ISSN 0350-5561
za konec tedna
Danes pretežno oblačno in deževno. V petek še možne plohe in nevihte. V soboto predvsem pa nedeljo topleje in večinoma sončno.
57 let
številka 30
četrtek, 29. julija 2010
1,50 EVR
VELENJE
Srebrni v dveh šampionskih kategorijah
Mešani pevski zbor Gorenje na tekmovanju na Kitajskem presegel pričakovanja
Tatjana Podgoršek
Minulo soboto se je z 12-dnevne turneje po Kitajski vrnil mešani pevski zbor Gorenje. Tu se je udeležil najmnožičnejše svetovne zborovske prireditve, 6. svetovnih zborovskih iger v mestu Šaoksing.
Zborovodkinja Katja Gruber ob vrnitvi ni skrivala zadovoljstva. »Naš uspeh je presegel vsa pričakovanja. Osvojili smo dve srebrni kolajni.« Kot je pojasnila, se to tekmovanje zborov odvija vsaki dve leti na drugi celini in privabi sestave iz vsega sveta. Letos se je predstavilo 480 zborov
Na tekmovanju je nastopilo kar 480 zborov, člani mešanega pevskega zbora Gorenje pa so osvojili srebro v konkurenci 33 zborov.
oziroma 20 tisoč pevcev iz 80 držav. Tekmovali so v 20 različnih kategorijah. 10 kategorij je bilo odprtih za zbore, ki po kakovosti še ne dosegajo najvišje mednarodne ravni, 10 pa za zbore
z mednarodnimi tekmovalnimi izkušnjami. »Po vzoru slovenskih tekmovanj je tudi to tekmovanje zastavljeno tako, da je lahko eno od treh barv medalj dobilo več zborov. V dveh takšnih šampionskih kategorijah se je pogumno predstavil tudi naš zbor. Komisija sedmih priznanih zborovskih žirantov nam je obakrat namenila srebrno kolajno. V naši kategoriji smo tekmovali med 33 uveljavljenimi mešanimi zbori, zato smo toliko bolj ponosni na svoj dosežek. Prav tako smo dokazali, da se slovensko zborovsko petje lahko kjerkoli postavi ob bok
najboljšim zborom in največjim svetovnim narodom.«
Po besedah Gruberjeve je bilo zanje posebno doživetje prepevanje v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi EXPO 2010 v Šanghaju po končanem tekmovanju. Zapeta slovenska pesem je bila na vsakem koraku toplo sprejeta, »... mi pa ponosni, da smo lahko takim množicam predstavili svojo deželo. Hvaležni smo vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi turneje,« je še dejala Katja Gruber.
Gorenje prevzelo švedski Asko
Velenje, 27. julija - Gorenje je v torek podpisalo pogodbo o prevzemu 100-odstotnega lastniškega deleža v švedskega proizvajalca gospodinjske opreme Asko Appliances Group. O tej nameri smo pred časom že pisali.
S prevzemom Aska, katerega lastnik je bila italijanska skupina Antonio Merloni Group , Gorenje pridobiva glavne trge Aska, na katerih je bilo doslej manj prisotno (nordijske države), predvsem pa
Severno Ameriko in Avstralijo, pojasnjujejo v Gorenju. Hkrati Gorenje prevzema prestižno blagovno znamko Asko, ki bo prispevala predvsem k dopolnitvi pralno-pomivalnega programa.
Omenimo, da je Gorenje že leta 2008 prevzelo nizozemskega proizvajalca vgradnih aparatov ATAG, s čimer so prodrli na trge Beneluksa.
Jinx uročili nebo in publiko
Velenje, 23. julija - Leto 2007 je na hrvaški in deloma tudi na slovenski glasbeni sceni zaznamovala reinkarnacija in izdaja novega
albuma »Na zapadu« pop glasbene skupine Jinx. Skupina se je sprva imenovala High Jinx, a so kmalu opustili prvo besedo in se
preimenovali samo v Jinx, kar v angleščini pomni urok. Človek si ne bi mogel zamisliti boljšega imena za to skupino, saj poslušalce s svojo prefinjenostjo in izvedbo dobesedno uročijo. In tako je bilo tudi v petek zvečer na velenjskem Titovem trgu.	■
Kardelj v garaži
Bojana Špegel
Takoj po začetku obnovitvenih del na trideset let »stari« Kardeljevi ploščadi in pod njo se je zgodil pomemben premik. Prve dni obnove, ki naj bi trajala tja do konca oktobra, so delavci v enem najbolj gosto naseljenih delov mesta namenili zavarovanju gradbišč in pripravi na gradbene posege. Vse skupaj je bilo za tam živeče precej neopazno. Vse do petka - jutri bo že 14 dni od takrat - ko so v zrak dvignili tudi spomenik Edvarda Kardelja, po katerem je ploščad dobila ime. In kam so ga odpeljali? Menda v garažo Doma borcev in mladine, kjer naj bi ostal do konca obnove. In potem?Potem naj bi ga postavili nazaj na Kardeljevo ploščad, med urbani gozd, ki ga bodo postavili na njem. Ne bo več dvignjen, kot je bil doslej. Njegova nova »naloga« bo, da je nemi opazovalec dogajanja na trgu. Da bodo po njem tudi poslej plezali otroci iz okolice, pa sploh ne dvomim. Vedno jim je bil spomenik zanimiv tudi za igro. Velenje je mesto, ki je že samo po sebi spomenik. V njem stoji veliko spomenikov, ki so ne le umetniška dela, ampak tudi pomniki nekega časa. Ki je bil enim všeč, drugim pa čisto nič. In bi mnoge od spomenikov prav zato enostavno odstranili. No, enega so pred leti že. Naj spomnim na spomenik, ki je dolga leta stal na zelenici pred lokalom Max pri Rdeči dvorani. Ko so dvorano prenavljali, so ga umaknili. V skladišče. In tam je ždel kar nekaj let, po moje tudi zato, ker nihče ni še pred odstranitvijo razmišljal, kam z njim. Sedaj stoji na zelenici pri velenjski Galeriji. Lepo in prav je, da so arhitekti, ki so zasnovali prenovo Kardeljeve ploščadi, že pred obnovo razmišljali, kam bodo postavili Kardelja, ko bo ta končana. Kip, ki je delo priznanega umetnika Stojana Batiča, so tam postavili 12. junija 1982. In v petek, 16. julija 2010, so ga odstavili z njegovega piedestala. Nikoli več ne bo stal na njem, a bo vsaj prestavljen v bližino. Ker na spomenike gledam zelo spoštljivo, mi nikoli ni bilo in mi ne bo vseeno, kaj se dogaja z njimi. Ko se je v mestu pred leti začelo glasno govoriti, da bodo prestavili Titov spomenik, sem bila kot mnogi domačini zgrožena. Takrat so mnogi skočili in taka razmišljanja zatrli že v kali. Danes je Titov spomenik ena največjih turističnih atrakcij mesta. Ni redko, da vidimo obiskovalce, kako se fotografirajo pod njim. Tudi mlade, ki o Titu verjetno sploh ne vedo veliko. Vedo pa, da je bil pomemben, in ob obisku Velenja izvedo tudi, da je ta spomenik največji na svetu, posvečen Titu. Zato je prav, da je ostal na svojem mestu. In upam, da se razprave o tem, da bi ga prestavili kam drugam, nikoli več ne začnejo. Ker gre tudi za umetniško delo. In ker se zgodovine ne smemo sramovati, lahko pa jo osvetlimo z novimi spoznanji. Tudi tistimi neprijetnimi. A ne zaradi dnevnih potreb politikov, ki si tudi na spomenikih gradijo svoje položaje.
V času, ko so prestavili Edija, je bilo zelo vroče. Marsikdo sploh ni vedel, zakaj ga dvigujejo v zrak in nalagajo na tovornjak. Zdaj veste. Bolj me skrbi to, da se na Kardeljevi ploščadi razen spomenika ni premaknilo še skoraj nič. Podjetje Smelt, ki je posel dobilo, je namreč za podizvajalca izbralo velenjski Vegrad. Tam pa imajo težave. In zato se zna zgoditi, da bo Edi še nekaj mesecev v garaži. A njemu ne bo težko. Težko je in bo stanovalcem trga, še posebej, če obnova ne bo končana do dogovorjenega roka in če letos pohiti še zima.
9770350556014
»asiAS
m
lokalne novice
Postavljanje tabel
Šoštanj - Občina Šoštanj se je lotila projekta celostne podobe občine. V okviru tega bodo v prihodnjih dneh začeli izkopavati temelje za postavitev vstopnih in označevalnih tabel.
