kataster, hišne številke
1 Aplinc, Miran: »Vsaka ulica, trg in cesta, tudi če ima le eno 
hišo, mora imeti svoje ime«: od hišnih številk do poimeno-
vanja ulic in trgov v Šoštanj. V: Zgodovina za vse: vse za 
zgodovino, l. 24, 2017, št. 1, str. 53–71.
APLINC Miran, PhD, Museum Consultant, 
Museum Velenje, Unit Museum of Leatherwork in 
Slovenia, Primorska cesta 6h, SI-3325 Šoštanj,  
miran.aplinc@muzej-usnjarstva.si
94(497.4Šoštanj)”18/19”
908(497.4Šoštanj)”18/19”
711.73(497.4Šoštanj)”20”
“I TOO WAS PUSHED SO MERCILESSLY 
AGAINST THE HARD STONES, AND TODAY I 
WOULD SEARCH FOR THE BORDER IN VAIN.”
From old names to house numbers in Šoštanj Square
The original publication of the article “Every street, 
square and road, even if it has only one house, must have 
a name” in 2017, published in Zgodovina za vse, is updated 
in this article with recent findings and a more detailed 
interpretation of the sources. The Šoštanj Market Square 
under the castle of the same name is a settlement which, 
until the industrial age in the second half of the 19th cen-
tury, was not different from other squares in Lower Styria. 
Despite the poor preservation of relevant sources and the 
consequent lack of scientific research on the period from 
the 16th to the 19th century, the present paper is an attempt 
to deal with the old place names and the introduction of 
house numbers within the Šoštanj municipality because 
of the state reforms during the reign of Maria Theresia 
and her successors.
Key words: Šoštanj, cadastre, house numbers
26 VSE ZA ZGODOVINO
ZGODOVINA ZA VSE leto XXX, 2023, št. 1
Uvod
Skozi čas je prebivalstvo naselij in pokrajin poi-
menovalo posamezne kraje in komunikacije ter za 
to pričelo uporabljati posebna imena. Kakor dru-
god so tako tudi za trg Šoštanj nastala najstarejša le-
dinska imena. Nekatera poimenovanja imajo osno-
vo v značilnostih, legi, pomembnih objektih itn. V 
trški občini Šoštanj je v virih omenjen Glavni trg 
kot osrednji trški prostor. Sam trg je obdajalo širše 
območje trškega pomirja kot agrarne pokrajine.
Trškemu svetu je nedvomno največ pomeni-
la možnost podeljevanja tržanstva. Sprejemanje 
»častivrednih« mož med tržane je bila možnost, 
da s pametnimi potezami okrepijo ekonomsko in 
politično moč trških organov in »gmajne« v celoti. 
O sprejemanju v tržanstvo je na temelju pričevanj 
v župnijski kroniki leta 1872 pisal takratni kaplan 
Lavrencij Vošnjak in kasneje tudi Josip Vošnjak v 
Spominih. V zvezi s sprejemanjem v tržanstvo je 
omenjena tudi trška meja, ki je bilo označena z 
mejniki z napisom GMS, kar pomeni Gemeinde 
Markt Schonstein. O trškem ozemlju je v župnijski 
kroniki leta 1872 Lavrencij Vošnjak zapisal, da so 
pred letom 1848 obhod trškega pomirja opravi-
li vsako sedmo leto na 1. maja. V ta namen so se 
iz trga odpravili sodnik in asistenca z zastavo in 
helebardo do Podhrastnika (prvi mejnik), mimo 
Sraleta in Poštajnerja (drugi mejnik, Ravne), skozi 
kovačnico marovškega kovača, mimo Lepa in sko-
zi gozd pod Plešejem (tretji mejnik), v Družmirje 
(četrti mejnik pri Miklavu) in naprej čez Tamšetov 
travnik do Pake (peti mejnik). Pot so nadaljevali 
proti Klancjurju, Hlišu, Ostrožniku, Vrhovniku, 
Pušniku in v Penk, vse do Podhrastnikovega ko-
zolca, kjer jih je čakalo okrepčilo.1 Josip Vošnjak, 
po rodu iz Šoštanja, je omenjeni obhod v Spominih 
opisal takole: »Da se meja ohrani v živem spominu, 
je bil vsake tri leta slovesen obhod z godbo na čelu. 
Za njo je stopal Marktrichter s sindikom, svetovalci, 
odborniki, drugi tržani, ženstvo in otroci. Ko smo 
prišli do kakega mejnika, pograbili so možje nas 
dečke in vsakega po trikrat prav trdno postavili na 
1 Hribernik, Franc in Ravnikar, Tone (ur., avtor dodatnega 
besedila): Mesto Šoštanj – zgodovinski opis. Šoštanj: Obči-
na Šoštanj, 1998, str. 173–175; Vošnjak, Laurentius: Liber 
memorabillum parochiae s. Michaelis prope Schönstein 
(Gedenkbuch der Pfarre St. Michael bei Schönstein), 1872, 
str. 355.
mejnik, da bi si ga dobro zapolnili. Tudi mene so 
tako brez usmiljenja pritiskavali na trde kamne, 
mejo pa bi jaz danes zastonj iskal.«2
O obhodu trškega pomirja pa pričajo le posredni 
zapisi. Ignacij Orožen je v Zgodovini lavantinske 
škofije zapisal, da je pismo o protokolu obhoda 
trškega pomirja zgorelo v požaru, najverjetneje 
tistem iz leta 1734, ko je pogorel tudi trški grad.3 
Kot je zapisal Golec, je skoraj nemogoče, da bi nove 
tržane sprejemali samo med obhodi trškega pomir-
ja v sedemletnih intervalih.4 O tem se Rok Poles 
sklicuje na urbar iz leta 1575, župnijsko kroniko iz 
leta 1872 in Spomine Josipa Vošnjaka.5 Vošnjak je 
zapisal, da so pod streho domače hiše hranili del 
trškega arhiva. Pri tem zapiše, da »so se na magistra-
tu še shranjevali na pergamentu spisani privilegiji, 
ki so jih potrdili tudi poznejši vladarji štajerski«. In 
nadaljuje: »Shranjena je bila tam nadalje debela, v 
usnje vezana knjiga, ki so bili v nji sejni zapisniki 
trškega zastopstva, spisani nemški. Začeli so se, če se 
ne motim, s 17. stoletjem. Na prednji platnici je bila 
na notranji strani zapisana prisega v slovenskem 
jeziku, katera se je brala pri zaslišanju zločincev in 
prič takim strankam, ki niso bile vešče nemščine.«6 
Vošnjak torej ne omenja prisege ob sprejemanju v 
tržanstvo. Golec o tem zapiše, da naj bi sprejem 
potekal, kot v drugih trgih s trško avtonomijo, po 
tako imenovani purgerski prisegi v nemščini in slo-
venščini. Takšne tržanske prisege so ohranjene za 
Rečico ob Savinji iz leta 1792 in Mozirje iz leta 1820.7
2 Vošnjak, Josip: Spomini (zbral in uredil Vasilij Melik). Lju-
bljana: Slovenska matica, 1982, str. 28–29.
3 Orožen, Ignacij: Das Bisthum und die Diözese Lavant. V. 
Theil. Das Dekanat Schallthal: mit den Seelsorgestationen 
St. Georg in Skalis, St. Martin bei Schallek, St. Johann am 
Weinberge, St. Egyd bei Schwarzeinstein, St. Pankraz in 
Ober-Pnikl, St. Mihael bei Schönstein, St. Peter in Zavodnje 
und St. Andrä in Weisswater. Graz: Selbstverl, 1884, str. 441.
4 Golec, Boris: Šoštanj v stoletjih trške avtonomije. V: Prein-
falk (ur.): Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 
l. 69, št. 3 (2021), str. 444.
5 Poles, Rok: S praporom in partizano skozi luknjo pri vretenu. 
V: Kronika 2021–Iz zgodovine Šoštanja, l. 69, št. 3, str. 639.
6 Vošnjak J., Spomini, str. 592–593.
7 Golec, Boris: Slovenska prisežna besedila trških skupnosti 
in neagrarnih poklicnih skupin do konca predmarčne dobe. 
Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede 
ZRC SAZU: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 
2011. http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege2/index-sl.html, (dostopno 
15. januar 2022)
VSE ZA ZGODOVINO 27
Miran Aplinc, »TUDI MENE SO TAKO BREZ USMILJENJA PRITISKAVALI NA …« ZGODOVINA ZA VSE
Trg Šoštanj na Jožefinskem vojaškem zemljevidu8 
(Vojaški zemljevid, 1763–1787)
Na tem mestu se znova povrnimo k trškemu 
ozemlju. Trško ozemlje je bilo večje, kot je bilo oze-
mlje občine v drugi polovici 19. stoletja (181 hekta-
rov) in večje od ozemlja katastrske občine (282 hek-
tarov). Po jožefinskem katastru je bilo trško ozemlje 
razdeljeno na pet ledin (prostorskih območij): Me-
tleče (Metlitch), Mlake (Flur Mlacke), Gorice (Flur 
Goritzen), Gornje polje (Oberfeld) in Trg Šoštanj 
(Markt Schönstein). Meje katastrskih občin so do-
ločale reke in potoki (Paka, Toplica in Florjanščica 
v Penku, Klančnica), cesta (cesta v Florjan), cerkev 
sv. Mihaela, od tod je potekala meja med ledino 
Gornje polje in katastrsko občino Družmirje po 
polju do Pake in naprej na Lokoviški hrib do hriba 
in je tekla naprej po poteh mimo kmetij, kot sta 
Venišnik in Vrhovnik, nekatere pa je meja presekala 
(kmetija Pušnik in posestvo župnijske cerkve sv. 
Mihaela v Družmirju). Zemlja je pripadala tržanom 
in kmetom iz okolice, šoštanjskemu špitalu (Spital 
8 Grabnar, Marija in Rajšp, Vincenc: Slovenija na vojaškem 
zemljevidu 1763–1787, Karte, 5. zvezek. Ljubljana: Znan-
stveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in 
umetnosti in Arhivi Republike Slovenije, 1999, sekcija 163; 
Grabnar, Marija in Rajšp, Vincenc: Slovenija na vojaškem 
zemljevidu 1763–1787, Opisi, 5. zvezek. Ljubljana: Znan-
stveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in 
umetnosti in Arhivi Republike Slovenije, 1999, sekcija 163, 
str. 41–60.
Schönstein), farni cerkvi (Pfarre s. Michael), trški 
cerkvi (Kirche Schönstein) ter Gospostvu Šoštanj 
(Dominium Schönstein). Skupni pašniki (Gemein-
dweide) so bili tudi izven samega trga na območju 
Goric in Gornjega polja.9
Ledina Trg Šoštanj
Ledino Trg Šoštanj (Markt Schönstein) je dolo-
čala struga reke Pake (Pack Fluß), ki se je skozi čas 
spreminjala. Na področju, kjer je danes Termoelek-
trarna Šoštanj, je bil rečni zavoj, ki je bil ob gradnji 
zasut, reka pa je bila speljana v novo strugo.10 Reka 
teče po ravnini skozi katastrsko občino Družmirje. 
Na levi strani se razteza Lokoviški hrib – Reber, 
po katerem je tekla trška meja preko Vrhovnika 
na Venišnika do Pušnika nad Penkom. Pušnik je 
kmetija na območju Podhoje, to je hriba Lokovica 
nad sotesko Penk, mimo katere je vodila trška me-
ja.11 Na vojaškem zemljevidu pa je bila Reber konec 
18. stoletja imenovana kot Rudo.12 Eno od starejših 
poimenovanj v ledini Trg Šoštanj je tudi Studenice, 
ki ga spoznamo v kupnem pismu iz leta 1788, v 
katerem je omenjeno, da je Josip Woschnak od Bar-
9 SI_AS 1110/302, 303 Šoštanj.
10 Pripomba avtorja.
11 SI_AS 177/C/R/C411E01 in E02, Šoštanj k.o., Zbirka kart in 
zemljevidov, Franciscejski kataster Šoštanj, 1825; Hribernik, 
Mesto Šoštanj – zgodovinski opis, str. 164.
12 Grabnar, Rajšp: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–
1787, Karte, 5. zvezek. sekcija 163, str. 41–60.
28 VSE ZA ZGODOVINO
ZGODOVINA ZA VSE leto XXX, 2023, št. 1
tolomeja Toterja kupil posest s hišo z inventarjem, 
delavnico in usnjarskim jusom na Studenicah.13 
Danes tega poimenovanja ni več, predvidoma pa 
je to bil predel ob Paki, kjer je bila kasneje usnjarna. 
Druga možnost pa je predel ob potoku, ki priteče 
iz pobočja hriba pod Pustim gradom in je še danes 
poimenovan Studenec, saj naj bi ob pomanjkanju 
ponujal stalen vir hladne vode. Ob tem potoku je 
bila tudi ena od obeh usnjarskih delavnic (Toter). 
Na ožjem območju trga je najpomembnejši prostor 
sam trg (Markt Platz). Manj znano ime je Kop-
schig (Kopšik, na kasnejši mapi tudi kot Skopšnik, 
travniki),14 to je predel na levi strani Pake, na ka-
terem je bil del usnjarne. Področje pod cerkvijo 
sv. Mohorja in Fortunata ob cesti na Skopšnik je 
bil Hof, naprej pod hribom je bila Podhoja, tako 
pa je bil poimenovan tudi hrib.15 Na omenjenem z 
gozdom poraslem hribu je potekala trška meja, ki je 
mejila na Lokovico in kmetiji Venišnik in Pušnik.16
Na razvoj trga in njegove stavbne mase je gotovo 
vplival požar 1734, ki je upepelil šoštanjsko grašči-
no Amsthaus.17 Požar je prisilil njene prebivalce, da 
so se preselili v nekdanjo kaščo nad trgom, imeno-
vano Thurn. Posledice požara so bile tako hude, da 
se je s tem pričela preusmeritev trškega razvoja. Že 
od začetka 19. stoletja je bilo težišče razvoja nasel-
bine preneseno na stavbni črti objektov od nekda-
njega prostranega graščinskega dvorišča. Ob tr-
žnem prostoru so bile nanizane pomembnejše trške 
stavbe. Sredi trga je vsaj že sredi 18. stoletja nastala 
stavba magistrata povezana v strnjeno pozidani 
niz hiš. Podoben niz hiš je nastal tudi na nasprotni 
strani trga. Prostornost trga je kasneje omogočila 
gradnjo reprezentančnih trških hiš, sodišča, dav-
karije in pošte, kar je deloma vidno na Kaiserjevi 
suiti iz srede 19. stoletja.18 Iz enovitosti trških stavb 
13 SI_ZAC/1019, Družina Woschnagg, AŠ 1, Kupno pismo 14. 
februar 1788.
14 Geodetska uprava Velenje, Kataster Šoštanj/
ZKN_2880/0959_0006.djvu (1875), Koptscnik – Kopšik.
15 Hribernik, Mesto Šoštanj – zgodovinski opis, str. 173–175.
16 SI_AS 177/C/R/C411E01 in E02, Šoštanj k.o., Zbirka kart 
in zemljevidov, Franciscejski kataster Šoštanj, 1825.
17 Hribernik, Mesto Šoštanj – zgodovinski opis; Koren Božiček, 
Milena: Umetnostno zgodovinski oris mestnega jedra in osta-
lih objektov v Šoštanju. V: Ravnikar, Tone (ur.): Prispevki k 
zgodovini Šaleške doline. Šaleški razgledi 2. Titovo Velenje: 
Kulturni center Ivan Napotnik, 1989, str. 134–169, 134–142.
18 Kaiser, Joseph Franz: Litografirane podobe slovenještajer-
skih mest, trgov in dvorcev (Stara Kaiserjeva suita 1824–
sta na vzvišenem mestu izstopala grajska stavba in 
cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Prometne razme-
re so trgu narekovale manjše število cest in poti, 
tržne razmere pa položaj trga, najvažnejšega dela 
srednjeveškega trga. Zaradi zahtev varnosti je bil 
trg v celoti obzidan, vendar se njegov obseg ni spre-
minjal vse do konca 18. stoletja, ko je obzidje začelo 
izginjati. Znotraj trga so bila na praznih površinah 
oblikovana dvorišča. Hišne meje so potekale vzdolž 
gospodarskih površin. Razporeditev obrtnih dejav-
nosti v trgu je bila praktična glede na dejavnost.19 
Obrtno in trgovsko poslovanje je prioritetno posta-
vljalo vsakdanje pridobivanje življenjskih dobrin 
v dvorišča in kasnejše vrtove.20 Prečna slemenitev 
stavb je bila presežena in je potekala vzporedno s 
trgom ali ulico.21
Glavni trg je imel sramotilni steber še vse do 
leta 1857, ko je bil odstranjen in predelan v por-
talna stebra kaplanije pri župnišču sv. Mihaela.22 
Sredi trga je bil, na mestu do koder je segla voda 
po hudi poplavi v 80. letih 19. stoletja, postavljen 
zidan križ.23 Na Jožefinskem vojaškem zemljevidu 
(1763–1787) in kasnejšem franciscejskem katastru 
(1825) na tem mestu ni zapisa o podobnem zname-
nju.24 Od konca 19. stoletja je bil po vzoru drugih 
mest v trškem prostoru, postavljen kip Marije, ki 
naj bi varovala trg pred ponavljajočimi vodnimi 
ujmami,25 vendar je postavitev povezana z drugim 
prav tako pomembnim dogodkom. Ob birmi, 14. 
junija 1892, je bil na mestu starega, zidanega in 
1833). Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 1999; 
Curk, Jože: Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem: urbano 
gradbeni oris do začetka 20. stoletja. Maribor: Založba 
Obzorja, 1991, str. 223–230.
