—   71   -
Od fabrik v Ljubljani in okoli
Ljubljane.
V Ljubljanskim nemškim časopisu smo unidan z veseljem brali naznanilo, de je denarno oskerbništvo vprašalo: ali bi ne bilo Ljubljansko mesto pripravno za napravo tobačne fabrike. De je Ljubljana v resnici za fabrike pripravna, je gotovo, kar nam poterdi tudi skušnja pretečenih časov.
Pred več leti je bila v Selu pod Šen-Petram suk-narska fabrika, kakor pravijo, nar starejši v Avstrii, ktera je okoli tavžent ljudi živila. Od te fabrike se imenuje Sel o še dan današnji: „na fabriki". Poslednji posestnik te suknarske fabrike je bil g. Desel-brunar. Rajnki gosp. Malic je iz fabrike bil napravil mlin, kteri je bil zavoljo dobriga izdelka sloveč; veliko se je žita v tem mlinu pomlelo in moka se je v Ter s t pošiljala. Ali tudi ta mlin je nehati mogel, zato ker se je jez čez Ljubljanco poderl, de je voda hitrejši odtok dobila in de se je tako k osušenju Ljubljanskima močirja pripomoglo. Ako ravno zdaj nobene fabrike v tem kraju ni, vender le vas še zmiraj ime ^fabrike" ohrani.
V poslednjih časih so napravili v Ljubljani dvoje sladkornih fabrik (Zuckerfabricken), od kterih ena na Poljanah se tako dobro obnaša, de vsako leto ©kolj 80 tavžent centov sladkora naredi, druga v blatni vasi, ktera je bila v letu 1834 pogorela, se je spre-fcernila v predivno fabriko ^Spiniifabrick), ktera več ko 300 osebam kruh daje.
Pred malo leti so napravili v Vevčah v fari Device Marije v Polju papirno fabriko in prešo za oger-
šično olje,  kteri fabriki  se   tako dobro  obnašate,   de ste si ob kratkim slavno ime zadobile.
Nar mlajši obertnijska naprava Mizo Ljubljane so fužine pri Šmarji blizo sv. Križa, v kterih se svinčena ruda koplje in svinc nareja. Tudi te fužine so se tako ukoristile, de že svinc tope v eni peči, ob kratkim se bo pa še druga peč odperla.
Vse te fabrike svoje izdelke tako doveršujejo, de vlastnikam dobre prihodke dajejo, zraven tega pa tudi veliko ljudi živijo in taktf v blagostanje naše domovine in posebno v prid Ljubljanskima mesta pripomorejo. Gotovo bi se sedanja koristnost imenovanih fabrik in fužin ne bila oživila , ko bi ne biiav Ljubljana po svoji legi za take naprave pripravna. Ce so tedaj deržav-ljani svoje obresti v takih obertnijskih napravah nesli, kolikor bolj se mora Ljubljansko mesto vladi in denar-nimu oskerbništvu za vpeljanje fabrik pripravno zdeti, ker vlada marsiktere zaderžke lože odverne, kakor po-samesni človek.
Ni nam scer znano, kdo de bo odgovor dal na vprašanje denarnimu oskerbništvu zastran tabačne fabrike v Ljubljani, in tudi ne vemo, ali se ima novo poslopje za njo sozidati ali le kakšno pripravno v najem vzeti. Ko bi se hotlo kakšno poslopje v najem vzeti, je potrebno, de se ta namen očitno razglasi, in upanje imamo, de se bo dosti takih poslopij ponudilo; po tem se ne bo treba bati, de bi zavoljo prevelikiga činža vlada obupala nam fabriko v Ljubljano dati, in de bi nam mila zvezda, ki nam hoče zasijati, spet berž v začetku omedlela.
Mi se tedaj prederznemo tiste pohištva očitno imenovati, ktere bi znale biti za tobačno fabriko pripravne, se ve de če bi jih njih posestniki v ta namen prepustiti hotli; postavimo: g. Maličevo pohištvo na fabriki, pohištvo g. Baumgartnarja v Gradišu, grad g. Pa-gliarucita v Šiški, grad g. Terpinca na fužinah, grad pod Turna m, grad g. barona Codelli blizo Udmata, in hiši pod številkama 66 in 67 v Krakovinu
Prosimo tiste gospode, kteri bojo v ti zadevi kaj opraviti imeli, de naj iskreno priporočujejo Ljubljano — pozabljeno Ljubljano — de se ji novo upanje za zaslužik obudi, kteri se je velikim družinam v poslednjih dnevih silno pomajnšal. Zatorej bi bila ta fabrika posebno privošiti Krakovskimu ali Ternovskim« predmestju v gori omenjenih pohištvih, zato ker ravno tukaj stanujejo tiste družine, ktere so se dozdaj od nakladanja živile , prihodnjič pa bojo ob ta zaslužek prišle, kadar bo železnica do Tersta dokončana.     A—ž.