Na sedmih vpadnicah (v Gaberkah, Velunji, Šentvidu, Penku, na cesti iz Velenja proti Šoštanju ter v Lokovici iz smeri Velenja in iz Šmartnega ob Paki) bodo namestili tablo z napisom 'Dobrodošli v občini Šoštanj'.
V mestu Šoštanj pa bodo na 30 mestih postavili nosilne konstrukcije in lamele za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije, ki bo voznikom pomagala najti pomembne ustanove, turistične objekte: zdravstveni dom, občino, lekarno, muzej, vilo Mayer, športno dvorano, stadion ...
Za lokalne ceste bo izkop in postavitev temeljev opravilo podjetje Andrejc iz Šoštanja, na državnih cestah v občini pa podjetje VOC Celje. Nosilne konstrukcije in lamele pa bodo delo podjetja ZMAS SI iz Ljubljane.
Ker bodo izkopi za temelje za postavitev nosilne konstrukcije precej veliki, postavljeni pa bodo ob cestah, voznike, predvsem pa pešce v prometu opozarjajo na še posebno previdnost in tudi strpnost na območju del. Izkope bodo tudi obmejili in označili s trakom.
Dopis župana vodstvu Lekarn Velenje
Šoštanj - Na občinsko upravo se obrača vse več občanov in izraža nezadovoljstvo v zvezi z delovnim časom Lekarne Šoštanj. Ta je v času poletnih dopustov (od 15. julija do 15. avgusta) odprta le od 7. 30 do 15. ure.
Zaradi tega je šoštanjski župan in poslanec v državnem zboru Darko Menih že naslovil na vodstvo Lekarne Velenje dopis, v katerem med drugim navaja željo, da bi bil tudi delovni čas Lekarne Šoštanj prijazen do tamkajšnjih občanov, saj je zelo neprijetno pacientom, ki pridejo z receptom od zdravnika, da morajo nato po zdravila v Velenje.
Kot še pravijo na občinski upravi, so v Velenju štiri lekarne, kar tri med njimi so v času dopustov odprte vsaj do 18. ure.
Prodajajo Grajsko planino
Šoštanj - Občina Šoštanj bo prodala gozd v Skornem, imenovan Grajska planina, velik dobrih 48 ha. Javna dražba bo v sredo, 4. avgusta, ob 12. uri v prostorih Občine Šoštanj.
Stisko rešujejo s kontejnerjem
Šmartno ob Paki - V občini so starši za novo šolsko leto vpisali v vrtec več kot 120 otrok. Že doslej so se v vrtcu srečevali s prostorsko stisko, ob tolikšnem številu vpisanih pa se je ta še povečala.
Pri iskanju odgovorov, ali otroke zavrniti ali poskrbeti, da bodo lahko vsi vključeni v dejavnost vrtca, so se odločili za slednjo rešitev. Čeprav svetniki pri obravnavi tega vprašanja niso bili najbolj navdušeni nad postavitvijo kontejnerjev, so zanje na koncu vendar prižgali zeleno luč. Vrtec bodo razširili za potrebe dveh oddelkov. Tako ne bo potrebno zavrniti nobenega otroka.
Šmarški župan Alojz Podgoršek je povedal, da bodo denar za izgradnjo temeljev v precejšnji meri zagotovili donatorji. Obremenitve za ostale stroške pa bo občina zaradi kroničnega pomanjkanja denarja porazdelila na osnovi 10-letne najemne pogodbe.
Zamenjali bodo azbestno kritino
Šmartno ob Paki - Vodstvo osnovne šole bratov Letonja je že dalj časa opozarjalo na nujno potrebno zamenjavo strešne kritine. Ustanoviteljica - lokalna skupnost - pa za to ni imela denarja. A vse kaže, da so kljub temu našli rešitev. Tako bo šola še pred začetkom novega šolskega leta namesto azbestne dobila primernejšo kritino. Hkrati bodo na strešne površine namestili tudi solarno elektrarno.
Vsekakor pomembna pridobitev za osnovno šolo in tudi za lokalno skupnost.
Za 3 stanovanja 6 vlog
Šmartno ob Paki - Na občinski razpis za prosta 3 neprofitna stanovanja je prispelo 6 vlog. Kdo od prosilcev bo stanovanje dobil, naj bi bilo znano šele po 15. avgustu.
Večina prosilcev je namreč oddala nepopolne vloge in imajo sedaj do konca tega meseca čas, da jih dopolnijo. Po tem žse bo sestala občinska komisija za stanovanja in na osnovi prispelih vlog oblikovala prednostno listo.
■ tp
Letos sto ključev sreče?
Prejšnji teden rešili stanovanjsko vprašanje sedmih družin z več otroki, do septembra rešenih 40 stanovanjskih vprašanj
Velenje, 23. julij - Mestna občina Velenje je v petek sedmim družinam z več otroki dodelila dvo- in trisobna stanovanja na Kersnikovi 57 a, katerih lastnik je velenjsko podjetje Habit. Stanovanja so dobile štiri družine, ki so doslej bivale v garsonjerah. Tri družine pa se bodo v stanovanja vselile neposredno po prednostni listi za dodelitev občinskih stanovanj. Ključe stanovanj bodo prejele do prvega avgusta.
V izpraznjene garsonjere se bodo nato vselili prosilci po letos spomladi potrjeni veljavni listi za dodelitev stanovanj. V kratkem pa na velenjski občini načrtujejo še dodelitev 32 stanovanj v nekdanjem domu učencev na Efen-kovi 61. Tudi tukaj bo vklju če na zamenjava stanovanj. Tako bo do septembra v Velenju rešenih kar okoli 40 stanovanjskih vprašanj. Župan Srečko Meh k temu dodaja: »Vteh dneh bodoče stanovalce Efenkove 61 že obveščajo, da si lahko pridejo ogledat stanovanja, najemne pogodbe bodo kmalu pripravljene.« Kot pravijo na občini, jim bodo ključe izročili konec avgusta ali v začetku septembra. Letos pa naj bi (skupaj z zamenjavami) rešili okoli 100 stanovanjskih vprašanj. In to kljub temu, da novih sta novanj ne bo več.
Strogi do neplačnikov
Maks Arlič, predstojnik Urada za stanovanjska vprašanja na MO Velenje, nam je povedal, da ima Velenje zelo velik stanovanjski fond, v katerem je nekaj več kot 800 stanovanj. Zato lahko tudi v času, ko ni novogradenj, rešijo kar nekaj stanovanjskih vprašanj, saj si mnogi najemniki kupijo ali zgradijo svoj dom, stanovanje pa vrnejo. »V zadnjih treh letih novih stanovanj ni bilo, kljub temu pa smo letno rešili okoli 50 do 60 stanovanjskih vprašanj. Z nove liste smo
do konca junija že rešili 10 stanovanjskih vprašanj, do jeseni jih bomo okoli 40.«
Na Selu bodo v novih blokih, ki jih gradi Cigrad, odkupili 39 stanovanj v enem stolpiču, ki naj bi jih razdelili spomladi 2011. Še več novih stanovanj bo občina kupila v bloku na Gorici, katerega gradnja se že nekaj časa odmika. »Na Gorici bo kar 132 stanovanj. Vtem trenutku intenzivno potekajo priprave na gradnjo, pri čemer poleg občine sodeluje tudi Stanovanjski sklad RS. Blok naj bi bil končan konec leta 2012,« nam pove Maks Arlič.
Izvemo tudi, da se število neplač-
nikov najemnin ne povečuje, čeprav težava ni majhna. Arlič dodaja: »Zelo redno spremljamo, kdo plačuje in kdo ne. Redno pošiljamo opomine, večje neplačnike vabimo tudi na razgovore, zato smo po številu neplačnikov ostali na ravni iz prejšnjih let. Težave poskušamo rešiti, dokler dolg še ni prevelik, če se dolž ni ki ne odzovejo, pa zadevo predamo sodišču. Žal moramo vsako leto nekaj družin tudi izseliti.«
■ bš
Projekt Mozirje-jug
Mozirje - V občini Mozirje naj bi se še to poletje lotili uresničevanja projekta Mozirje-jug. Predvideva obnovo celotne javne komunalne infrastrukture na Hofbaueijevi ulici, na Tratah in Novih Tratah. Prav tako naj bi obnovili cesto, uredili pločnike in javno razsvetljavo.
Projekt je vreden 610 tisoč evrov, od tega je lokalna skupnost na petem razpisu Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko zanj pridobila dobrih 379 tisoč evrov. Predvidena dela naj bi končali prihodnje leto.