19 Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, med Solča-
vskim in Kobanskim: občine Mozirje, Velenje, Slovenj Gra-
dec, Ravne, Maribor – Ruše. 4. Knjiga. Ljubljana: Viharnik: 
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1993, str. 75–78.
20 Curk, Jože: Delež italijanskih gradbenikov na Štajerskem 
v 16. in 17. stoletju. V: Zbornik za umetnostno zgodovino. 
Nova vrsta, l. 7 (1965), str. 37–72, str. 58.
21 Avguštin, Cene: K problematiki meščanske stanovanjske 
kulture v 16. in 17. stoletju na Gorenjskem. V: Zbornik za 
umetnostno zgodovino. Nova vrsta, l. 7 (1965), str. 93–106, 94.
22 Hribernik, Mesto Šoštanj – zgodovinski opis, str. 176–177.
23 Südsteiersche Post. Schönstein, l. 12, 2. julij 1892, št. 62, str. 2.
24 SI_AS 177/C/R/C411E01 in E02, Šoštanj k.o., Zbirka kart 
in zemljevidov, Franciscejski kataster Šoštanj, 1825; Grab-
nar in Rajšp, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, 
Opisi, 5. zvezek, str. 45–46. Primerjava.
25 Hribernik, Mesto Šoštanj – zgodovinski opis, str. 201.
VSE ZA ZGODOVINO 29
Miran Aplinc, »TUDI MENE SO TAKO BREZ USMILJENJA PRITISKAVALI NA …« ZGODOVINA ZA VSE
menda že poškodovanega križa postavljen nov kip 
Marije, stoječ na stebru in kvadratnem podstavku,26 
na katerem je bil napis: »Zur Ehre Gottes gewidmet 
von Franz und Maria Woschnagg 1892.«27 Mari-
jin kip je izdelala delavnica graškega kamnoseka 
Franza Greina.28
Ledina Gornje polje
Ravninsko področje na desnem bregu Pake vse 
do današnje železniške postaje29 je bilo poimenova-
no kot Gornje polje (Oberefeld), na katerem so bili 
skupni travniki in polja. Območje, ki je že mejilo 
z Mlakami je bilo poimenovano Prode (Kajuhov 
dom), področje ob Paki pa Pobrežje,30 predel na 
levi strani Pake, kjer je danes termoelektrarna pa 
Loke (Kurje Loke, travniki). Sejmišče je predel, kjer 
je danes zdravstveni dom, nekdaj pa je tam bil tudi 
znameniti šoštanjski bazen.31
Ledina Mlake
Zunaj ožjega trga v smeri proti Goricam je bilo 
območje imenovano z ledinskim imenom Mlake 
(Flur Mlacke). Skozi območje je potekala pot proti 
Metlečam in Topolšici ter potokom Bečovnica, ki 
je desni pritok Pake. Na območju Mlake je bilo ožje 
področje Ograja, kjer so tržani pasli živino. Pašniki 
so bili ograjeni, zato je bila po teh ograjah poime-
novana nekdanja gostilna Ograjšek.32 Na tem mestu 
je potrebno poudariti, da je imel Šoštanj nekdaj dva 
26 Südsteiersche Post. Schönstein, l. 12, 2. julij 1892, št. 62, str. 
2. Marijin kip postavljen na steber sta ob tej priložnosti 
donirala tovarnar Franz Woschnagg in žena Marija.
27 Domovina. Iz Šoštanja l. 2, 2. julij 1892, št. 34, str. 147. Iz 
finega marmorja izdelani okrasni steber z Materjo božjo, 
tako imenovani »Woschnaggov steber«, ki ga je tovarnar 
g. Woschnagg dal postaviti na svoje stroške. Avtor članka 
je zapisal, da je doniral dva tisočaka v čast bogu in materi 
božji, o čemer priča napis.
28 Poles, Rok: Internetno brskanje. V: List: revija za kulturna 
in druga vprašanja občine Šoštanj in širše – Kulturni listi, 
l. XXI, št. 18, september 2016, str. 14. Povzeto po Grazer 
Volksblatt, 16. julij 1893, priloga.
29 SI_AS 177/C/R/C411E01 in E02, Šoštanj k.o., Zbirka kart in 
zemljevidov, Franciscejski kataster Šoštanj, 1825; Hribernik, 
Mesto Šoštanj – zgodovinski opis, str. 164.
30 MV, Zalar, Zalka: Spomini na preteklo dobo, 1. zv., str. 82–83.
31 SI_AS 177/C/R/C411E01 in E02, Šoštanj k.o., Zbirka kart in 
zemljevidov, Franciscejski kataster Šoštanj, 1825; Hribernik, 
Mesto Šoštanj – zgodovinski opis, str. 164.
32 Hribernik, Mesto Šoštanj – zgodovinski opis, str. 164.
otoka na reki Paki. Prvi je bil zahodno od trškega 
mostu, drugi pa je bil vzhodno za jezom. Vzhodni 
otok je zajemal ledino Mlake, kasneje tudi Pobrežje 
in Prode, kjer je bil skupni pašnik. Ožji rečni kanal 
– Mlinščica je bil uporabljen za pogon mlina in žage. 
V vojaškem zemljevidu kanal in otoka nista vrisana, 
po jožefinskem katastru pa je bil kanal opisan kot 
»Mull Graben«, mlin pa je bil opisan kot »Mahl 
Mühle mit 6 Läuf« (mlevni mlin s šestimi kolesi).33 
Grafična podoba tega področja je vidna v franci-
scejskem katastru. Rečni kanal je v opisu parcel 
zapisan kot »Mühlbach bey der Shönsteiner We-
hre« (mlinski potok ob Šoštanjskem jezu), lastnik 
mlina pa je bil Gregor Irman.34 Gostilničar in lesni 
trgovec Franc Rajšter je leta 1892 ob cesti v bližini 
železniškega kolodvora zgradil hotel Avstrija. Ker 
je bil hotel z gospodarskimi objekti (Vila Prode) ve-
čjih dimenzij, je z dovoljenjem Brišnika takratnega 
lastnika mlina in žage gradil čez rečni kanal seveda 
pod pogojem, da se le ta ohrani. Na kanalu je bil 
lesen most in perišče, kjer so šoštanjske žene prale 
perilo.35 Do druge svetovne vojne je bil opuščen 
levi del kanala, z regulacijo Pake leta 1960 pa je bil 
zasut še desni del kanala in zgrajen betonski most.36 
Drugi otok na reki Paki je bil zahodno od trškega 
mostu in glede na kataster in vojaške zemljevide 
ni imel posebne funkcije in je verjetno nastal kot 
posledica rečnih nanosov in spreminjanja struge. 
Po pregledu katastra 1825 in 1875 ter 1925 drugega 
zahodnega otoka ni več najti.37
Ledina Metleče
Zunaj trga, na desni strani Pake proti severu, 
je bilo področje-ledina Metleče (Metlitsch), ki je 
ohranilo to poimenovanje vse do danes. Skozi Me-
tleče je vodila cesta v Florjan preko potoka Toplica 
(Taplitz Bach).38
33 SI_AS 1110/302, Družmirje; SI AS 1110/302, 303 Šoštanj.
34 SI_AS 1110/302, Družmirje; SI AS 1110/302, 303 Šoštanj.
35 MV, Zalar, Spomini na preteklo dobo, 1. zv., str. 82–83.
36 Aplinc, Miran: 110 let mesta Šoštanj 1911–2021, Gradiva 13 
(Prispevki). Šoštanj: Občina Šoštanj, 2021, str. 67.
