I z š o I e. l*restava jjlagolov iz euega casa v dru^e^a. Poiščite v II. berilu str. 27. berilno vajo 19. »Povračuj liudo z dobrim«. I. beri 1. stavek. Oče Miklavž so sedeli zvečer pod lipo i. t. d. Oh hterem dnevnem času je bilo ? . . . . Kaj je ob tistem času navadno ? Kdo se zbira zvečer olcdll gospodarja? .... J. beri 2. stavek. Pogosto so oče svoje otrolce učili i. t. d. Kaj pa je v tem stavlm povedanegal Kedaj človek najmehfceje spi? J. beri naprej. »Kaj ste danes dobrega storili?« vprašajo oče otroke. Jaz sem dala svoj ki.šček kruha ubogi deklici . . . pravi Barbka. Zakaj je rekla Barbka: nJaz sem dala". V Jcaterem času se je to zgodilo? Isto tako tudi z drngimi stavki, v katerib Jurče in Štefan pripovedujeta, kaj sta danes dobrega storila. N a I o g a. Povejte to povest v sedanjem času po tcm-le ohrazcu! yečerja se — oče Mikluvž — pod lipo, in okoli njih trnje otrok. Oče svojo otrokc — , da človek nikoli mehkeje ne — , kakor takrat, ko ga — dobra vest. Barbka pravi: Uboga deklica . . ; . , lačna mimo nas v šolo, a jaz ji — svoj košček kruha. Jurče, njen brat reče: V šolo — in — vrata na sosedov zelnik odperta in svinje v škodo. Iz . . . . jih in za . . . . vrata. Štefan —- , a oče mu — , le povej meni, naj slišita tndi bratec in sestra. Štefan jame pripovedovati: danes — iz šole, sosedov Tonče se me — , in mo —. Nekdo se mimo —, in — potepuha. Ta — naglo čez plot, ter si nogo zvije. — Nič več ne — stopiti na noge in silno —. Vzd . . . . in ga na rami — domov.