Kdo bo novi načelnik?
Mozirje - Poročali smo že, daje sedanji načelnik
Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik povedal, da ne namerava ponovno kandidirati za to dolžnost, ampak da se namerava upokojiti. To naj bi se zgodilo sredi letošnjega septembra.
Ministrstvo za javno upravo je na svojih spletnih straneh 7. julija objavilo javni natečaj za mesto načelnika mozirske upravne enote, rok za oddajo prijave pa se je iztekel prejšnji teden.
Kot smo izvedeli, je na razpis prispelo pet vlog, od tega je ena »notranja«, kar pomeni, da seje prijavila na razpis ena od zaposlenih na upravni enoti. Uradniški svet pri ministrstvu naj bi o kandidatih razpravljal septembra. Če do 13. septembra med prijavljenimi ne bodo izbrali kandidata, bo dolžnost načelnika mozirske upravne enote opravljala kot vršilka dolžnosti Milena Cigale.
■ tp
Okoli bloka 6 pa še kar tli
Spor na »domačem dvorišču« - Braslovčani branijo njive, Žalčani hmeljišče žrtvovali -Celjani za golf - Prepletanje v turizmu
Prah, ki se dviga iz šele načrtovanega bloka 6, se nikakor ne poleže. Ko so Šalečani na Skoku čez kožo ploskali besedam premiera in predvsem njegovim zagotovilom, da za blok 6 ni več ovir, so se te kaj kmalu začele pojavljati. In ko je najprej kazalo, da je na strani Teša in glavnega vodstva HSE močna koalicija, je ta prejšnji teden začela pokati. Ko je bil ogrožen vrh Teša, so drugi želeli obglaviti vrh Holdinga. Zaenkrat je kaša še vedno vroča, malo jih je, ki so jo pripravljeni izpostavljeno pihati. Premier pa postavlja nove zahteve (materiale, poročila) in nove datume. Cas pa teče. Edino, kar se ne zmeni za vse razprave in spore, so hladilni stolpi, ki padajo, in upravno in telekomunikacijsko poslopje, ki raste. Oboje v »službi« novega nadomestnega bloka. Mnogi ob tem pričakujejo še kakšno pomembno vest o padanju. A ne ravno glav, ampak cen za naprave načrtovane nove energetske pridobitve v Šoštanju. Nižje cene bi morda malo ohladile nekatere pregrete glave. Morda! Sicer pa zadnje izjave nove gospodarske ministrice kažejo, da stoji za projektom. Predvsem seveda zato, ker se zaveda, da ni alternative, kje naj Slovenija v kratkem času dobi tretjino električne energije. Drugod na našem območju se ukvarjajo z drugačnimi težavami, ki se zdijo s temi v Šoštanju (in Šaleški dolini) malenkostne. Ob tem, ko v Braslovčah nekateri še vedno trdijo, da ne dajo najboljših kmetijskih površin za traso hitre ceste, so Žalčani, ki se imajo za še bolj hmeljsko občino, brez prevelikega pompa žrtvovali pet hektarov veliko hmeljišče, kjer bodo postavili dom za upokojence, pa nov trgovski center, stanovanjske objekte in še kaj. Pri gradnji doma za starejše bo prišlo do neke vrste medobčinskega sodelovanja, pri katerem se bo pokazalo, da večji niso vedno »glavni«. Dom bo namreč dislocirana enota podobnega doma na Polzeli. Imajo pa v žalski občini velike težave z gradnjo osnovne šole v Grižah. Otroci se že eno leto vozijo v Žalec, kjer imajo zasilne prostore, stara šola v Grižah je že padla, pri izbiri gradbinca, ki bo gradil
novo, pa se zatika. Ob zadnjem izboru se je po pritožbi ene od gradbenih organizacij, ki se na razpis sploh ni prijavila, vmešala še državna revizijska komisija.
Malo več težav zaradi kmetijskih zemljišč so imeli Celjani, ko so pridobivali državni prostorski načrt za ureditev svojega morja, Šmartinskega jezera. Bilo je kar precej prerekanja z ministrstvoma za okolje in prostor ter za kmetijstvo. S slednjim tudi zato, ker naj bi na enem koncu jezera uredili veliko igrišče za golf. Prepričati »kmetijce«, da bodo na tem območju vseeno kosili travo in se tako ukvarjali tudi s kmetijsko dejavnostjo, pa ni bilo enostavno. Zdaj so ta državni akt vendarle dobili. In zdaj seveda upajo, da bo res prišlo do javno-zasebnega partnerstva za uresničitev tega na široko zastavljenega projekta. Precej denarja bo potrebnega, da bodo 'besede in skice urejen turističnorekreacijski center postale'.
Da lahko gresta gospodarstvo in turizem dobro skupaj, znova kažejo v Imenem. Tam so se odločili, da bodo zadružno vinsko klet popolnoma obnovili, močno se nameravajo usmeriti v turizem. Podoben »dvojček« je nastal že v Slovenskih Konjicah, kjer je Zlati grič vinogradniško dejavnost združil z golfom. Seveda imamo dober in še večji ter učinkovit primer tudi na domačem pragu, kjer tudi Premogovnik išče vse večje izzive v turistični dejavnosti. Pa seveda poseg novega velenjskega podjetnika v Terme Topolšica.
In ko se eni »gredo« turizem, seveda od drugih pričakujejo, da bodo to njihovo usmeritev in dejavnost podprli z obiskom. Kot se hvali hrvaška premierka, se letos kar precej več Slovencev greje in namaka ob njihovi obali in v morju, zato naj bi mesto pri nas zasedli tujci od drugod. Nekateri pravijo, da se v Zgornjo Savinjsko dolino spet malo bolj vračajo tudi Hrvati. A čeprav si na tem območju preveč množičnega obiska le ne želijo, bi bili z malo večjim kar zadovoljni.	k
t',.n\i fi ■ i •■ i NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
AKTUALNO
Rotnik in Meh še na položaju, sindikati opozarjajo na nepravilnosti
Vlada je prejšnji teden zahtevala dopolnitve poročila o vodenju projekta bloka 6, o njem naj bi razpravljala danes -Prvi nadzornik HSE meni, da ni razlogov za razrešitev niti Boruta Meha, niti Uroša Rotnika - Na poročilo HSE so se odzvali sindikati, ki so ponovno podprli blok 6 in vodstvo TEŠ, zahtevali pa odstop prvega moža HSE - Jutri bo zasedal stavkovni odbor delavcev energetike in odločal o morebitni vsesplošni stavki
Mira Zakošek
Vlada je pred tednom dni razpravljala o poteku naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Ministrica za gospodarstvo Darja Radie je po seji povedala, da iz poročila, ki gaje pripravil HSE, ni mogoče dobiti jasnega odgovora na vprašanje, ali je bilo dosedanje vodenje te investicije učinkovito. Zato tudi niso odločali o morebitni zamenjavi prvega moža termoelektrarne Šoštanja dr. Uroša Rotnika, ki sojo mnogi napovedovali. Holdingu Slovenske elektrarne so naložili, da jasno odgovori na vprašanje, ali je prišlo do kakršnihkoli nepravilnosti pri vodenju projekta, preveriti pa morajo tudi, ali je dosedanja investicijska vrednost TEŠ ustrez na, prava in pravil no vrednotena. Poročilo o vodenju investicije je kritično predvsem do eskalacijske klavzule v pogodbi z Alstomom, izgradnje nove upravne stavbe in naročanja elementov za razsvetljavo. HSE gaje v celoti objavil na svoji spletni strani.
Nadzorni svet HSE seje sestal na izredni seji že ta ponedeljek in še včeraj popoldne, danes pa naj bi že posredoval vladi dopolnjeno poročilo. Odločitve so tako na nadzornem svetu seveda sprejeli (če so jih že) po zaklju čku naše redakcije. Pred sejo smo se pogovarjali s predsednikom nadzornega sveta dr. Francem Žer-dinom, ki uradnih stališč še ni imel, povedal pa je, da osebno meni, da ni razlogov niti za razrešitev Boruta Meha niti Uroša Rotnika.
»Zahtevamo odstop Boruta Meha«
Sindikat in svet delavcev TEŠ ter sindikat energetike Slovenije sta
na novinarski konferenci, na kateri so sodelovali tudi predstavniki sindikata in sveta delavcev Premogovnika in Dravskih elektrarn, izrazila podporo šestemu bloku in vodstvu TEŠ ter zahtevala odstop prvega moža HSE. Opozorila sta na številne pomanjkljivosti v elektroenergetskem sistemu, razmišljata pa tudi o splošni stavki delavcev sindikata dejavnosti energetike.