37 SI_AS 1110/302, Družmirje; SI AS 1110/302, 303 Šoštanj; 
SI_AS 177/C/R/C411E01 in E02, Šoštanj k.o., Zbirka kart 
in zemljevidov, Franciscejski kataster Šoštanj, 1825
38 SI_AS 177/C/R/C411E01 in E02, Šoštanj k.o., Zbirka kart in 
zemljevidov, Franciscejski kataster Šoštanj, 1825; Hribernik, 
Mesto Šoštanj – zgodovinski opis, str. 164.
30 VSE ZA ZGODOVINO
ZGODOVINA ZA VSE leto XXX, 2023, št. 1
Ledina Gorice
Ledinsko ime Gorica (Flur Goritzen) priča o 
legi vinogradov na pobočju Goric v preteklosti.39 
Pod Goricami s severozahodne strani ob cesti proti 
Ravnam so bile Gavge, kjer naj bi po izročilu stale 
trške vislice. To trditev potrjuje označba na karti Jo-
žefinskega vojaškega zemljevida.40 Na območju pod 
Goricam leži Tičnica (Titschnitz), kjer so bile njive 
in je bila v začetku 20. stoletja postavljena ubožna 
hiša.41 Na Gorice je bila speljana dovozna pot. Pod 
Goricami na vzpetini ob cesti proti Družmirju in 
naprej proti Velenju je izven trškega ozemlja stala 
nekdanja župnijska cerkev sv. Mihaela.
Katastrska občina Družmirje
Zaradi bližine in pomena nekdanje župnijske 
cerkve sv. Mihaela v katastrski občini Družmirje 
(Schmersdorf) omenjamo ledinska imena St. Mi-
chael, Župnišče in Kaplanija, Na Križišču (cesta 
čez Fortenek proti Slovenj Gradcu) in Na Polju.42 
Pod omenjenim področjem se razteza področje »Na 
Terschisch« (Na Tržišču je pas južno od ceste Ve-
lenje – Črna), Na Lokah in Jelenovo. V smeri proti 
Družmirju najdemo še ledinski imeni Na Jelšah in 
Polje. Družmirsko Tržišče je bilo torej na stičišču 
glavnih poti v Šaleški dolini, to je pot Črna–Ve-
lenje–Slovenj Gradec, drugi krak pa je šel preko 
Lokoviških hribov proti Mozirju. Omenjeno tržišče 
je delovalo kot prostor trgovanja in tam gotovo ni 
bilo njiv, verjetno pa so bili pašniki v skupni rabi. 
Ko se je trgovanje prestavilo v Šoštanj na sejmišče, 
so prej omenjeno Tržišče pod farno cerkvijo sv. Mi-
haela razparcelirali in je prešlo v zasebno last. S tem 
se je spremenil namen uporabe, ime pa je ostalo.43
39 Hribernik, Mesto Šoštanj – zgodovinski opis, str. 164.
40 Grabnar, Rajšp, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–
1787, sekcija 163; Grabnar, Rajšp, Slovenija na vojaškem 
zemljevidu 1763–1787, str. 41–60.
41 Hribernik, Mesto Šoštanj – zgodovinski opis, str. 164.
42 Jožefinski kataster nima mape ampak ima opisni del v ta-
belah.
43 SI_AS 1110/302, Družmirje; SI_AS 1110/302, 303 Šoštanj; 
SI_AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko (1784–1790), 
šk. 302, Okrajna gosposka Šoštanj, št. 7, izvleček (1787); 
SI_ZAC/1023 Zbirka katastrskih map, Gaberke–Družmirje.
Zemljiški kataster
V drugi polovici 18. stoletja so deželo zaradi 
boljše uprave razdelili na okrožja ali kresije,44 ki 
so imela upravno in sodno funkcijo, znotraj pa 
so delovali tudi zemljiški uradi. V franciscejskem 
katastru iz leta 1875 so na karti vpisane tudi hišne 
številke.45 Poglejmo, kako je do tega prišlo.
V duhu razsvetljenstva in modernizacije habs-
burških dednih dežel je bil prvi poskus narejen s 
terezijanskim katastrom, ki pa je bil samo popis 
zemljišč in je določal davčno odmero zelo pavšalno, 
ne glede na njihov obseg, kvaliteto in donosnost. 
Zaradi neobjektivnosti terezijanskega katastra, ki 
je še vedno ločeval dominikalno in rustikalno ze-
mljo, je Jožef II. s patentom ukazal uvedbo enotnega 
davčnega sistema.46 Glavna pridobitev jožefinskega 
katastra, ki je bil izdelan v štirih letih, je bila vzpo-
stavitev katastrskih občin kot temeljnih davčnih 
enot, zemljišča so bila izmerjena na terenu in na-
tančneje razdeljena po namembnosti in donosu ne 
glede na osebo po načelu splošne in enake obdav-
čitve. Na čelu katastrske občine je bil župan (Rich-
ter, Oberrichter) in tudi odbori, ki so predstavljali 
prvi zametek avtonomne občinske uprave.47 Vendar 
tudi jožefinski kataster48 ni predvideval obdavčenja 
stavbnega fonda. V členu o naseljih: »vas trg /…/ s 
pripadajočimi hišnimi številkami je treba šteti z 
eno ledino in jo imenovati Ortsplatz, vsaka ledina 
v njej naj bo navedena s konskripcijsko številko in 
imenom lastnika /…/.« Izpuščeni so bili seniki, vo-
dni obrati, rudniki, ceste, ki ničesar ne prinašajo itn. 
Zemljišča so bila izmerjena in oštevilčena, patent 
govori le o hiši, lastniku in hišni številki.49
44 Štajerska je bila deljena na Mariborsko in Celjsko kresijo.
45 SI_AS 177/C/R/C411E01 in E02, Šoštanj k.o., Zbirka kart in 
zemljevidov, Franciscejski kataster Šoštanj, 1825; Geodetska 
uprava Velenje, Kataster Šoštanj/ZKN_2880/0959_0006.
djvu (1875).
46 Patent Jožefa II. 1785. Sledila je katastrska izmera celotne 
monarhije. Rezultat je bil Jožefinski kataster.
47 Korošec, Branko: Naš prostor v času in projekciji: oris ra-
zvoja zemljemerstva, kartografije in prostorskega urejanja 
na osrednjem Slovenskem. Ljubljana: Geodetski zavod SR 
Slovenije, 1979, str. 149. Mestne odbore je pod nadzorom 
kresijskega organa izvolil magistrat, ki pa so ga lahko se-
stavljali oni s potrebnimi kvalifikacijami.
48 Patent Jožefa II. o izvedbi katastra z dne 20. april 1785.
49 Golec, Boris: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za 
stavbno, gradbeno in urbanistično zgodovino slovenskega 
VSE ZA ZGODOVINO 31
Miran Aplinc, »TUDI MENE SO TAKO BREZ USMILJENJA PRITISKAVALI NA …« ZGODOVINA ZA VSE
Katastrska mapa Trške občine Šoštanj 182550 
(Katastral plan_Schonstein 1825)
ozemlja, 2. del. V: Arhivi: glasilo Arhivskega društva in 
arhivov Slovenije, l. 33, št. 2, 2010, str. 339–396, str. 341.
50 SI_AS 177/C/R/C411E01 in E02, Šoštanj k.o., Zbirka kart 
in zemljevidov, Franciscejski kataster Šoštanj, 1825.
Pomemben vir podatkov predstavljajo tudi jo-
žefinski vojaški zemljevidi,51 ki pa kot prvi zemlje-
vidi ozemlja na Slovenskem, prinašajo le osnovne 
51 Po ukazu Marije Terezije 1763, vendar je poimenovan po 
Jožefu II., ki je od 1765 prevzel vodstvo nad vojsko. Zemlje-
vide so risali vojaški kartografi.
32 VSE ZA ZGODOVINO
ZGODOVINA ZA VSE leto XXX, 2023, št. 1
podatke. Splošna podoba Šoštanja prikazuje trg in 
okoliško povsem agrarno in gozdnato pokrajino. 
Mostovi in ceste so opisane zaradi premikov voja-
štva, ki bi jih lahko nastanili v trde-trdne hiše opi-
sane kot hiše v trgu. Posebno težavo predstavljajo 
tudi nedosledno zapisana zemljepisna imena.52
Franc I. je po modificiranem davčnem sistemu 
Leopolda II. želel skupen in stabilen katastrski 
sistem, kot je bil to pred tem že namen Jožefa II. 
