SkTOVIO LETO I. LJUBLJANA, DNE 6. OKTOBRA 1928. ŠTEV. 19. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 15 Din itd. — Posamezna številka 3 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana - Rožna dolina, Cesta II18. — Ček. račun št. 10.993. ; «,2 D j . " . "' m ' DOMŽALSKI RADIO ODDAJA TUDI SVETNIKE IZ PRATIKE. povsod, da bo v Sloveniji lahko trajno izhajal vsaj en humoristični in satirični list! Nihče, ki bere naš list, ni tako reven, da ne bi zmogel tako majhne naročnine. Uprava . Neroden oče. Ahačič, trgovec z deželnimi pridelki na debelo, je šel na magistrat prijavit, da se mu je narodil sinček. cVi ste oče?> ga vpraša uradnik. «Seveda.» Ves ponosen se podpiše: Ahačič & Komp. Tolažba. Tonček čepi v kotu ter neutolažljivo Joče, ker ga je mamica pošteno nabila. Njegova mala sestrica, kateri se tepeni bratec smili, se mu približa in ga tolaži: «N.e joči, Tonček, ko bova midva velika, bova tudi najine otroke lahko tepla.» 290 JEZUITIZEM VLADNEGA PREDSEDNIKA, Dr. Korošec (na sprehodu): Vsem je pomagano. Pred cerkvijo stoji žepa z otročičkom v naročju in plaka. Pride mimo neznanec in jo vpraša, zakaj se joče. Žena gre v cerkev. Župnik krsti otroka, žena plača, prinese tujcu 80 dinarjev in se mu najlepše zahvaljuje. «Vidite,> govori tujec, csedaj je nam vsem trem pomagano. Vi imate otroka krščenega,, jaz imam 80 dinarjev in župnik ima ponare¬ jen bankovec.. .> 294 PREDOBRO SRCE IMA. Zvit«. Kaj še! Še lasu mu ni skrivil!> ' Kako to? Saj je Robavs znan kot zelo lju¬ bosumen in nasilen človek.. .> 'Že res, toda gospod Mrdan je pri njem zavarovan zoper življenske nezgode.> Fatalna »mota. Zdravnik in advokat sta stanovala t isti hiši Slučaj je hotel, da sta se oba imenovala Gruden. Pred kratkim je umrl advokat. Kmalu potem, ko so ga pokopali, se je od¬ peljal zdravnik v Pariz. Od tam je poslal svoji ženi brzojavko, katero je pa pismonoša ppmotoma .izročil vdovi. Ta je čitala: «Srečno prispel. Grozno vroče.j Ločitev zakona. Sodnik: Gospa: Egon: TUJI HUMOR. «Povejte mi, dragi prijatelj, kaj reče vaša žena, kadar pridete tako pozno domov!* •Historična postane.* :« Histerična, mislite. Historično je nekaj, kar je v zvezi z zgodovino .» •Saj je taka. Ona pregreva najstarejše zgodbe .» (•Fun.*) * •Strežnica! Ali je bolnik na postelji 28 šel ven, kakor sem zapovedal?* »Da, gospod doktor, davi so ga odpeljali z vozom proč!* •Njegovi sorodniki?* •Ne, ljudje od pogrebnega zavoda!* (•Atlantida.*) * Zena: •Ali si prebral sodno razpravo o možu, ki je tepel svojo ženo? Bil je ogorčen zaradi njenega zapravljanja in zaradi kupčij- ske nezgode. Vendar ne bi mogla za moža, ki pretepa ženo, najti niti iskrice simpatije.* Mož: «Saj to tudi ni potrebno. Mož, ki tepe svojo ženo, se tudi lahko odreče simpatiji.* (•Argus.*) •la vraga lepa svinja! Čujte, dragi mož, ali je to največja svinja v vsej deželi?* •Ne, ne, gospod, jaz na primer tehtam še deset funtov več!* (•Ft Noticero.*) 295 NA PLANINI. ♦ Čuješ, Branko, meni silno ugajajo ovce, ki sva jili pravkar videla, Ali je res, da so to najneumnejše živali?* • Res, ovčica moja ...* CVETJE Z KAŠEGrA POLJA. Ljubljanski Zoo je zbral mnogo za¬ nimivih živali iz naših gajev in logov. Le uradnega šimelna, ki je v naši Jugo¬ slaviji najčudovitejša žival, naj »i še pri¬ bori ... * Poljšak je iznašel imenitno žavbo, pa je «enda prišel prepozno, ker so danes ljudje namazani že z vsemi žavbami. SITUACIJSKI BAROMETER. • Ti, volitve v Narodno skupščino bodo najbrže prav kmalu.