Na Meha letele težke obtožbe
V sporočilu za javnost, ki so ga poslali z novinarske konference tudi predsedniku vlade Borutu Pahor-
da ne izpolnjuje svoje vloge, da je socialni dialog zanj samo obveščanje. Pravijo, da jih je strah za svojo usodo, in izražajo bojazen, da bi se jim zgodilo podobno kot delavcem Mure in Preventa. »Že dlje časa ugotavljamo, da Borut Meh posamez nim druž bam, hol din gu in državi kot celoti s svojim ravnanjem povzroča velikansko, po naših ocenah nepopravljivo škodo. »O vsem tem pričajo dejstva, ki jih lahko podkrepimo s številnimi dokazi in jih bomo po potrebi tudi predali pristojnim organov,« je dejal predsednik sindikata TEŠ Branko Sev-čnikar in dodal, da so stroški poslo-vodenja HSE z Mehovim prihodom narasli preko vseh normalnih
lastne pomembnosti ne bo ogrožal poslovanja hčerinskih družb v skupini HSE in usode zaposlenih«. Ponovno so izrazili podporo šestemu bloku in vodstvu TEŠ. To so potem nare di li še dva krat, na sestanku sindikata prejšnji petek in ta torek.
Trditve sindikatov so žaljive
»Gre za trditve, ki dejansko žalijo ne samo mene, ampak tudi HSE, predvsem pa so to neargumentira-ne obdolžitve, za katere pričakujem, da jih bodo dokazali,« je dejal po objavi odprtega pisma sindika-
lo objavili na naših spletnih straneh, kjer si ga lahko preberejo tako člani sindikata, sodelavci in sodelavke, kakor tudi zainteresirana javnost,« je dejal Meh in še dodal: »ugotavljamo pa, da nekaterim ni več pomemben proj ekt, ampak z njim povezane osebe. To je tudi v nasprotju z vsemi dosedanjimi izjavami. V zadnjem času je bilo veliko dela in energije vseh v skupini HSE, ne samo v TEŠ, vloženega v argumentiranje smiselnosti tega za Slovenijo največjega energetskega projekta. Sam osebno, pa tudi moji sodelavci, trdno stojimo za projektom. Pre pri čan sem, da ne more biti usoda tako velikega in pomembnega projekta odvisna od posamez-
Miran Božič, Ferdinand Zerak, Franc Dolar, Branko Sevčnikar, Janko Lihteneker in Bojan Majhenič.
ju, so poudarili, daje TEŠ eden najpomembnejših stebrov energetskega sistema, ki omogoča stabilno in konkurenčno oskrbo z elektriko. Poudarili so prednosti izgradnje šestega bloka in dodali: »Sindikati in sveti delavcev v družbah skupine HSE v zadnjem času opažamo predvsem krizo vodenja Skupine HSE, zato slovenski javnosti in vladi sporočamo, da odločno zahtevamo odstop generalnega direktorja HSE Boruta Meha.« Očitajo mu,
meja. Prav tako so mu očitali kršitev zakonodaje in to, da naj bi bil vladi posredovan razvojni načrt družbe HSE, preden so ga obravnavali organi v družbah in preden se je nadzorni svet HSE z njim sploh seznanil. Pravijo tudi, da so dobili podatke, da naj bi Meh hčerinskim podjetjem diktiral, katerega izvajalca naj bi izbrali. Dodajajo še: »Na tem mestu mora biti človek, ki se spozna na energetiko, ima izkušnje in vizijo in ki z dokazovanjem
tov generalni direktor HSE Borut Meh. Povedal je tudi, da se je s pred stavni ki sin di ka ta in sveta delavcev sestal dan prej, a ni dobil nobenega namiga o kakršnem koli nezadovoljstvu. »Vesel sem bil, ko sem dobil v petek sporočilo iz Šoštanja, iz katerega je moč jasno razbrati, da je ključni problem poročilo, ki smo ga na podlagi sklepa vlade posredovali skupščini družbe HSE, torej lastniku. Da bi zagotovili transparentnost, smo poroči-
nika, pa naj bom to jaz, gospod Rotnik ali kdor koli drug iz te zgodbe. Poistovetenje projekta z določeno osebo je zato lahko izjemno nevarno in lahko ogrozi projekt. Zato težko razumem zadnje aktivnosti nekaterih svojih sodelavcev. Še posebej tistih iz sindikata, ki mi očitajo povzročanje škode družbi, sloven ski ener geti ki in državi nasploh, ter ogrožanje njihovega socialno ekonomskega položaja.«
Včeraj nadzorni svet HSE, danes seja vlade
Včeraj, ko smo naš časopis že tiskali, je najprej zasedal nadzorni svet HSE, kjer naj bi potrdili gradivo za vlado. O morebitni razrešitvi Uroša Rotnika po besedah prvega nadzornika Franca Žerdina naj ne bi razpravljali, sicer pa to tudi ni v njihovi pristojnosti. Predvideno je bilo, da naj bi gradiva uskladili in vladi dostavili že včeraj popoldne, ta pa naj bi ob Bloku 6 razpravljala že danes.
Večja proizvodnja in prodaja elektrike
Skupina HSE je v prvem polletju prodala 7,6 TWh električne energije, kar je 22,8 odstotka več kot je bilo načrtovano. Tako so letošnji plan že izpolnili 60-odstotno. 55 odstotkov te količine je bilo proizvedene v Sloveniji, preostanek v tujini. 48 odstotkov količin elektrike so prodali na slovenskem trgu, preostanek na tujem. Čisti prihodki iz prodaje so bili v primerjavi z lani večji za 9 odstotkov. Čisti poslovni izid so dosegli v višini več kot 40 milijonov evrov, od lanskega je višji za 5 odstotkov. Stroške so omejevali in jih dosegli v višini 47 odstotkov načrtovanih .
Velenjčani za izgradnjo sestega bloka
Velenje, 21. julija - Mestna občina Velenje podpira izgradnjo šestega bloka in to je v času, ko se v Sloveniji znova odpirajo polemike o tej gradnji, tudi sporočila javnosti. Člani velenjskega občinskega sveta so namreč izgradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj in kontinuirano proizvodnjo premoga v preteklosti že večkrat podprli.
Svet Mestne občine Velenje se je zaradi razprave o podpori razvoju energetskega gospodarstva v Šaleški dolini že v letu 2008 dvakrat sestal na izredni seji. Prvič 21. marca 2008, ko so sprejeli sklep o odločni podpori izgradnji šestega bloka TEŠ, drugič pa 10. decembra 2008, ko so sprejeli Sklep o podpori razvoju energetskega gospodarstva v Šaleški dolini. Te seje so se udeležili tudi članice in člani sveta Občine Šoštanj in sveta Občine Šmartno ob Paki, ki so prav tako podprli razvojne načrte za elektroenergetiko v Šaleški dolini. Podobnih razprav pa je bilo
še več.
Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je 2. februarja letos izdal Sklep o podpori izgradnje Bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Sklep so svetnice in svetniki sveta Mestne občine Velenje soglasno sprejeli na 28. seji.
»Gradnja bloka 6 je upravičena z okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika ter bo pozitivno vplivala na trajnostni razvoj Šaleške doline ter širše okolice. Blok 6 predstavlja stabilno in cenovno ugodno oskrbo Slovenije z električno energijo. S podporo investiciji dajemo tudi podporo in zahtevo po okoljski, ekonomski in socialni sanaciji posledic odkopavanja premoga ter proizvodnje električne energije.« so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da se bo hkrati uresničevala kvalitetna in celovita sanacija zraka, vode in tal ter se bodo sočasno odpirala nadomestna delovna mesta s pomočjo
projektov, ki jih bodo podprli lokalne skupnosti, Premogovnik Velenje ter Termoelektrarna Šoštanj. Podpora bloku 6 pomeni dolgoročno kontinuirano proizvodnjo elektrike in premoga, sanacijo ugreznjenih površin in odpiranje nadomestnih delovnih mest.
Poudarjajo tudi, da izgradnja bloka 6 ni politično vprašanje, je izključno gospodarsko vprašanje in je vprašanje sanacije posledic odkopavanja premoga in proizvodnje električne energije v Šaleški dolini. Vsi tisti, ki danes nasprotujejo in zavirajo izgradnjo bloka 6, bi morali odgovoriti na vprašanja, kako bo Slovenija reševala oskrbo z električno energijo, kako bi sicer uredila posledice odkopavanja, zagotovila nadomestna delovna mesta, ekološko sanacijo ... »
REKLI SU ...