Kasnejši franciscejski kataster je bil izdelan po te-
meljitih pripravah, zato je tudi najbolj dodelan in 
predstavlja izjemen rezultat takratnega avstrijskega 
zemljemerstva.53 Franciscejski kataster je imel te-
melje v patentu Franca I. z dne 23. decembra 1817 
in je bil za Štajersko izdelan med leti 1818–1828, 
veljati pa je začel leta 1847. Od prvih dveh se raz-
likuje po natančnem grafičnem prikazu zemljišč. 
Teritorialno podlago za novo katastrsko izmero 
(davčne oziroma katastrske občine) so vzeli iz jo-
žefinskega katastra.54 Mape so davčni dokument 
z natančno vrisanimi mejami katastrskih občin, 
stavbnih in zemljiških parcel in ne predstavljajo 
konfiguracije zemljišča, kljub temu pa so vrisane 
ceste, stavbe cerkve in pokopališča itn. V barvnih 
mapah so z barvami kategorizirane stavbe, ceste, 
zemljišča itn. Glede na legendo zidano hišo pred-
stavlja karmin rdeča barva, lesena je bila obarvana 
rumeno, stavbišča, na katerih so stale stavbe, so 
označene s črnimi številkami, zemljiške parcele 
pa z rdečimi številkami. Nadalje so bili travniki 
označeni z zeleno, vrtovi s temno zeleno, njive z 
rumeno, gozdne površine pa s temno sivo barvo. 
Geografska imena so zapisana v deželnem jeziku 
(ledinska imena). Ohranjena so imena davčnih 
zavezancev, imena zemljišč, naselij, hribov, vod, 
pokrajine, cest in znamenj. Spremembe so kasneje 
vnašali v rektifikacijske mape. Katastrske občine 
so bile osnova upravne občine uveljavljene po 1848.
52 Grabnar, Rajšp: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–
1787, Karte, 5. zvezek, sekcija 163; Grabnar, Rajšp, Slovenija 
na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Opisi, 5. zvezek, sekcija 
163, str. 41–60.
53 Kataster je urejen po deželah, kresijah in leta 1785 po do-
ločenih katastrskih občinah. Sestavljen je iz dveh delov: 
opisni z zapisniki in s seznami posestnikov, popisi dohodkov 
zemljiških parcel, opisom mej katastrske občine itn. Drugi 
del je grafični in vsebuje katastrske mape, kopije map, skice 
in mape s kasnejšimi popravki.
54 Golec, Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja, str. 341.
Leta 1829 je bila ukinjena Dvorna komisija in 
oblast je prevzela Centralna direkcija za katastrsko 
izmero do 1848, ko je bil kataster pridružen od-
delku za davke v okviru Ministrstva za finance in 
1865 pod Generalno direkcijo za zemljiški kataster. 
V naslednjih letih so bile izvedene reambulacije 
(dopolnjevanje), vendar, kot bomo videli v nada-
ljevanju, hišnih številk niso spreminjali.55
Uvedba hišnih številk
Vloga vaške soseske sredi 18. stoletja se je vse 
bolj rahljala, večal pa se je pomen lokalne enote, 
ki je imela povsem administrativno vsebino kot 
konskripcijski kraj ali števni oddelek. Oštevilčenje 
hiš je bilo zaukazano s patentom, 10. marca 1770.56 
V upravno statističnem naselju so vse stanovanjske 
stavbe oštevilčene od 1 dalje. Konskripcijski kraji 
so bili uvedeni za potrebe vojaškega nabora v po-
vezanosti z ljudskim štetjem in so se poslej vse bolj 
pojavljali kot kraji (naselja). Konskripcijski kraji so 
nastali na stoletja obstoječih bolj ali manj strnjenih 
soseskah, ki so s tem dobile občutek povezanosti in 
pripadnosti. Pomembno identitetno obeležje nase-
lja je postala hišna številka, kar tudi poznejša pre-
številčenja niso v ničemer spremenila. Identifikacija 
s hišno številko je imela podobno vlogo kot hišno 
ime. V urbanih krajih, kjer je bila diskontinuiteta 
rodbin hišnih gospodarjev večja kot na podeželju, 
je postala hišna številka prepoznavna oznaka hiše. 
Pri priimkih je bila enoznačnost prvič vzpostavlje-
na s konskripcijami 1770, priimki so prvič postali 
nespremenljivi in v času vladavine Jožefa II. so 
obvezno postali nespremenljivi in dedni. Po drugi 
strani pa je bila pripadnost polku in njegovemu 
območju neločljivo povezana z ustrojem avstrijske 
vojske.57 Reforme v upravi, šolstvu, vojski itn. so 
neposredno posegale v javno in zasebno življenje.
55 Vilfan, Sergej: Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do 
zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Slovenska matica, 1961, str. 
371–380; Golec, Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja, str. 366.
56 Melik, Vasilij: Slovenci v času Marije Terezije. V: Victor 
L., Tapie: Marija Terezija: od baroka do razsvetljenstva. 
Maribor: Obzorja, 1991, str. 366.
57 Golec, Boris: Terezijanske reforme – gibalo sprememb ob-
čutka pripadnosti in povezanosti ter identitet v slovenskem 
prostoru. V: Marija Terezija med razsvetljenskimi refor-
mami in zgodovinskim spominom. Ljubljana: ZRC SAZU, 
Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Založba ZRC, 2018, str. 
195–216.
VSE ZA ZGODOVINO 33
Miran Aplinc, »TUDI MENE SO TAKO BREZ USMILJENJA PRITISKAVALI NA …« ZGODOVINA ZA VSE
Seznama hišnih številk po prvem hišnem števil-
čenju 1770/71,58 to je dodelitvi konskripcijskih šte-
vilk v Trgu Šoštanj, ni najti, zaradi tega se moramo 
zanašati na dosegljive podatke. Leta 1754 je moralo 
trško predstojništvo za terezijanski popis hiš se-
staviti popis hiš. V trgu je bilo 60 hiš in predvide-
vamo, da tudi rotovž in špital. Po ljudskem štetju 
1754 je bil predmet popisa število gospodinjstev ne 
pa hiš.59 Neprimerno več podatkov daje jožefinski 
kataster, ki je nastajal v letih 1785 in 1789. Gre za 
prvi kataster, iz katerega so razvidne hišne številke 
navedene leta 1770. Trg je imel 75 hišnih številk. 
Predzadnja hišna številka 74 je pripadala gradu. 
Vse trške hiše so bile v ledini Trg Šoštanj, le številke 
od 51 do 57 so bile v ledini Mlake in številka 58 v 
ledini Polje.60 Po uvedbi zemljiške knjige 1782 je 
mogoče hišnim številkam po zaporedju slediti vse 
do 1850. Druga zemljiška knjiga, nastavljena leta 
1813 je bila vodena po novih urbarskih številkah. 
Pred nastankom katastrskega provizorija (1820), 
predhodnika franciscejskega katastra, so bile hiše 
v Šoštanju preštevilčene (1815 ali 1816). Hišne šte-
vilke iz jožefinskega katastra se ne ujemajo z onimi 
iz franciscejskega. Hišnim številkam bo mogoče 
slediti po zemljiški knjigi.61 V zapisniku stavbnih 
parcel v franciscejskem katastru leta 1826 so v za-
poredju s številko na mapi navedeni tržani Šoštanja, 
vendar to niso hišne številke.62
Glede na franciscejski kataster in kasnejše 
posodobitve, zapisnike duš, Janischev Leksikon 
Štajerske,63 Schmutzov Leksikon Štajerske in uradna 
58 Golec, Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja, str. 347.
59 Golec: Šoštanj v stoletjih trške avtonomije, str. 454
60 SI_AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, šk. 302, Okraj-
na gosposka Šoštanj, št. 7, izvleček (1787).
61 Golec, Šoštanj v stoletjih trške avtonomije, str. 457.
62 SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko C 206, m.l. I, 
II, IV, V (1825).
63 Janisch, Josef Andreas: Topograpfisch-statistisches Lexikon 
von Steiermark: mit historischen Notizen und Anmerkun-
gen. Bd. 3.: S–Z, str. 753–1492. Graz: Leykam–Josefstahl, 
1878, str. 848–851; Studen, Andrej: Moderni Avstrijski po-
pisi prebivalstva 1857–1910. V: Šterbenc Svetina, Barbara 
(ur.), Kolenc, Petra (ur.), Godeša, Matija (ur.): Zgodovinski 
pogledi na zadnje državno ljudsko štetje v avstrijskem Pri-
morju 1910. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, str. 25–36, 29; 
Studen, Andrej: Uvedba modernih popisov prebivalstva. V: 
Cvirn, Janez (ur.): Slovenska kronika XIX. stoletja.- Knj. 1: 
1800–1860. Ljubljana: Nova revija, 2001, str. 443–444, 443.