* •Ali misliš, da bo 20. junij le privedel do tega rezultata ?» •Ne mislim sedaj baš na to — nego glel tamle kandidata Puhlica, kako naju zopet prijazno pozdravlja ...» Če se r sau gorah ... Noč. Zakonska spalain. Oba »oprofa spita. On začne v sanjah mrmrati. Ona se zbudi ter posluša. On zavdihne v snu: Žena, ki ji je ime Marija, ga predrami: cKakšna je to Sonja, o kateri govoriš ▼ snu?r On se zdrami, toda se takoj zave: *Sonja, to je kobila, na katero sem pri včerajšnji dirki stavil.» Drugega dne pri večerji. On: «Ali je kaj *ovega?» Ona: «Da! Tvoja kobila je popoldne dva¬ krat telefonieno klicala ...» Pijanca. Pijanee se nehote zaleti v drugega pijan- ea, ki se prvemu predstavi: «Dovolite, moje ime je Pavel.» Drugi pijanee: «Me veseli! Pavel! Pavel! Torej vi ste oni Pavel. Dovolite mi vpra¬ šanje: Ali ste že dobili odgovor na svoje pismo Korinčanom?* NOČMA IDILA. 296 Galerija naših javnih delavcev v karikaturah Franc Pavlovec Niko Pirnat slikarja tako zvane ceetrte generacijo, ki je te dni razstavljala svoja dela v Jakopičevem paviljonu. Obiiraa. Poslovodja trgovine (zapazi, kako neka dama krade različno blago 'er ga šariva pod plašč): «Milostiva, mogoče se potrudite na drugi oddelek, kjer imamo na razpolago lepe ročne kovčege, od katerih si boste lahko ku¬ pili primernega, da boste laže vse to nesli domov!* Odbit« uh«. Pri pretepu v Petelinji vasi so Gašperju odbili uho. Čez več dni je srečal Gašperja Melhijor in ga vprašal: «Kdaj si boš dal pri¬ šiti uho nazaj?* Gašper: «Ne vem. Ga še ne morem dobiti nazaj, ker je priložen aktom kot ,eorpus de- l:icti‘.> 297 Edgar WaUace: SKRIVNOST RDEČEGA KROGA Detektivski roma«. Dosedanja vsebina: Po nerodnosti rablja Palliona giljotina v Toulouseu ni funkcionirala, za¬ radi česar ni mogel biti usmrčen angleški zločinec Lightman, ki si je tako rešil življenje. V Angliji se je kmalu potem pojavil skrivnosten neznanec, ki je na tajnosten način dobival sebi pomočnike za razne zločine in od bogatinov izsiljeval visoke vsote. Kdor se je neznancu upiral, je prišel navadno na zago¬ neten način ob življenje. Neznanec je bil poglavar stotine zločincev, ki se med seboj niso poznali, a tudi niso poznali svojega poglavarja. Tej stotini je dal neznanec označbo Rde¬ či krog. Dopisnico z narisanim rde¬ čini krogom in s pozivom, naj plača 100.000 funtov, je prejel tudi James Beardmore, ki si iz tega ni mnogo storil, dočim se je njegov sin Jack zelo prestrašil grožnje na dopisnici. James Beardmore najme detektiva Tale ja, ki je bil znan po svojih psi- hometrienih sposobnostih. Očitki Jamesa naprarn sinu Jacku, ki ima za ljubico Drummondovo, tajnico pri Beardmorejevem znaneu Frovantu. 3. Deklica, ki je bila ravnodušna. Jack Beardmore je bil globoko zamišljen, ko je tistega jutra stopal po obširni trati. Nehote je šel v smeri proti mali dolini, ki j c bila približno eno miljo oddaljena od doma. Tu se je nahajala živa meja, ki je ločila po¬ sestvi Beardmoreja in Froyanta. Bilo je krasno jutro. Burja in dež, ki sta razsajala v minuli noči nad pokrajino, sta minila in solnee je zlivalo svoje zlate žarke na zemljo. V daljavi, za zeleno goščavo, je. mogel videti veliko, belo, gosposko prebivališče