Franc Dolar, predsednik sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije: »Sindikati nismo nikogar nikoli slepo podpirali, podpiramo pa projekt šestega bloka Termoelektrarne predvsem zato, ker glede na svoje strokovno znanje ocenjujemo, da Slovenija brez te naložbe energetsko ne more preživeti. Tisti, ki se ukvarjajo zgolj s prodajo energije, imajo seveda povsem dru gač ne interese, njihov cilj so predvsem visoki zaslužki, ki bi jih tako ali tako pokrili uporabniki električne energije.
V sindikatu že dolgo opozarjamo na številne pomakljivos-ti znotraj slovenskega elektro-go po darstva in smo tudi že napovedova li stavko, ki pa smo jo po pogovorih z nekdanjim ministrom Lahovnikom, kije obljubil dogovore, zamrznili. Zdaj je pravi čas, da svoje namere odmrznemo. Stavkovni odbor se bo sestal v petek, 30. julija, in sprejel nadaljnje odločitve. Naj dodam, da znajo vedno pobrati denar delavcem iz žepov, elek tri ke pa nam, če se bomo odločili za splošni mrk, ne bodo mogli!«
Janko Lihteneker, predsednik sveta delavcev TEŠ: »Naš namen ni, da bi kogarkoli obtoževali, a prišli smo do točke, ko ocenjujemo, da bo prišlo do kolapsa znotraj energetike, če ne bomo ukrepali. Da bi ta kolaps preprečili, smo tudi pripravljeni ustaviti proizvodnjo in distribucijo elektrike. Vsekakor upamo, da bodo odgovorni, predvsem pa predsednik Borut Pahor, prisluhnili našim argu men tom, ki so dokazljivi, in ovrgel lobiranja, ki so nevzdržna. Hočemo, da se stvari obelodanijo.«
Miran Božič, predsednik sveta delavcev Pre mo gov ni ka Velenje: "V našem kolektivu se zelo dobro zavedamo, kakšen pomen ima blok šest za nas, še večjega kot za samo elektrarno, ki lahko dobi tudi drug energent. V celoti podpiramo zaposlene v TEŠ pri njihovih prizadevanjih, saj gre pravzaprav za naš skupen projekt. Od vlade pričakujemo trezno razmišljanje in da ne bo poslušala tistih, ki jim je zanesljiv domač elektroenergetski sistem malo mar. To so seveda raznorazni trgovci, ki si želijo predvsem zaslužka. Prepričan sem, da je projekt dobro zastavljen in tudi dobro voden."
Ferdinand Žerak, predsednik sindikata Premogovnika Velenje: »Blok šest je za nas življenjskega pomena, zato vse aktivnosti spremljamo in skušamo prispevati, da bi šle odločit ve v pravo smer. Zato se bomo borili, če bo treba tudi s stavko. Vsekakor pa pričakujemo od premiera, da bo izpolnil obljube, izrečene na Skoku čez kožo ob letošnjem tretjem juliju.«
Ot 11
l"""»	D
RADIO VELENJG
—*6ks
Odlična polletna proizvodnja
Ta in prihodnji teden ima Premogovnik kolektivni dopust - Letos ne načrtuj ej o večj ih vzdrževalnih in obnovitvenih del - Rekordna tudi kurilna vrednost, kar 11,1 KJ/kg
V 135-letni zgodovini so nakopali že 220 milijonov ton premoga
Avtomatizirano čelo, na katerem so dosegli najvišje dnevne odkope v zgodovini premogovnika. (Foto: Miran Beškovnik)
Zaposleni so doslej opravili nekaj več kot polovico delovnih dni, in sicer 119 od 230 načrtovanih. Ob vseh teh številkah pa je najbolj pomembno to, daje bila proizvodnja tekoča in brez posebnosti tako v tehničnem kot varnostnem smislu.
Odkopavanje je teklo na dveh odkopih hkrati. Povprečna dnev-
Velenje, 23. julija - V prvih šestih mesecih leta so v Premogovniku Velenje odkopali dva milijona 221.000 ton premoga, kar je precej več, kot je polovica letne načrtovane proizvodnje. Količina do sedaj odkopanega premoga v 135 letih Premogovnika Velenje tako znaša že več kot 220 milijonov ton.
V času, ko so rudarji na kolektivnem dopustu, skrbi za varnost v jami 40 dežurnih sodelavcev
delu kot v enakem obdobju lani, izredno mirna pa je bila prva polovica leta tudi glede izrednih dogodkov. Zabeležili niso nobenih pre-
Najvišja dnevna proizvodnja: ob letošnjem prvem polletju je povprečno znašala 18.000 ton
na količina odkopanega premoga je bila v prvih šestih mesecih precej več kot 18.000 ton, s čimer se letošnja proizvodnja uvršča med največje do zdaj in kaže na dobro usklajenost zmogljivosti glavnega odvoza premoga iz jame. Tudi kurilna vrednost premoga je bila v prvih šestih mesecih zelo dobra in je znašala 11,1 KJ/kg.
V prvem polletju so zabeležili nekoliko manjše število nezgod pri
koračitev plinskega stanja.
V Skupini Premogovnik Velenje je kolektivni dopust načrtovan med 26. julijem in 6. avgustom. Na dopustu bo tako nekaj manj kot 2.300 zaposlenih v Premogovniku Velenje in HTZ Velenje, v drugih družbah dopust prilagajajo svoji dejavnosti in potrebam. V Premogovniku Velenje večjih vzdrževalnih del za letošnji kolektivni dopust ne načrtujejo, na delu bo le približno 40 dežurnih sodelavcev v jami in na površini, ki bodo poskrbeli za nujna opravila, med katera sodijo redno dežurstvo v jami, pregled prostorov, črpanje vode, zračenje...
Z lastnim znanjem do velikih prihrankov
Večj a obnovitveno-vzdrževalna dela na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline opravljena v predvidenem času - Kljub večj im vlaganjem ostaj a cena oskrbe nespremenjena tudi v tem letu - Za odpravo do danes znanih napak potrebnih še blizu 19 milij onov evrov
Tatjana Podgoršek
Od petka do nedelje dopoldan prejšnji teden j e 55 delavcev Poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje in približno 20 delavcev, ki so opravljali dela, oddana na trgu, uspešno izvedlo letošnji remont sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Dela so veljala blizu 200 tisoč evrov.
Ogromni prihranki
Miran Zager, vodja omenjene poslovne enote, je povedal, da je bil letošnji remont eden večjih, zato se krajši prekinitvi dobave toplotne energije porabnikom na območju občin Velenje ter Šoštanj kljub skrbnim pripravam ni dalo izogniti. »Dela smo opravili v predvidenem roku, kar pomeni, da smo večini porabnikom na območju mestne občine Velenje v petek zjutraj že zagotovili nemoteno dobavo toplotne vode, da smo takrat
ponovno začeli z daljinskim hlajenjem s toploto. Dela smo nato nadaljevali v občini Šoštanj, kjer smo izvedli večjo sanacijo vroče-voda pod vodotokom Toplica, ki oskrbuje s toplo vodo porabnike na celotnem območju Topolšice.« Sicer pa so največja obnovitveno--vzdrževalna dela opravili na sedežu poslovne enote - na lokaciji Koroška 3 a, kjer so se lotili pripravljalnih del za izvedbo tretje
Miran Zager: «Odpravili smo najbolj kritične točke, s čimer bomo uporabnikom zagotovili nemoteno oskrbo s toplo vodo v naslednji ogrevalni sezoni.«
faze rekonstrukcije centralne energetske postaje. Kot je še poudaril Zager, so izvedli najnujnejše posege na tistih napravah in lokacijah, ki so jih pri spremljanju »dogajanja« na sistemu zaznali kot najbolj kritične točke. Če jih ne bi odpravili, ne bi mogli zagotoviti porabnikom nemotene oskrbe s toplo vodo takrat, ko jo ti najbolj potrebujejo, torej v zimskih mesecih.
Kot je zatrdil Miran Zager, z vlaganji v obnovo in posodobitev sistema daljinske energetike uresničujejo vse zadane prednostne naloge - poleg nemotene in kakovostne oskrbe s toplotno energijo tudi
nižje stroške in primerne cene storitve. Teh lani niso dvignili in jih kljub večjim vlaganjem ne nameravajo dvigniti tudi letos. "Kakšne bodo v prihodnje, bo odvisno od cene toplotne energije na pragu Teša in kako uspešni bomo pri
nadaljnjem obvladovanju stroškov. Je pa znano to, da smo z vlaganji v zadnjih treh tetih ogromno prit hranili."
