Solsko obzorje. Iz Zagreba. Gotovo vas bo zanimalo, ako vam naznanim dosedauji stanje društva »Učiteljske zadruge«, ki je od leta 1865., kedar se je namreč v Zagrebu osnovalo, mnogej siroti solzice oterlo. Omenjeno družbo vzderžujejo zgolj učitelji hervaški, in če bi ne omenil deželne podpore, ki jo je pred nekoliko letmi deželni zbor v blagajno »Zadruge« dovolil, in pa simtertjo nekterih dobrodejcev, ki so vendar včasih kak krajcarček vrgli v ta blagi namen, bi »Zadruga« res bila čisto oddaljena od znuanjega sveta, ter le od podpore bornih učiteljev zavisila. In če na vse to premislirao in že zmiraj dosti žalostno materijalno stanje našib učiteljev prevdarimo, morarao se zares čuditi, da to druitvo še napreduje. Letos ima »Zadruga« 20.502 gold. 40 kr. čistega premoženja. Je pa tega leta prišlo od vtemeljiteljev 160 gold., od pravih udov 238 gold. 15 kr., od podpornikov 22. gold. Zabave, kakor u. pr. koncerti, glediščne igre itd., ki so y korist tega društva bile simtertje priredjene, dale so vsega skupaj 501 gold., a letni obresti od glavnice iznašajo 1308 gold. 17 kr. — Pravico na mesečno podporo iz tega dmštva imajo le učiteljski otroci in se ve, tudi njihove vdove. Za take revice potroseno je dozdaj 1292 gold. 66 kr. »Zadruga« ima danes osem in trideset revčekov na svojej skerbi, kterim daje živež in obleko. 21. preteč. m. sklical je odbor glavni zbor tega društva v Zagrebu, pri kterem, kakor se sliši, bi imel biti ključ, s kterim so je dozdaj podpora delila, predrugačen, da se namreč proti gotovini in velikim stroškom, ki dan na dun rastejo, podpora zniža. To bi sicer žalostno bilo, ali potreba je, ako hočcrao, da se di-uštvo samo ne uniči, ker bi se pri dosedanjem stanju društva in ako kdo tega huinanitarnega namena s kakim večim izneskom ne razveseli, gotovo zgodilo. Naši učitelji so podvzetni; nevstrašljivi in tudi- srečni v svojih podvzetjih; upati je, da ne bojo omagali in vse poprej poskusili, predno bi dopnstili, da se društvo v nevarnost pogrezne. Število učencev na tukajšnjih šolali se znatno in nenavadno povečuje. Tudi dekliška šola, ki je pred nekaj letmi komaj 100 glavic štela, je zdaj prenapolnjena z bistriuii hervaškimi dovojkami, in ko je nekdaj zadostovalo pisanji in branji našim krasoticam, se zdaj odpirajo vrata v obširnejSno in temeljitijo omiko. Šest let že obstoji pri nas čisto narodua višja deldiška šola, ki ima 6 razredov (v 5. in 6. razredu nameščeni učitelji razlagajo predmete posebno še za sedmi razred na tej šoli). Sicer imamo tukaj tudi take šole v samostanu tako imenovanih »milosrdnic«, ali ta šola, obdana s samostanskim zidovjem, čeravno pri duhovnih oblastih prav pogostoma pohvalnice dobi, vendar nič kaj posebno nezadostuje tirjatvam časa in potrebam moderncga življenja, zato pa tudi ljudje čedalje bolj segajo po odpertem vzgojevanji, pri odpertih vratih, po javnih učiliščih! Že lani sta g. Fabkovie in gospodična Jambrišak, pri liervaškem učiteljskem zboru povzdignila svojo bcsedo proti zapertim ženskim šolam, in zdi se mi, da je njuna beseda, čeravno zavolj kratko odmerjenega časa, nij vtegnila do sklepa priti, vendar na rodovitna tla padla. Ako Bog da, bomo prihodnje