M eteIko V slovenskem slovstvu. 34. Perva knjiga, ktera naj bi se pripravila za slovenski nauk v srednjih šolah, bila je a) Slovnica. — V razredih, kjer je podučeval Metelko, je rabil koj svojo, pri jezikoslovnem podučevanji slorenskem vsled dvornega šolskega razglasa 1. 1836 pripuščeno; v nižih je pa obveljala Bl. Potočnikova (r. v Naklem 1. 1799, u. v S. Vidu nad Ljubljano župnik 20. junija 1872). Dasi Metelko ni zahteval, naj pisarijo učenci po njegovo, vendar je rad imel, kadar mu je kdo v Metelčici spisoval naloge. — Perva napaka je torej bila, da se je slovenščina učiti jela po nemški, in sicer od leta do leta terše po neinški, in druga, da ni povsod vladalo isto čerkopisje. Malavašičevo slovnico pa, preden se poterdi za v ljudske šole, dobi v presojevanje Metelko. Naglo sostavljona je v mnogih rečch pomanjkljiva, premalo določna in dosledna. To skazuje v svoji neinški razsodbi, kjer na pr. graja posebno nauk o čerkah, njih izrekovanji in naglaševanji, da jc prepomanjkljiv, vendar pravi, da vsega tega ni pisatelj sara kriv, temuč Gajevo čerkopisje; besedo broj nam. navadne število, in višebroj (hohere Zahl) natn. Vodnikove rnnožno število, češ, dvojnina (Dual) je po svojem pomenu tudi višebroj, in v Hrovaškem, kjer dvojnega več nimajo, naj že služi višebroj za množno število (Plural); nestanovituo imenoslovje p. gibavni-gibovni zlog, dajavnik-prisvojivnik, ncdoločni-nedoločivni naklon, tcrpivno deležje-deležje terpivne oblike; temeljne iz geršk. nam. Vodn. pervoobrazne števila, ali stanovne (stan Grund), razločivne presploh nam. Vodn. plenienivne (pleme Gattung); nej n. naj, ncj n. ni, nejsim n. nisim; tajivno narečje n. Vodn. odnujavno, ali nikavno (in den meisten Verneinungen: nc vem, nc zuam, ne morem u. s. w. ist kein Gedanke von ta- jiti d. i. laugncn); zna n. more, Slovencu jc zna scit in morc potest, Nemec obakrat pravi kann. Celo napčno je vodilo str. 12. 4. Imena s koncam elj, če so imena živih stvari, obderže svoj e pred Ij in vzainejo za Ij še n, pr.: brencelj, in za vadbo: angelj, apostclj, durgelj, kavelj raeželj .. . . in potem: Imena neživih stvari p. recclj, reclja itd., češ, da so durgelj, kavelj, kembelj etc. imena živih stvari! Tudi sc angelj (prav za prav angel-a) in apostelj-na nc vjeiuata v sklanji. Tako napčnc so ,vodila str. 54, 2 ; str. 63 k VI. redu; str. 86, §. 59. Sklanjanja, samc na sebi sicer pravilne, so s toliko razdelki in opomini pretežke; nekterc reti se ponavljajo brez potrebe, nekterih pa manjka. Tako na pr. je pri sostavljenih imenih naj pogostniši sostava s predlogi vsa izpuščena; nasproti pa »zum Ueberflusse die aus dem Lehrgebaude der slow. Sprache wortlich genommene Abstammung dcr W6rter von S. 92 bis S. 113 aufgefiibrt. Was hier ebeu so wenig am rechten Orte ist als die S. 105 vorkomineuden Eegeln, wie die gricchischen und lateinischen Eigemiahmeii zu slawisiren scion. Bei Kindern in den Trivialschulen, fiir welche diesc Grammatik bestimmt sein soll, kann man doch keine Kenntniss des Griechischcn und Lateinischen voraussetzen. Ueberhaupt gehort die Etymologic mit ihren Regeln nicht hieber; diess erweitert nur xi. vertheuert das Buch unnothfger Weise. Solchc unnothige Erweiterungen trifft man in diesem Buche hin u. wieder an, z. B. S. 30 stehen vier lange Eeihen krauischer Beiworter, die l'/2 Seite einnehmen, vvoraus aber niemand etwas lernen kann; denn sind sie ihm bekannt, so braucht er sie hier nicht zu lesen, sind sie ihm aber uubekannt, so findet er hier nicht ihre Bedeutung«. Nenavadni, torej neznani slovniški izrazi bi se mogli, pravi, posebej razložiti, kakor je storil Vodnik to že 1. 