štetja prebivalstva64 v Habsburški monarhiji je mo-
goče rekonstruirati numeracijo hišnih številk za Šo-
štanj. Kataster je sestavljal grafični del in spisni del, 
ki je vseboval abecedni seznam lastnikov zemljišč, 
izkaz rabe zemljišč, opis meje, seznam stavbnih 
parcel in seznam zemljiških parcel. Za raziskavo 
sta zanimiva grafični del in pisni del (Bauparcellen 
Protokoll der gemeinde Schönstein, Bezirk Schönste-
in), ki vsebuje podatke o hišnih številkah.65
Št. mape Priimek in ime h. št.
1 Messner Franc 61
2 Občina 19
3 Šemon Luka 48
4 Šemon Mihael 46
5 Župnija sv. Mihael Družmirje 1
6 Župnija sv. Mihael Družmirje 1
7 Župnija sv. Mihael Družmirje 1
8 Župnija sv. Mihael Družmirje 1
9 Irman Gregor 44
10 Irman Gregor 44
11 Herman Jurij 31
12 Trej Matija 52
13 Mörtl Jurij 20
14 Gospostvo Šoštanj 1
15 Občina 19
16 Pušnik Martin 75
17 Pušnik Martin 75
18 Oblak Janez 76
19 Vuradejevi dediči 78
20 Oblak Janez 76
21 Grolnik Janez 45
64 Orts-Repertorium des Herzogthumes Steiermark auf Grun-
dlage der Volkszählung vom 31. 12. 1869 bedrbeitet. Graz: 
k. k. statistischen Central-Commission, 1872, str. 128–131; 
Obširen imenik krajev na Štajerskem. Wien: c. kr. Stati-
stična centralna komisija, 1883, str. 256–259; Janisch, To-
pograpfisch-statistisches Lexikon von Steiermark. Bd. 3, 
str. 848–851; Specialni repertorij krajev na Štajerskem: na 
novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decem-
bra 1890. Wien: c.kr. Centralna statistična komisija, 1893, 
str. 358–363; Gemeinden Ortshaften Derzeichnik. Ober-
steiermark III. Graz: 1900; Specialni krajevni repertorij 
Avstrijskih dežel, izdelan na podlagi ljudskega štetja z dne 
31. 12. 1910. IV. Štajersko. Dunaj: c. kr. Statistična central-
na komisija, 1918, str. 141–143; Vorläufige ergebnisse der 
Volkszählung vom 31. Dezember 1910 in den im reichsrate 
vertretenen Königreichen und Ländern. Brünn: k. k. Sta-
tistischen Zentralkommission, 1911, str. 27; Glej tudi: Vo-
gelnik, Prebivalstvo LR Slovenije: Prebivalstvo po naseljih 
v razdobju 1869–1953.
65 SI_AS 38177/C/R/C411/g/E01 in E02; SI_AS 177/C/F/C411/
s93/PT.
34 VSE ZA ZGODOVINO
ZGODOVINA ZA VSE leto XXX, 2023, št. 1
Št. mape Priimek in ime h. št.
22 Občina 19
23 občina 19
24 Švab Franc 14
25 Vošnjak Janez 25
26 Grolnik Janez 45
27 Irman Gregor 44
28 Tausus Janez 17
29 Irman Gregor 44
30 Irman Gregor 44
31 Cehner Janez 43
32 Klabočar Jožef 42
33 Herman Karel 41
34 Mak Janez 40
35 Moša Jožef 39
36 Občina
37 Šemon Jurij 38
38 Tičer Anton 37
39 Mesner Elizabeta 35
40 Srdinšek Marija 34
41 Velemše Janez 33
42 Švarc Matija 32
43 Občina
44 Herman Jurij 31
45 Veraus Jožef 29
46 Samobor Pavel 30
47 Poklač Ana 28
48 Tičer Anton 37
49 Plamberger Andrej 25
50 Vošnjak Janez 27
51 Ojsteršek Jurij 26
52 Leb Marija 12
53 Šaler in Slatinšek 11
54 Florjanc Lovrenc 3
55 prazno
56 Krubenšek Mihael 5
57 Lempel Marija 4
58 Gospostvo Šoštanj 2
59 Gospostvo Šoštanj 1
60 Laporšek Agata 74
61 Vegund Jakob 6
62 Slatinšek Anton 7
63 Keber Jožef 8
64 Kuhar Janez 9
65 Sauter Jakob 71
66 Kohler Eleonora 73
67 Roser Jakob 70
68 Papež Jožef 69
69 prazno 68
70 Mak Franc 67
71 Mak Franc
72 Plamberger Anton 66
73 Plamberger Anton 66
Št. mape Priimek in ime h. št.
74 Roser Janez 64
75 Poklač Maksimiljan 65
76 Cerkev
77 župnija
78 Šarner Leopold 63
79 Gospostvo 1
80 Mesner Benedikt 62
81 Švab Franc 14
82 Müller Jožef 13
83 Jelenc Franc 24
84 Kokošinek Jožef 23
85 Eder Anton 22
86 Švarc Janez 21
87 Mörtl Franc 20
88 Magistrat 19
89 Leb Andrej 18
90 Tausus Janez 17
91 Šoln Anton 16
92 Volf Gašper 15
93 Mesner Franc 61
94 Šmit Franc 60
95 Šmit Franc 59
96 Toter Jožef 58
97 Valenci Janez 57
98 Cokan Jožef 57
99 Lorger Anton 56
100 Tlaker Jurij 55
10 Vošnjak Mihael 54
102 Kasarna, trg 53
103 Šarner Sebastjan 47
104 Šimon Luka 48
105 Šimom Mihael 46
106 Drej Matija 52
107 Kosar Jakob 49
108 Kotnik Peter 51
109 prazno 50
110 Frölich Anton dediči 10
111 občina
Tabela: Izvleček iz zapisnika stavbnih parcel po 
franciscejskem katastru 182666
V trgu Šoštanj je bilo leta 1822 78 hiš in 424 
prebivalcev.67 Omenjeni zapisnik stavbnih parcel 
je skladen z zapisi v zapisnikih duš za trg Šoštanj. 
Po zapisniku duš je imela Graščina Thurn številko 
1 (Dominium Schönstein), Arrest haus pa številko 
66 SI_AS 177/C/R/C411/ D4002, Bauparcellen Protokoll der 
gemeinde Schönstein, Bezirk Schönstein, 1826.
67 Schmutz, Carl: Historisch Topografische Lexicon von Ste-
yermark, III. Theil. Bd. Graz, 1822, str. 250, 251, 510, 511.
VSE ZA ZGODOVINO 35
Miran Aplinc, »TUDI MENE SO TAKO BREZ USMILJENJA PRITISKAVALI NA …« ZGODOVINA ZA VSE
2, ki so jima sledile ostale številke v katastrski ob-
čini.68 Primerjava s franciscejskim katastrom 1875 
kaže, da je bila večina zidanih stavb v Glavnem 
trgu (Huptplatz 755/1), ki so ga, gledano od mosta 
iz spodnjega dela trga, na levi obkrožale hiše št. 43 
(Johan Cehner), št. 22 (Anton Eder), št. 21 (Johann 
Schwarz), št. 20 (Franz Mörtl), št. 19 (Magistrat, 
stavbna št. 88), št. 18 (Anamarija Leeb), št. 17 (Jo-
han Tauses), št. 16 (Anton Sholn), št. 15 (Wolf) in 
št. 14 (Franz Schwab) v zgornjem delu trga. Na de-
sni strani trga so bile hiše številčene iz zgornjega 
dela trga vogalna hiša št. 62 (Benedikt Mesner), št. 