leto tudi 8. razred na višjej dekliškej šoli imeli, in potem bojo vse samostanske zakljenjene šolske sobe kod nepotrebne sčasoma same po sebi nehale. Marljiva hervaška pisateljica gospa Marija Pabkovičeva (sopruga tudi sloTenskim učiteljem znanega Škendera) izdala je ravnokar prekrasno delo »Dogodjaji zalogaja hljeba«, prevod slavnega francoskega dela od Franc Macea, ki 21 tiskanih p5l iznaša. Naše novinarstvo se je brez izjemke prav pohvalno o tem delu izrazilo; bilo bi dobro, da tudi slovenski učitelji, kterim je narbližje stopiti do literature hervaške, segajo po tem delu. Z GoČ nad Vipavo. Pri vstanovitvi okrajnih šolskih nadzornikov so se menda več ali manj učiteljem serca tresla, kajti poprejšnjih nadzornikov so se že navadili; ta vstanovitev pa jim je bila še nova. Mislili sso se gospode nadzornike šolske policaje, ki bi znali učitelju za herbtom škodovati. Nekaj takih misel je bilo tudi v naši dolini; ali zelo smo se zmotili. Dobili smo gospoda za nad¦fcornika, kteremu je prava narodnost zelo pri sercu. Naš gospod okrajni nadzornik nadzorništva gotovo ne opravlja zarad kake sebičnosti. 16. avg. je bil pri nas g. nadzornik in nam je podelil: 1 telurium, 1 globus, 15 podučnih knjig, 25 programov in drugih beril, 120 lepopisnih sešitkov in 5 gl., vse to za šolsko mladino, verh tega je pridnim učencem obljubil še kaj posebej. Za vse to bodi gospodu nadzorniku priserčna hvalal p. M. Iz Ljubljane. Prijatelom šolskega petja naznanjeno Malega slovenskega pevca«, zbirko dvoglasnih šolskih napevov, katere je zložil znani učitelj g. J. Levičnik; dobiva se na prodaj pri g. Jan. Giontini-tu po 30 soldov zvezek. Ti mični napevi, sostavljeni v pravem narodskem slovenskem duhu, so hkrati tudi tako lahko postavljeni, da jih vsaki v muziki količkaj izurjeni lahko rabi. Ker je že čez polovico iztisov razprodanih, naj se torej pohiti, kdor te mične zbirke še nima, da ne pride prekasno. Zlasti jo priporočamo vsim, kterim je za lepo.šolsko petje mar, omenjeno pevsko knjižico sedaj k pričetku novega šolskega leta, ko je mladina, na telesu in tudi na duhu spočita, in yneta za raznoverstne like. — — Deželni šolski nadzornik in prošt dr. Anton Jarc je djan v pokoj, in na njegovo mesto postavljen je profesor višje realke g. Eajmund Pirker, kteri je že službo nastopil. Pri nadzorstvu srednjib šol se je tudi premenilo toliko, da je za realistiški oddelek imenovan nadzornik dr. Vrečko. Kot zastopnik učiteljstva (srednjih šol) prišel je v deželni šolski svet g. Dr. Mrhal, ravnatelj tukajšnje višje realke. — Med predlagami, ki jih bode deželni odbor prihodnjemu deželnemu zboru predlagal, je tudi naša šolska postava o razmeri ljudskih učiteljev in o vstanovljanji ljudskih šol na Kranjskem. Bog daj, da bi se že enkrat ta postava tudi na Kranjskem vredila tako, kakor zahtevajo sedanje razmere ljudskega šolstva in razmere ljudskili učiteljev — vse pa na korist prave narodne omike! — Novo šolsko leto je napolnilo vse tukajšnje mestne ljudske šole, in sicer tako, da tu pa tam manjka prostora. Sliši se, da bode mestna srenja zidala novo šolsko poslopje za mestno šolo. To bi bila sedaj res ena naj pervih potreb ljubljanskega mesta.