S posodobitvami in obnovo centralne energetske postaje so prihranili več kot milijon kilovatnih ur električne energije, z rekonstrukcijo izolacije in podpoija med Šoštanjem in Velenjem so bistveno zmanjšali izgube toplotne energije, kar dokazujejo računi za nabavljeno toplotno energijo na pragu Teša.
Z umnim gospodarjenjem in premišljeno reorganizacijo so zmanj-
šali število zaposlenih za 12 delavcev in - okvirno - znižali stroške plač za več kot 100 tisoč evrov na leto. »Vse to smo dosegli z lastnim znanjem in kadri, na kar smo še posebej ponosni.« Trditev o uspešnem poslovanju podkrepljuje tudi
podatek, da so lansko leto sklenili z več kot milijon evri višjimi prihodki, kot so znašali odhodki. Od tega so 700 tisoč evrov namenili za plačilo obveznosti vlaganj v preteklih letih.
Bodo večja vlaganja v obnovo in posodobitev sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki velja za enega najsodobnejših tovrstnih sistemov v Sloveniji, še potreb-na?«Seveda. Za odpravo do danes znanih napak bi potrebovali blizu 19 milijonov evrov. Glede na razpoložljiva sredstva bi bilo potrebnih za to 7 let. Lani smo zaznamo-
vali 50-letnico sistema daljinske energetike v Šaleški dolini, kar pome ni, da je pretežen del omrežja star, sploh na območju mestne občine Velenje. Potrebna bodo razumna vlaganja v obnove in posodobitve, hkrati pa ne smemo zane-
mariti razvoja,« je še poudaril Miran Zager.
O letošnjem remontu so povedali
Branko Zupanc, vodja strojnega vzdrževanja poslovne enote Energetika: "Več let sodelujem pri remontu sistema daljinske energetike v Šaleški dolini. Letošnji je zelo zahteven in obsežen, saj sega od Topolšice do Sela. Vsako leto se nanj temeljito pripravimo, na letošnjega smo se zaradi večjih del
še nekoliko bolj. Uporabniki so lahko zadovoljni, saj se trudimo opraviti dela v čim krajšem roku in čim bolj kakovostno. V marsikaterem okolju za takšna dela potrebujejo več dni. Pri tem pa ne smemo spre-
Branko Zupanc: »Predvidena dela smo se trudili odpraviti v čim krajšem času in tako zadovoljiti pričakovanja svojih porabnikov.«
gledati, da odpravljamo napake in iščemo ustrezne rešitev na osnovi lastnega znanja." Vili Kri vec: "Letošnji remont je
Vili Krivec: »Letošnji remont je bil naporen tudi zaradi visokih temperatur.«
precej naporen tudi zaradi vročine. Delovni čas vanj vključenih traja po 12 ur, sicer v dogovorjenem roku ne bi mogli opraviti predvidenih del. Kot slišimo na terenu, znajo porabniki naših storitev to ceniti, saj je večina med njimi z nami zadovoljnih."
Skrajšali vse predvidene roke
Ervin Miklavžina, tehnični direktor poslovne enote Energetika, nam je v ponedeljek povedal, da so pri letošnjem remontu skrajšali vse predvidene roke. Po programu so namreč predvideli ponovni zagon sistema daljinske energetika Šaleška dolina v nedeljo po 12. uri, vendar so uporabnikom zagotovili toplo vodo že dan prej, v soboto po 13. uri. »K temu je pripomogla vremenska napoved, saj bi predvidena dela na območju Topolšice ob slabem vremenu težko opravili v predvidenem času. Tako pa smo v četrtek in petek prejšnji teden delo na terenu pospešili in tako opravili remont toliko prej.«
Med 24 delovišči je bilo zelo zahtevno delovišče v Topolšici, kjer so v živem vodotoku obnovili vročevod, ki oskrbuje s toplo vodo celotno krajevno skupnost.

ZAPOSLOVANJE
Starejši delajo, mlajši čakajo
Na savinjsko-šaleško območj e prihaj a kriza z zamikom - Nove zaposlitve možne le ob novih naložbah in proj ektih
Milena Krstič - Planine
Velenje - Konec junija - to so zadnji uradni podatki - je bilo število brezposelnih na območju, za katerega je pristojna Območna služba Velenje, nižje kot v začetku leta. Dobro sliko »popravljajo« predvsem štirje koroški uradi za delo, medtem ko savinjsko-šaleški del z dvema uradoma še vedno beleži vzpone in padce. Tudi v tem času se brezposelnost v Velenju in Mozirju rahlo povečuje, medtem ko se v Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem, Radljah ob Dravi in Dravogradu zmanjšuje, pravi direktor Območne službe Velenje Robert Rajšter. Zanimivo, da je slika zaposlovanja in brezposelnosti v koroškem delu drugačna kot savinjsko-šaleškem, čeprav je gospodarska slika pravzaprav podobna. »Vse to so kraji, kjer ni izrazitih kmetijskih območij, praktično so vsi industrijski, a se razlikujejo po tem, kakšno industrijo imajo. Od tega je odvisno tudi obnašanje v krizi. Na Koroškem se je kriza začela prej oziroma prej odrazila z odpuščanji, presežnimi delavci. Brezposelnost na Koroškem je bila lani bistveno višja kot v savinjsko-šaleškem delu. Tam je tudi zaposlovanje začelo oživljati prej. Na savinjsko-šaleško območje prihaja kriza z zamikom. Najbrž zato, ker so v tem delu večja podjetja, ta pa imajo običajno nekoliko več rezerve ali pa daljši čas, da se prilagodijo na razmere. Ugotavljamo, da tu brez po selnost še nara šča.«
Zaposlovanje ni popolnoma ustavljeno
Ampak zdaj je poletje, ko zaposlovanja, ki niža brezposelnost, praktično ni.
»To pa ne drži povsem. Zaposlovanje poteka, res v manjšem obsegu, čutijo se počitniški meseci, vendar zaposlovanje v nobenem obdobju ni popolnoma ustavljeno. Mogoče je sezonski vpliv pri zaposlovanju bolj izrazit v savinjsko--šaleškem delu, kjer so kolektivni dopusti, ko podjetja ustavijo proizvodnjo. Na Koroškem, kjer nimajo izrazitih kolektivnih dopustov ali pa so ti različni od podjetja do podjetja, je sezonski vpliv manjši.
jetja v večini primerov potem nadomestijo.«
Podjetja rečejo, da je na trgu težko prodati izdelke
Zanimiv je tudi pojav, ki ga zadnje čase opažamo, izredne odpovedi delovnega razmerja. Nekdaj tega ni bilo prav veliko. Delavci so se oklepali tistega, kar so
BREZPOSELNE OSEBE V JUNIJU 2010
Urad za delo/število	December 2009	Junij 2010	Tekoči mesec/ Pretekli mesec	Tekoči mesec/ December 09	Povprečno število registrirano brezposelnih oseb	Stopnja registrirane brezposelnosti v aprilu 2010
Dravograd	483	465	97,9	96,3	492	12,6
Radlje ob Dravi	1.020	1.004	99,0	98,4	1.042	14,7
Ravne na Koroškem	1.344	1.300	95,9	96,7	1.375	12,4
Slovenj Gradec	1.100	1.078	98,2	98,0	1.115	11,6
Koroška regija	3.947	3.847	97,6	97,5	4.024	12,7
Mozirje	870	804	101,0	92,4	815	11,1
Velenje	2.410	2.472	100,1	102,6	2.494	11,3
del Savinjske regije	3.280	3.276	100,3	99,9	3.309	
Območna služba Velenje	7.227	7.123	98,8	98,6	7.333	12,0
Slovenija	96.672	98.187	99,8	101,6	99.029	10,6
Zaposlovanje kljub vsemu poteka.« Kdo pa zaposluje? Manjša ali velika podjetja? »Predvsem manjša in srednja podjetja v predelovalnih dejavnostih. Manjšim podjetjem se zelo pozna vsako povečanje naročil, ki takoj za seboj potegnejo dodatno zaposlovanje, oziroma ponovno zaposlovanje tistih, ki so že bili pri njih že zaposleni.« Občutek je, da število zaposlenih v podjetjih upada, da ta zaposlujejo predvsem na račun nadomeščanja. »Nove zaposlitve lahko nastanejo ob novih naložbah, novih projektih, ki jih je v tem trenutku relativno malo. To, kar se zdaj dogaja danes, gre dejansko na račun nadomeščanja delavcev. Pri nas opažamo povečan priliv zaradi bodočega upokojevanja v zvezi z novo pokojninsko zakonodajo. Te delavce pod-
pa morajo najprej prijaviti inšpektoratu za delo. Ko ta potrd - ugotovi, da je stanje res takšno, lahko delavec poda odpoved iz tega razloga.«
Brezposelni si tudi želijo čas za iskanje priložnosti v svojem poklicu
vas pridobi?