61 (Franz Mesner), št. 60 (Franz Schmid), št. 59 
(Franz Schmid), št. 58 (Johann Totter), št. 57 (Jo-
hann Valenzi), št. 55 (Franz Tlaker), št. 54 (Mihael 
Woschnak) in št. 108 (Gemeinde) v spodnjem delu 
trga pri lesenem mostu čez Pako. Stavbne parcele so 
68 NŠAM, Status Animarum 1846–1852, 1869–1878, 1889–
1915, 1916–1924.
bile oštevilčene v črni barvi. Med stavbami v trgu 
izstopa št. 19 (trški Magistrat) v karti obarvana 
z močnejšo karminsko rdečo barvo, s katero so 
označevali pomembnejše upravne oziroma javne 
stavbe. Izven jedra je bila z močnejšo karminsko 
rdečo barvo obarvana cerkev sv. Mohorja in For-
tunata št. 7 (Kirche) in št. 81 (Pharre – vemo, da je 
bila na tem mestu kaplanija). Vse omenjene stavbe 
so bile zidane, pročelja hiš v trgu so bila poudarjena 
z močnejšo črto. Za omenjenimi trškimi hišami so 
bile zemljiške parcele, ki so bile označene s številko 
rdeče barve. Travniške površine so bile obarvane 
svetlo zeleno, vrtovi pa s temnejšo zeleno barvo. 
Na teh zemljiščih so večinoma stala lesena gospo-
darska poslopja, obarvana z rumeno barvo in niso 
bila številčena. Lesene hiše izven trškega jedra so 
bile obarvane rumeno in številčene po zaporedju.69
Trg Šoštanj leta 1875 z vpisanimi hišnimi številkami70 
(Markt Schonstein, 1875)
69 SI_AS 177/C/R/C411/E01, E02, D4002, Bauparcellen Pro-
tokoll der gemeinde Schönstein, Bezirk Schönstein, 1826.
70 Geodetska uprava Velenje, Kataster Šoštanj/
ZKN_2880/0959_0006.djvu (1875).
36 VSE ZA ZGODOVINO
ZGODOVINA ZA VSE leto XXX, 2023, št. 1
Sklep
Že objavljena razprava »Vsaka ulica, trg in cesta, 
tudi če ima le eno hišo, mora imeti svoje ime«, ki 
sem jo objavil v Zgodovini za vse leta 201771 je to-
rej v pričujoči razpravi dopolnjena s sodobnejšimi 
dognanji in podrobnejšo interpretacijo virov. Gre 
za poglobljeno obravnavo ledinskih poimenovanj 
in vprašanja uvajanja hišnih številk. Vse do dvajse-
tega stoletja je bilo poimenovanje predelov trškega 
ozemlja Trga Šoštanj v domeni prebivalstva, ki je za 
posamezne kraje uporabilo posebna imena. Od tod 
izhajajo torej najstarejša ledinska imena, kot so: Trg 
Šoštanj, Metleče, Mlake, Zgornje Polje in Gorice. 
Naselja so nastala ob prometnih poteh (cesta Vele-
nje proti Šoštanju in naprej proti Lokovici ali mimo 
trga naprej proti Črni ali z odcepom proti Slovenj 
Gradcu) in pomembnih križiščih. Posebnost, ki 
zbudi pozornost, je farna cerkev sv. Mihaela, ki je 
stala na meji in že v katastrski občini Družmirje. 
Pod cerkvijo na stičišču cest je bila ledina Tržišče. 
Kljub prometni legi pa se tam ni razvila trška na-
selbina, ta je nastala pod gradom Šoštanj. Glavni 
trg v Šoštanju je v virih omenjan kot osrednji trški 
prostor v ledini Trg Šoštanj. Konskripcijski kraji so 
bili uvedeni leta 1770 za potrebe vojaškega nabora. 
Da bi izboljšali preglednost in učinkovitosti štetja, 
je bilo s patentom določeno tudi oštevilčenje hiš, 
tako so v trgu Šoštanj vse stanovanjske stavbe dobi-
le prvo hišno številko. Vpogled v gradivo terezijan-
skega in jožefinskega ter kasnejšega franciscejske-
ga katastra daje torej zelo pomembno spisovno in 
grafično gradivo, ki omogoča spremljanje razvoja 
starih ledinskih imen in stavbnega fonda.
Viri in literatura
Arhivski viri
Arhiv republike Slovenije (SI_AS)
SI_AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko 
(1784–1790), šk. 302, Okrajna gosposka 
Šoštanj, št. 7, izvleček (1787).
SI_AS 1110/302, 303, Šoštanj.
71 Aplinc, Miran: »Vsaka ulica, trg in cesta, tudi če ima le eno 
hišo, mora imeti svoje ime«: od hišnih številk do poimeno-
vanja ulic in trgov v Šoštanj. V: Zgodovina za vse: vse za 
zgodovino, l. 24, 2017, št. 1, str. 53–71.
SI_AS 1110/302, Družmirje.
SI_AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko C 
206, m. l. I, II, IV, V (1825).
SI_AS 177/C/F/C411/s93/PT.
SI_AS 177/C/R/C411/ D4002, Bauparcellen 
Protokoll der gemeinde Schönstein, Bezirk 
Schönstein, 1826.
SI_AS 177/C/R/C411E01 in E02, Šoštanj k.o., 
Zbirka kart in zemljevidov, Franciscejski 
kataster Šoštanj, 1825.
SI_AS 38177/C/R/C411/g/E01 in E02.
Geodetska uprava Velenje
Geodetska uprava Velenje, Kataster Šoštanj/
ZKN_2880/0959_0006.djvu (1875).
Muzej Velenje (MV)
Janisch, Josef Andreas: Topograpfisch-
statistisches Lexikon von Steiermark: mit 
historischen Notizen und Anmerkungen. 
Bd. 3.: S–Z, str. 753–1492. Graz: Leykam–
Josefstahl, 1878.
Zalar, Zalka: Spomini na preteklo dobo, 1. zv.
Schmutz, Carl: Historisch Topografische Lexicon 
von Steyermark, III. Theil. Bd. Graz, 1822.
Vošnjak, Laurentius: Liber memorabillum 
parochiae s. Michaelis prope Schönstein 
(Gedenkbuch der Pfarre St. Michael bei 
Schönstein), 1872 (kopija).
Zgodovinski arhiv Celje (SI_ZAC)
SI_ZAC/1023, Zbirka katastrskih map, Gaberke-
Družmirje.
SI_ZAC/1019, Družina Woschnagg, AŠ 1, Kupno 
pismo 14. februar 1788.
Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM)
NŠAM, Status Animarum 1846–1852, 1869–1878, 
1889–1915, 1916–1924.
Časopisje
Domovina. Iz Šoštanja l. 2, 2. julij 1892, št. 34, str. 
147.
Südsteiersche Post. Schönstein, l. 12, 2. julij 1892, 
št. 62, str. 2.
VSE ZA ZGODOVINO 37
Miran Aplinc, »TUDI MENE SO TAKO BREZ USMILJENJA PRITISKAVALI NA …« ZGODOVINA ZA VSE
Grazer Volksblatt, 16. julij 1893, priloga.
Literatura
Aplinc, Miran: 110 let mesta Šoštanj 1911–2021, 
Gradiva 13 (Prispevki). Šoštanj: Občina 
Šoštanj, 2021.
Aplinc, Miran: »Vsaka ulica, trg in cesta, tudi 
če ima le eno hišo, mora imeti svoje ime«: od 
hišnih številk do poimenovanja ulic in trgov v 
Šoštanj. V: Zgodovina za vse: vse za zgodovino, 
l. 24, 2017, št. 1.
Avguštin, Cene: K problematiki meščanske 
stanovanjske kulture v 16. in 17. stoletju 
na Gorenjskem. V: Zbornik za umetnostno 
zgodovino. Nova vrsta, l. 7 (1965).
Curk, Jože: Delež italijanskih gradbenikov na 
Štajerskem v 16. in 17. stoletju. V: Zbornik za 
umetnostno zgodovino. Nova vrsta, l. 7 (1965).
Curk, Jože: Trgi in mesta na slovenskem 
Štajerskem: urbano gradbeni oris do začetka 
20. stoletja. Maribor: Založba Obzorja, 1991.
Gemeinden Ortshaften Derzeichnik, 
Obersteiermark III. Graz: 1900.
Golec, Boris: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja 
kot vir za stavbno, gradbeno in urbanistično 
zgodovino slovenskega ozemlja, 2. del. V: 
Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov 
Slovenije, l. 33, št. 2, 2010.
Grabnar, Marija in Rajšp, Vincenc: Slovenija 
na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Karte, 5. 
zvezek. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni 
center Slovenske akademije znanosti in 
umetnosti in Arhivi Republike Slovenije, 1999, 
sekcija 163.