Harveya Froyanta. Okleval je, ali naj se vrne ali naj se poda dalje, ker je zemlja tako zmehčana od dežja in trava tako mokra. Pri velikem brestu ob robu doline je ob¬ stal in njegov plašen pogled je zdrčal po živi meji, dokler njegove oči niso našle ma¬ lega letovališča, ki ga je zgradil eden prejš¬ njih lastnikov, zakaj Harvey Froyant, ki je sovražil samoto, bi ne bil nikdar sposoben za tako zapravljanje. Jack ni videl nikogar in njegov pogum j*- popuščal. Pot desetih minut ga je privedla do luknje v živi meji, katero je sam napravi! in skozi katero je sedaj zlezel na drugo stran. Deklica v vrtni hišici je morala sli¬ šati njegov vzdih olajšanja, zakaj pogledala je okoli in dozdevno nejevoljno vstala. Bila je izredno lepa blondinka nežne obrazne barve; ko mu je šla nasproti, ni bilo videti v njenih očeh pozdrava dobrodošlice. ♦Dobro jutro», je dejala hladno. ♦ Dobro jutro, Talija», je odvrnil in njeno čelo se je zgubalo. «Želela bi, da bi tega ne storili*, je rekla Talija Drummondova in on je vedel, da je resno mislila. Njeno ponašanje napram njemu mu je bilo uganka ter mu je povzročalo ve¬ like skrbi. On jo je bil videl nekoč, ko je zasledovala zajca, in je ves presenečen gle¬ dal postavo te smejoče se Diane, kako so tekle njene male noge preko polja. Tudi j« je bil slišal peti; pravo veselje do življenja je zvenelo iz njenega glasu —i toda jo je videl tudi tako poparjeno in žalostno, da jo 'je imel za bolno. ♦Zakaj ste vedno tako mrzli in nedomači proti meni?) je vprašal čemerno. Lahen nasmeh se je pojavil ob obeh kotih njenih ust. Ker sem brala knjige,) je odgovorila sve¬ čano. «in uboge tajnice, ki niso hladne proti milijonarskim sinovom, navadno ne končajo dobro.) Pokazovala je gotovo odkritost, ki bi mogla spravljati ljudi iz ravnotežja. Razen tega,) je rekla, «ni povoda, da ne bi bila hladna. To je vendar navadno ob¬ našanje, ki se uporablja napram sočloveku, razen v primerih, da ima človek sočloveka rad. In jaz Vas nimam zelo rada.) To je rekla mirno in premišljeno. Obraz mladega moža je pobarvala temna rdečica. Začutil se je kakor noiec in se je jezil, da je izzval take odklanjajoče besede. ♦Rada bi Vam nekaj rekla, gospod Beard¬ more,) je nadaljevala v svojem enakomer¬ nem tonu, ♦nekaj, kar Vam še ni prišlo na um. Če vrže usoda mladega moža in mladd dekle na samoten otok, je popolnoma na¬ ravno, da si mladi mož domneva, da je ta deklica edina lepotica, ki biva na svetu. Vsa njegova muhasta domišljija je osredotočena na eno žensko, ki postaja v njegovih očeh 298 redno čudovitejša. Prebrala sem mnogo zgodb o takih zapuščenih otokih in videla mnogo filmov, ki obravnavajo to zanimiv«' mor. To je rtis, ki ga imam o Vaših občut¬ kih do mene. Vi Ve na zapuščenem otoku — Vi prebijete mnogo časa na Vašem posestvu in edino, kar vidite, so kunci, ptiči in Talija Drummondova. Vi bi morali iti v mesto ter ge reč gibati med ljudmi lastnega družab¬ nega razreda.) Obrnila se je s poklonom proč od njega, lakaj opazila je, da se je bližal njen delo¬ dajalec. S stranskim pogledom je videla, kako je obstal, da jo opazuje, in uganila je njegovo nejevoljo. Mislim, da zaključujete račune, gospo¬ dična Drummondova), je rekel z ostrim glasom. Froyant je bil zelo koščen možak, okrog petdesetih let, z ostrimi potezami in plešast. Imel je neprijetno lastnost, da je kazal svoje dolge rumene zobe, kadar je slavil kakšno vprašanje, kar mu je dajalo izraz, da na ta svojevrsten način izraža svoje pričakovanje, da bo na vprašanje dobil kak izgovor. 