»Če je prišlo do prekinitve delovnega razmerja zaradi kršitev delodajalca, je delavec upravičen do denarnega nadomestila, tako kot tisti, ki je izgubil zaposlitev tako, da mu je podjetje prekinilo pogodbo o zaposlitvi. Vse pravice ima enake.«
Jesen ne bo rožnata
Pričakovanja? Kaj se bo dogajalo v prihodnje?
»Bojim se predvsem tistega, kar se utegne dogajati v gradbeništvu. Jesen ne bo rožnata. Napoveduje se prelom, razčiščevanje, ki utegne prinesti kar nekaj presežnih delavcev. Ker v gradbeništvu dela precej tujcev, zelo velikega vpliva na brezposelnost ne pričakujemo.
Skrbijo nas večja podjetja, avtomobilska industrija na Koroškem, predelovalna industrija v velenjskem delu, ki premešča proizvodnjo drugam ali izgublja tuja naročila. Iz teh podjetij že danes dnevno prihajajo k nam posamezniki, ki jim iz različnih
Manjša in srednja podjetja se bodo lažje znašla na trgu
Robert Rajšter: »V najslabšem položaju so mladi, stari do 25 let, ki svojo prvo priložnost še iščejo.«
imeli. Zdaj prihajajo z izrednimi odpovedmi k vam. Je tega veliko?
»Težko bi rekli, da je tega veliko. Prisotno je kot povsem normalna oblika odpuščanja, kot oblika odpovedi iz poslovnih razlogov. Podjetja rečejo, da je na trgu težko prodati izdelke, kar je res. S tem nastaja poslovni razlog, ki lahko posledično privede do tega, da podjetja določene delavce na tej osnovi odpustijo. Številčno pa tega ni veliko.«
Dobro - podjetja iz poslovih razlogov, kaj pa delavci?
Delavci tudi uporabljajo izredne odpovedi.
»Ti se tega lahko poslužijo, kadar ne dobivajo redno plač, ob kršitvah delovnopravne zakonodaje, kar
Niše tako dolgo, ko so se po skupščini družbe Vegrad tam zbrali tudi nekateri njihovi delavci, ki so uporabili možnost izredne odpovedi. Pripovedovali so, da naj bi iz tega podjetja to možnost doslej izkoristilo okoli 120 zaposlenih. Kaj pa tak delavec potem pri
razlogov poteče pogodba, so bili odpuščeni ali so sami dali odpoved, ker vedo, da v podjetju mogoče ni prihodnosti. Priliv iz teh podjetij je precejšen.
Manjša in srednja podjetja se bodo lažje znašla na trgu. So bolj prilagodljiva in tudi ne tako zelo odvisna od velikih poslov. Pripravljena so sprejeti tudi manjša naročila, ki so jim v pomoč, da laže preživijo in tudi zaposlijo kakšnega novega delavca.« Razpisi za spodbujanje zaposlovanja? »V tem trenutku imamo odprt razpis Zaposli.me. Pogoj je, da podjetje lani ni odpuščalo delavcev, razen v izrednih primerih, tako da podjetja, ki so zmanjševala število sodelavcev, v bistvu ne morejo kandidirati na tem razpisu. Lahko pa kandidirajo tista, ki imajo obetavne programe, obetavne posle in dejansko zaposlujejo na novo.«
»Prešolanost« brezposelnih
Omenili ste tujce. Koliko je zaposlovanje tujcev še aktualno, še prisotno?
»To zaposlovanje ni povsem ustavljeno. Za določene panoge še vedno poteka, vendar v bistveno manjšem obsegu kot pred dvema letoma na višku kon-jukturnega cikla.«
Suficitarni, deficitarni poklici? To še obstaja?
»Ko pogledamo podatke o poklicni izobrazbi brezposelnih, lahko ugotovimo, da večina ne ustreza tistemu, kar trg išče. Največji razkorak je pri peti stopnji izobrazbe, tam bi teoretično lahko oseba s tehnično štiriletno šolo čakala na zaposlitev tudi dve leti, medtem ko je slika popolnoma obrnjena pri triletnih poklicnih šolah. Tu bi teoretično oseba dobila v pol leta ustrezno zaposlitev. Ugotavljamo neke vrste »prešolanost« naše populacije brezposelnih, to pomeni, da so se šolali za poklice, ki niso perspektivni, da sicer imajo izobrazbo, ki pa ni perspektivna, ker so potrebe drugje. Seveda se pri ljudeh večajo aspiracije, pričakovanja in želje. Te so v današnjih generacijah višje. Vemo zakaj. Tudi zaradi plač, kijih prejemajo tisti s četrto stopnjo izobrazbe. Pla če teh pogos to niso takš ne, kot bi sijih zaslužili.« Kdo so brezposelni, ki najbolj izstopajo? So to še vedno starejši?
»V savinjsko-šaleškem delu sta-
Grozi prava bomba
brezposelnosti
Zadnja dogajanja v slovenjgraškem Preventu bi lahko močno pretresla tukajšnji trg dela in dvignila brezposelnost na Koroškem s sedanjih 12 kar na 18 odstotkov. Na velenjski enoti zavoda za zaposlovanje, ki pokriva tudi Koroško, se na to seveda pripravljajo, saj bi to pomenilo zanje velik logistični zalogaj. »V primeru, da bi prišlo do stečaja Prevent Globala in hčerinskega podjetja avtomobilski deli, bi ostalo brez delovnih mest kar 1250 zaposlenih, med njimi je največ žensk, ki bi težko dobile priložnost za novo delo,« pravi Rajko Rajšter, ki se je še pred dnevi lahko pohvalil, da je brezposelnost na Koroškem zmanjšala za pol tretji odstotek, saj so uspešno začela z delom številna manjša predelovalna podjetja. Rajšter upa, da se bo v Preventu dobro izšlo, ali pa da bodo vsaj ohranili zdrava proizvodna jedra in v čim večjem obsegu nadaljevali z delom.
Sicer pa imajo na Koroškem štiri urade za delo, tako da bi se morebitni bodoči iskalci zaposlitve lahko razporedili glede na kraje bivališča, pripravljajo pa tudi evidenco, tako da bi v primeru črnega scenarija zagotovili hiter servis in omogočili tistim, ki bi ostali brez dela, hiter dostop do socialnih pomoči.
■ mz
rejši še zdaleč niso najbolj problematična ciljna skupina. Tukaj ni prišlo do nobenega večjega stečaja, ki bi s seboj prinesel večje število starejših brezposelnih. Tukaj so na najslabšem mladi do 25 let, iskalci prve zaposlitve ... Poenostavljeno bi lahko rekli, da starejši tukaj večinoma delajo, mlajši pa čakajo na svoje priložnosti.« Se potem še dogaja, da brezposelni še odklanjajo delo, kadar jih napotite h kakšnemu delodajalcu. Pred leti je bilo tega veliko. Sami delodajalci so se nad tem pritoževali...
»Tega je še, ampak do tega do neke mere prihaja upravičeno. Osebe, kijih napotimo na prosta delovna mesta, večinoma nimajo najbolj ustrezne izobrazbe ali najbolj ustreznih izkušenj za to delo. Morale bi se prekvalificirati, prilagoditi na novo delovno mesto. Tega velikokrat niso pripravljene narediti. Želijo si neko obdobje za iskanje priložnosti v svojem poklicu, zato do tega prihaja pogosto. Dokler bomo imeli takšno strukturno neskladje in takšno neskladje pri željah ljudi in željah delodajalcev, tako dolgo bo do tega tako množično prihajalo. S krizo ali brez nje.«
MESTNA OBČINA
VELENJE
Obvestilo
Mestna občina Velenje obvešča športna društva in klube, zavode in druga združenja, registrirana za opravljanje dejavnosti na področju športa, da bo v Uradnem listu RS št. 62/2010, ki bo izšel 30. julija 2010, objavljen
Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa iz proračuna Mestne občine Velenje za leto 2010.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bosta objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (razpisi). Vljudno vabljeni k sodelovanju.