Grabnar, Marija in Rajšp, Vincenc: Slovenija 
na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Opisi, 5. 
zvezek. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni 
center Slovenske akademije znanosti in 
umetnosti in Arhivi Republike Slovenije, 1999, 
sekcija 163.
Golec, Boris: Terezijanske reforme – gibalo 
sprememb občutka pripadnosti in povezanosti 
ter identitet v slovenskem prostoru. V: Marija 
Terezija med razsvetljenskimi reformami in 
zgodovinskim spominom. Ljubljana: ZRC 
SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 
Založba ZRC, 2018.
Golec, Boris: Šoštanj v stoletjih trške avtonomije. 
V: Kronika 2021, letnik 69, št. 3, Iz zgodovine 
Šoštanja.
Golec, Boris: Slovenska prisežna besedila trških 
skupnosti in neagrarnih poklicnih skupin do 
konca predmarčne dobe. Ljubljana: Inštitut 
za slovensko literaturo in literarne vede ZRC 
SAZU: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC 
SAZU, 2011. http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege2/
index-sl.html, (dostopno 15. januar 2022).
Hribernik, Franc in Ravnikar, Tone (ur., 
avtor dodatnega besedila): Mesto Šoštanj – 
zgodovinski opis. Šoštanj: Občina Šoštanj, 
1998.
Kaiser, Joseph Franz: Litografirane podobe 
slovenještajerskih mest, trgov in dvorcev 
(Stara Kaiserjeva suita 1824–1833). Maribor: 
Umetniški kabinet Primož Premzl, 1999.
Koren Božiček, Milena: Umetnostno 
zgodovinski oris mestnega jedra in ostalih 
objektov v Šoštanju. V: Ravnikar, Tone (ur.): 
Prispevki k zgodovini Šaleške doline. Šaleški 
razgledi 2. Titovo Velenje: Kulturni center 
Ivan Napotnik, 1989.
Korošec, Branko: Naš prostor v času in projekciji: 
oris razvoja zemljemerstva, kartografije 
in prostorskega urejanja na osrednjem 
Slovenskem. Ljubljana: Geodetski zavod SR 
Slovenije, 1979.
Melik, Vasilij: Slovenci v času Marije Terezije. V: 
Victor L., Tapie: Marija Terezija: od baroka do 
razsvetljenstva. Maribor: Obzorja, 1991.
Obširen imenik krajev na Štajerskem. Wien: c. kr. 
Statistična centralna komisija, 1883.
Orožen, Ignacij: Das Bisthum und die Diözese 
Lavant. V. Theil. Das Dekanat Schallthal: mit 
den Seelsorgestationen St. Georg in Skalis, St. 
Martin bei Schallek, St. Johann am Weinberge, 
St. Egyd bei Schwarzeinstein, St. Pankraz in 
Ober-Pnikl, St. Mihael bei Schönstein, St. Peter 
in Zavodnje und St. Andrä in Weisswater. 
Graz: Selbstverl, 1884.
Orts-Repertorium des Herzogthumes Steiermark 
auf Grundlage der Volkszählung vom 
31. 12. 1869 bedrbeitet. Graz: k. k. statistischen 
Central-Commission, 1872.
Poles, Rok: Internetno brskanje. V: List: revija za 
kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in 
širše – Kulturni listi, l. XXI, št. 18, september 
2016.
38 VSE ZA ZGODOVINO
ZGODOVINA ZA VSE leto XXX, 2023, št. 1
Poles, Rok: S praporom in partizano skozi 
luknjo pri vretenu. V: Kronika 2021–Iz 
zgodovine Šoštanja, l. 69, št. 3.
Specialni krajevni repertorij Avstrijskih dežel, 
izdelan na podlagi ljudskega štetja z dne 
31. 12. 1910. IV. Štajersko. Dunaj: c. kr. 
Statistična centralna komisija, 1918.
Specialni repertorij krajev na Štajerskem: 
na novo predelan po rezultatih popisa 
ljudstva dne 31. decembra 1890. Wien: c.kr. 
Centralna statistična komisija, 1893.
Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni 
Sloveniji, med Solčavskim in Kobanskim: 
občine Mozirje, Velenje, Slovenj Gradec, 
Ravne, Maribor – Ruše. 4. Knjiga. 
Ljubljana: Viharnik: Znanstveni inštitut 
Filozofske fakultete, 1993.
Studen, Andrej: Moderni Avstrijski popisi 
prebivalstva 1857–1910. V: Šterbenc 
Svetina, Barbara (ur.), Kolenc, Petra 
(ur.), Godeša, Matija (ur.): Zgodovinski 
pogledi na zadnje državno ljudsko štetje 
v avstrijskem Primorju 1910. Ljubljana: 
Založba ZRC, 2012.
Studen, Andrej: Uvedba modernih popisov 
prebivalstva. V: Cvirn, Janez (ur.): 
Slovenska kronika XIX. stoletja.- Knj. 1: 
1800–1860. Ljubljana: Nova revija, 2001.
Vilfan, Sergej: Pravna zgodovina Slovencev: 
od naselitve do zloma stare Jugoslavije. 
Ljubljana: Slovenska matica, 1961.
Vogelnik, Dolfe: Prebivalstvo LR Slovenije: 
Prebivalstvo po naseljih v razdobju 
1869–1953. 1. knjiga. Ljubljana: RSS, 1961, 
tipkopis.
Vorläufige ergebnisse der Volkszählung 
vom 31. Dezember 1910 in den im 
reichsrate vertretenen Königreichen 
und Ländern. Brünn: k. k. Statistischen 
Zentralkommission, 1911.
Vošnjak, Josip: Spomini (zbral in uredil 
Vasilij Melik). Ljubljana: Slovenska matica, 
1982.
Zusammenfassung
„AUCH MICH HAT MAN SO OHNE 
ERBARMEN GEGEN DIE HARTEN STEINE 
GEPRESST, DIE GRENZE ABER WÜRDE 
ICH HEUTE VERGEBENS SUCHEN.“
Von den alten Benennungen zu den 
Hausnummern im Markt Šoštanj
Die Abhandlung »Jede Gasse, jeder Platz und jede 
Straße, auch wenn sie nur ein Haus haben, müssen 
einen eigenen Namen haben«, die im Jahr 2017 in 
Zgodovina za vse veröffentlicht wurde, wird in der 
vorliegenden Abhandlung um neuere Erkenntnisse 
und eine genauere Quelleninterpretation ergänzt. Es 
handelt sich um eine vertiefte Erörterung von Flurna-
men und die Frage der Einführung von Hausnummern 
im Gebiet von Šoštanj. Bis zum 20. Jahrhundert lag 
die Benennung von Teilen des Marktterritoriums von 
Šoštanj in den Händen der Einwohner, die für einzelne 
Orte besondere Namen verwendeten. Von da stammen 
die ältesten Flurnamen wie: Markt Šoštanj, Metleče, 
Mlake, Zgornje Polje und Gorice. Die Siedlungen ent-
standen entlang von Verkehrswegen (der Straße von 
Velenje nach Šoštanj und weiter nach Lokovica oder 
am Markt vorbei in Richtung Črna oder mit der Ab-
zweigung nach Slovenj Gradec) und wichtigen Kreu-
zungen. Eine Besonderheit, die die Aufmerksamkeit 
weckt, ist die Pfarrkirche St. Michael, die an der Grenze 
und bereits in der Katastralgemeinde Družmirje stand. 
Unter der Kirche am Berührungspunkt der Straßen 
lag das Brachland Tržišče. Trotz der Verkehrslage ent-
wickelte sich dort jedoch keine Marktsiedlung, diese 
entstand unter dem Schloss Šoštanj. Der Hauptplatz in 
Šoštanj wird in den Quellen als zentraler Marktplatz 
des Brachlandes Markt Šoštanj erwähnt. Konskrip-
tionsorte wurden im Jahr 1770 für die Bedürfnisse der 
Musterung eingeführt. Um die Übersichtlichkeit und 
Effektivität der Zählung zu verbessern, wurde durch 
ein Patent auch die Nummerierung der Häuser ein-
geführt, so dass im Markt Šoštanj alle Wohngebäude 
ihre erste Hausnummer bekamen. Die Einsicht in den 
Theresianischen und Josephinischen sowie den spä-
teren Franziszeischen Kataster ergibt also bedeuten-
des schriftliches und grafisches Material, welches die 
Nachverfolgung der Entwicklung der alten Flurnamen 
und des Gebäudebestands ermöglicht.
 Schlagwörter: Šoštanj, Kataster, Hausnummern