'Dobro jutro, Beardmore), je bil pozdrav, ki ga je mrmraje iztisnil iz ust, ter se zopet obrnil proti svoji tajnici. Ne vidim rad, da zapravljate svoj čas, gospodična Drummondova>, je menil. Ne zapravljam ne Vašega ne svojega časa, gospod Froyant», je mirno odgovorila. «Kon- čala sem račune — tukaj so!> Pokazala je *a ponošeno usnjato torbo, ki jo je držala pod pazduho. Posel bi lahko opravili v moji delovni sobi), je nadaljeval; je vprašal Jack. «Kaj delate tukaj ?» Tujee je bil velik, debel mož. Napor, da je moral nositi ročno torbo, mu je povzročil težko sapo. Trajalo je precej časa, preden je mogel odgovoriti. «Moje ime je Marl,> je rekel, cFeliks Mari. Gotovo ste že slišali o meni. Če se ne motim, ste mladi Beardmore.) «To je moje ime), je menil Jack. > Kaj delate tu?» je vprašal še enkrat. «Reklo se mi je, da lahko mi ta način skrajšam pot od kolodvora; toda pot ni tako kratka, kakor so govorili,) je odvrnil Mari. «Šem na potu, da obiščem Vašega očeta.) ■'Ali ste bili v bližini onega drevesa?) je vprašal Jack in Mari je zastrmel v njega. «Zakaj naj bi prav za prav šel v bližino tistega drevesa?) je vprašal izzivajoče. cKajbrže ste pdli», ga je nahrulil Froyant. Ko je Jack spremil moža v hišo, je šel poiskal detektiva Derricka Yaleja. Odkril ga je v svojevrstnem položaju med grmičjem sedečega na velikem naslanjalnem stolu. Brado je imel nagnjeno na prsi in njegovi roki sta bili prekrižani. Ko je detektiv Yale slišal korake mladega moža. je dvignil glavo. -Tega Vam ne morem povedati,» je od¬ govoril Yale, preden je Jack sploh stavil kakšno vprašanje. Ko je videl Jacka vsega zašudenega, se je smejal. cSaj ste me ven¬ dar hoteli vprašati, zaradi Sesa se je Mari tako prestrašila < Tonček, ti boš gotovo vedel, kateri čas ie najprikladnejši za trgatev.» * Najprikladneiši je takrat ... je takrat... kadar je sosedov pes privezal . ..» -Res sem hotel to storiti>, se je smejal Jack. «Gospod Yale, Vi ste čudne vrste ‘člo¬ vek! Ali ste videli pri moža kak poseben izraz strahu ?» Yaie je zanikal. «Videl sem ga malo prej, preden, je imel napad», je rekel. «Od tod se dobro vidi polj¬ ska pot-> Yalejevo čelo je bilo zgubano. «Spominja me na nekoga,» je počasi na¬ daljeval, «in vendar ne morem za niš n* svetu reči, kdo bi bil. Ali Vas pogosto po- seti? Vaš oče mi je povedal, da pride, m to sem uganil, kdo je.> Jack je odkimal z glavo. «Prvič ga vidim », je rekel. -Spominjam se pa sedaj, da sta oče in Froyant imela kup- čijske posle z možem imena Mari — oče g* je nekoč omenjal. Mislim, da je špekulant z zemljišči. Moj oče se trenutno zelo zanima za zemljišča. Sieer pa —» videl sem znamenj« Rdečega kroga», je pripomnil in opisal sveže naslikani krog, ki ga je videl na bresta. Yalejevo zanimanje za Maria je takoj iz¬ ginilo. «Prej, ko sem šel navzdol v dolino, kroga še ni bilo na bresta, je dejal Jack. -?Lahko prisežem, da ga ni bilo. Naslikal ga je ne¬ kdo med časom, ko sem govoril — z nekim prijateljem. Deblo se od žive meje, kjer sem stal, ne vidi in je prav mogoče, da je slikal krog neznani človek, ne da bi ga mogel kdo opaziti Kaj pomenja krog, gospod Yale?» « Pomenja mnogo nejevolje>, je