1811 v svoji Pisiuenosti, kjer se na koncu nahaja razložen ,,Pomčn pismenjih besed". Huduje se nad toliko pogreški, zlasti tiskarnimi, p. nadpičje (!) n. podpičje, doveršivni glagol n. določivni glagol, predlog n. prilog, izklepavne n. sklcpavne, zadaj n. sadaj ali sedaj, pogojivni čas n. pogojivni naklon, g v* z n. g v ž, u n. v, težji n. teže, se je perzadeval n. si je prizadcval itd., ter piše: »Dio vielen Druckfehler hatten um so mehr am Ende angezeigt werden sollen, als dadurch die vielen hier vorkommenden ungewohnlichen daher schon an sich schwer zu verstehenden Kunstausdrucke oft ganz entstellt werden, und weil dieses Bucli zum Gebrauche der unerfahrensten Schuljugend und der :>ft unbehilflichen Lehrer auf dem Lande bestimmt sein soll«. Posebno hudo graja pa kakor v začetku tudi v sveršetku čerkopisje. »Ein vorziigliches Gebrechen in dieser Grammatik ist auch die darin befolgte durchaus unentsprechende so genannte Gaj'sche Orthographie, die in den letzten Jahren in Krain und den benachbarten Provinzen so machtig wie einst die arianische Ketzerei um sich gegriffen bat, die sich aber bei weitcm nicht so lange als diese wird erhalten konnen, indem sie vveit auffallender als diese die Spnren ihres Verderbens an sicli triigt«. — Na to pripoveduje, kako je po Truberju nastala Bohoričica, in kako je Kopitar svetoval, naj se le-ta vredi po Cirilici. To se je zgodilo, ali »Die nach diesem Vorschlage endlich bewerkstelligtc Ergiinzung des latein. Alpliabctes zum Gebrauche unserer Spraclie fiel ungliicklicher Weise in eine Zeilperiode, in der man allen Nouerungen abhold das Herkommliche, so mangelliaft es immer sei, ura jeden Preis behalten wollte, und unter dem Vorwande, dass die neuen Zeichen zu den schonen lateinisclien Buchstaben nicht passen, gelang es einem einzigen Gegner clie erganzte Orthographie, nachdem sie kaum ihre ersten Lebenszeichen gegeben hatte, zu verschreien und vollends zu stiirzen. — Die Einffihrung der Gaj'schen Orthographie, die doch noch weit mangelliafter als die vorenvahnte Truber'sche ist, begiinstigten hingegen die Zeitumstande auf eine unbegreifliche Weise: Gaj trat auf mit dem allerdings sehr liicherlichen Vorgeben, er biete in seiner (eigentlich aus dem Bohmischen entlehnten) Orthographie ein Vereinigungsmittel aller Slawen dar, und fand begeisterte, ja bald leidenschaftliche Anhangor, und diese fanden blinde Nachahmer in Menge! Ohue je gefragt geschweige untersucht zu haben, ob diese Ortliographie in ihrem Geburtslande Bohmen entsproclien habe, und insbesondere, ob sie in unserem von dem bohmischen viel verschiedenen Dialckte entsprechen konne, haben sicli einige bei uns, die in das slawische Sprachwesen nie einen tiefen Blick geworfen haben, unbedingt dafih- erklart; ja sie sind mit einer (solchen Leuten eigenen) Kiihnheit dafiir aufgetreten, die alle diesem Gegenstande • gcbiihrende Forschungen verbannet und der nichts widerstehen zu konnen scheint«. Potem razlaga, kar je že nekterikrat razložil, ktere napčnosti in pomanjkljivosti ima Gajica, kako tudi gimnazijski učeniki tožijo, da se po novem slovenskem pravopisu velikrat motijo učenci v branji latinskem, da je Hanka novi pravopis za Cehe skušal popraviti, da ga 'Jordanovi letopisi zovejo le začasni čerkopis, in da bo treba, ako se po Cirilici popravljcni slovenski pravopis ne sprejame, poprijeti se naposled Cirilice saine, kteri že Dobrovsky pravi: ,,alphabetum omnibus nuineris absolutum". In res so se dvakrat že oglasili zanjo, v Sloveniji in v Slovenskem društvu s pristavkom, da nameravajo pri vladi prositi, naj bi se koj v slovenskc abecednike poleg latinice tiskala tudi Cirilica, ,,welches Gesuch auch Gefertigter moglichst zu unterstiitzen sehr geneigt ist". Uui javni glas pa kaže, da se njiin, ki prav mislijo, začenja svetliti, da so se z Gajico prenaglili .... »Aus den obenangefulirten Grtinden muss endlich Gefertigter iiber die in der Frage stehende Grammatik seine Ueberz&ugung dahin aussprechen, dass sie dem beabsichtigten Zwecke grossenthcils nicht entspreche, und wenn er das darin befmdliche Gute aucli sehr lioch ansclilagt, so konnte cr doch mit Beruliigung nicht darauf antragen, dass sie als Schulbuch in die Volksschulen eingefiihrt werde«. Vsled tc razsodbc menda tudi Malavašičeva slovnica ni bila sprejeta v perve slovenske šole v mestih in na deželi. Poniagali so si z okrajšano po Vodnikovi v Tcrstu 1. 1847. natisnjeno Krajnsko Pismenostjo za male šole, nekaj s precej okorno nemško-slovensko, nekaj drugače, dokler je 1. 1869. spisal A. Praprotnik svojo v ta namen priraerno ,,Slovensko slovnico za pervence".