odgovoril Yale kratko. Vstal je in začel hoditi po potu sem in tja. Jaek je počakal za trenutek in ga potem pustil samega. Med tem časom je bil Mari zaposlen z raz¬ govorom, ki se je tikal zemljiškega prenosa. Mari je bil, kakor je bil rekel Jaek, špeku¬ lant - prekupčevalec z zemljišči in je tega jutra prinesel s seboj mnogo obetajoči pred¬ log, ki ga pa sedaj ni bil v stanu razjasniti. «Ne morem si pomagati, gospodje*, je dejal, ko je njegova tresoča se roka četrti« prijela za ustnico. «Davi sem imel napad.* «Kaj pa je bilo?* Toda Mari dozdevno ni mogel dati nika- kega pojasnila, nego je samo odkimal z glavo. cNisem v stanu, da bi se mimo poraz- govoril o zadevo, je rekel. «Ne, ne, ne>, glas moža je zvenel skoro ko kričanje. «Ne, ne bom ostal tu!» . Vodoravno: 1 okrepčevaina pi¬ jača, 3 poljski pridelek v jeseni, 8 rim¬ ata boginja, 10 športnik, 11 krajevni prislov, 12 žensko 'ime, 13 slovensko me¬ sto, 15 del suknjiča, 18 eventuelna druga •zuaoba za opis, 19 orodje za šivanje, 20 bog ljubezni, 21 snov, ki služi raz¬ svetljavi. Novpično : 1 del cerkve, 2 manjši kraj ob progi južne železnice (ljubljan¬ ska oblast), 4 ognjenik, 5 predplačilo pri kupčiji, 6 lokal za zapiranje zločincev, 7 denarna enota, 9 žensko ime, 10 dre¬ vo, ki rodi kisel sad, 13 švoječasen mo- d , ; gočen vladar, 14 znak, ki ga cesto imajo konji ali goveda, 16 vrsta rib, 17 domač* žival. * KAJ JE TO? Dve deklici sta sedeli pri mizi in *ta piki to, kar nista imeli. Če bi bili imeli to, kar sta pili, bi ne bili to, kar sta. * Rešitev križanke «Vaza». V od orane: 3 Vardar, 4 Francozi, 7 Idrija, 10 Romani, 13 Reka, 14 do, 17 aga, 18 prt. — Navpič¬ no:! Raka, 2 Samo, 5 Rimljani, 6 Ziljanka, 8 dvor, 9 Jena, 11 med, 12 ako, 15 Ig, 16 ar. Preveč zahtevano. Gost, ki se vozi na ljubljanskem tramvaju, se pritoži sprevodniku zaradi neznosnega cvi¬ ljenja in žvižganja koles. «Veste,» mu odgovori sprevodnik, «za Vaš poldrugi dinar pač ne boste zahtevali, da Vam obesimo v voz še kletko s kanarčki.i V bolnici. Zdravnik: «Z Vami je zelo slabo in nimam upanja, da boste okrevali. Ali želite mogoče že koga videti ?> Bolnik: cZelo bi prosil!» Zdravnik: «Koga pa?» Bolnik: VDrugega zdravnika!» Hiter odgovor. Ribničan: «Kakšno čudno vrsto psa pa imate ?» Ljubljančan: «Mešanica osla z Ribničanom!» Ribničan: cPoglejte no, potem sva pa oba v sorodu s to živalco...» Strah pred ženo. «Gospod doktor, povejte mi, kaj mi manj¬ ka «No. Vi ste neizmerno leni. To je vsa Vaša bolezen.* « Sedaj mi pa to povejte po latinsko, da bom lahko povedal tudi svoji ženi.* 303 KOMPETENCA. cSlišite, gospod Mirko, kje pa je sedaj Vaša prijateljica Zvezdanka? Že celo leto je nisem .videla. > Tudi tolažba. Mira: *Kako sem jaz nesrečna /» Vera: «Zaradi česa?* Mira: *Vedno bolj uvidevam, da me je moj mož porpčil samo zaradi denarja .» Vera: *Bodi vesela, da imaš vsaj to to¬ lažbo, da on ni tako neumen, kakor izgleda!» Novorojenček. Jurček je bil zelo presenečen, ko je zvedel, da njegov novorojeni bratec še nima imena. Zato .vpraša očeta: cOčka, kako pa prav za prav veš, da spada fan¬ tek k naši rodbini, ko še nima nikakega imena?> Iadaja konzorcij »Skovirji* ▼ Ljubljani (predi tirnica Karija Križaj-Omladiž ▼ Kožni dolini. — Uri joj* Kliko BambiS ▼ Ljubljani. — Tilka Dalniika tiikarna, d. d. ▼ Ljubljani (priditamik Kiroilar Am b ro d M).