»asias
	1
16,	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 21. julij
Pojavili sta se dve pobudi za razpis naknadnega referenduma na temo novega ljubljanskega prostorskega načrta. Avtor prve je ljubljanski mestni svetnik Zelenih Slo-
da enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova ni bila v neskladju z mednarodnim pravom.
Petek, 23. julij
Sindikat komunale pri ZSSS je vložil kazensko ovadbo zoper družbo G7, ker je ta delavce nagovarjala k podpisu aneksa, v katerem se strinjajo z 10-odstotnim znižanjem plač pred več kot letom dni.
Višje sodišče je razveljavilo odredbo, po kateri je Guzej znova prevzel funkcijo generalnega direktorja RTV SLO, ob čemer je Marko Filli dejal: »Vesel sem, da bomo začeli delati.«
Predsednik Državnega zbora je povedal, da bodo lokalne volitve v nedeljo, 10. oktobra.
Izlitjem nafte ni videti konca.
venije Miha Jazbinšek, kije razpis referenduma predlagal mestnemu svetu; avtor druge pa arhitekt Fedja Košir, ki je predlog pobude volivcem že poslal na Mestno občino Ljubljana.
Odstopilo je vodstvo ŠOU v Ljubljani skupaj s predsednikom Jernejem Štromajeijem.
Slovenska vojaška ladja Triglav je prvič zaplula - usposabljanje posadke bo potekalo v Rusiji, Slovenija pa jo bo dokončno prevzela konec oktobra.
Vlada, delodajalci in sindikati so sklenili, da se pogajanja o predlogu pokojninske reforme nadaljujejo.
Medtem ko so se v ZDA še vedno trudili ustaviti iztekanje nafte, je drugi konec sveta prizadela podobna katastrofa. Kitaj ska se je namreč spopadla z najhujšim razlitjem nafte v svoji zgodovini.
Španski parlament je zavrnil predlog o prepovedi burk na javnih mestih.
Četrtek, 22. julij
Vlada in del sindikatov javnega sektorja, ki ga zastopa Branimir Štrukelj, sta parafirala aneks h kolektivni pogodbi, po katerem se plače v javnem sektorju zamrznejo.
V ZSSS so opozorili, da za ureditev položaja tujih delavcev in izenačitev pravic vseh delavcev v Sloveniji država v zadnjem letu ni naredila nič.
Smo pa izvedeli tudi nekaj dobrega: potem ko je Slovenija del klirinškega dolga Rusije prevzela v obliki ladje, bo Rusija preostanek dolga, to je 76,62 milijonov dolarjev, Sloveniji izplačala v denarju.
Vla da je spreje la sklep, da mora HSE poročilo o vodenju projekta TEŠ 6 dopolniti, saj še ni jasno, ali je bilo vodenje projekta do zdaj tako slabo, da bi moral kdo nositi odgovornost.
Volili bomo 10. oktobra.
Ministri na delovnem posvetu o pripravi predlogov proračunov za leti 2011 in 2012 niso končali usklajevanj niti se niso odločili glede morebitne zamrznitve pokojnin.
Venezuela je pretrgala diplomatske odnose s Kolumbijo in vsem kolumbijskim diplomatom ukazala, da morajo do nedelje zapustiti državo.
Sobota, 24. julij
Mediji so speg pogledali, kaj dela Joško Joras, in ugotovili, da že deveti dan gladovno stavka. Dejal je: »Šele ko bomo izgubili ta del Slovenije, se bomo zavedali, kaj smo izgubili!«
Hudo Jamo in Stari Pisker sta obiskala premier Borut Pahor in nadškof Anton Stres. Skupaj sta se poklonila žrtvam povojnega nasilja v rovu Barbara in žrtvam nacizma v Starem piskru.
Na festivalu elektronske glasbe Love Parade v Nemčiji je v navalu panike množica do smrti poteptala 15 ljudi. Prerivati so se začeli v pre do ru pod želez niško pro go, ki sicer vodi na prizorišče dogajanja, in poskrbeli za najbolj tragično novico dne, kije odmevala po vsem
Severna Koreja je pred napovedanimi vojaškimi vajami ZDA in Južne Koreje zagrozila z uporabo »jedrskega zastraševanja« in sporočila, da je pripravljena sprožiti »maščevalno sveto vojno« vsak čas.
Nedelja, 25. julij
Pod Vršičem je potekala tradicionalna slovesnost v spomin na več sto ujetih ruskih vojakov, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Ministrica za kulturo je tam dejala, daje včasih tudi smrt vzrok novega začetka, v tem primeru slovensko--ruskega prijateljstva.
Nemška kanclerka Angela Merkel je zahtevala temeljito preiskavo dogodka na festivalu elektronske glasbe, kjer je množica do smrti potepta-a 19 ljudi, 340 pa ranila, saj je bilo slabo poskrbljeno za varnost.
Generalni direktor britanske naftne družbe BP Tony Hayward naj bi še pred objavo polletnega poročila upravi ponudil svoj odstop, mediji pa so se glasno razpisali o njegovi odpravnini: 1,23 milijona evrov.
Sredi Beograda sta neznanca pretepla srbskega novinarja Teofila Pančiča, sicer kolumnista časnika Vreme, ki je bil znan kot oster kritik Miloševičevega režima in nacionalizma.
Ameriška in južnokorejska vojska sta začeli obsežne skupne vojaške vaje v Japonskem morju kljub grožnjam Severne Koreje o povračilnih ukrepih.
kršitev človekovih pravic danes večkrat posledica socialnih stisk, varuhinja pa ga je ob tem vprašala, če je Slovenija še socialna država in kaj lahko državne institucije naredijo, da bi preprečile nadaljnjo revščino velikega števila ljudi.
Pri petini zobozdravnikov so na davčni upravi odkrili nepravilnosti.
Moskvo je prekril gost oblak smo-ga, ki je nastal zaradi gozdnih požarov in gorenja šote v okolici mesta ter zameglil pogled na rusko prestolnico.
ZDA so obsodile neodgovorno razkritje več kot 90 tisoč zaupnih ameriških vojaških dokumentov o Afganistanu, ki so razkrili narašču-joč upor talibanov.
Torek, 27. julij
Potem ko so zaposleni v Preven-tu Avtomobilski deli spontano ustavili delo, so se po prejetih pojasnilih vodstva družbe znova vrnili na delo.
Po strašni tragediji bo ob odstopu prejel še veliko odpravnino.
Ponedeljek, 26. julij
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je reprezentativne sindikate javnega sektorja pozvala k podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor. Sindikatom je tako odmerila čas za podpis
Delavci so se vrnili na delo.
Zoran Jankovič je ponosno sporočil, daje Podjetje Grep, ki gradi športni park Stožice, komisiji ministrstva za okolje in prostor že oddalo vlogo za pregled odprave pomanjkljivosti na objektih.
Izvedeli smo, da naj bi ljubljansko okrožno sodišče v zadevi Čista lopata začetek sojenja osmerici, ki je osumljena sprejemenja in dajanja daril ter pomoči pri tem, razpisalo za 22. oktober.
Po svetu in doma je odmeva la objava tajnih dokuumentov. V stranki Zares so tako zahtevali parlamentarno razpravo o nadaljnjem sodelovanju naše države v Afgani-sta nu in spre mem be zako na o obrambi.
Iz naftnega podjetja BP so sporočili, da so od aprila do junija poslovali s 13 milijardami evrov izgube, stroški v Mehiškem zalivu so bili 25 milijard evrov.
žabjcr
perspektiva
Po jezeru bliz' Triglava...
Špela Kožar
Mislim, da sem Žabjo perspektivo že »izkoristila« za pisanje o ponudbi ene najbolj zaželenih turističnih točk pri nas, o Bledu. Tega je že leto dni, in če me spomin ne vara, sem bila precej kritična (žal je moj »žabji arhiv« še vedno v pokvarjenem računalniku). A ko sem pred nekaj dnevi ponovno obiskala Bled, sem ga doživela precej drugače, zato moram demantirati samo sebe.
Zakaj drugače razmišljam? Ker sem ga prvič spoznavala skozi »turistične oči«; prijateljica Tatjana je gostila dva Ceha, Martina in Jirko, in ko sva ugotavljali, kam v okolici Ljubljane bi ju lahko peljali, je bila seveda prva ideja: Bled. Kako tipično. In kako »tipičen« bo šele ogled, sem pomislila. Malce okoli jezera, na blejski grad za panoramski pogled, kupimo »kremšnite« in to je to. Verjetno sva bili obe »naveličani«, še preden smo prispeli. Ustaljen program se je torej začel s pričakovano enourno hojo okoli stoječe vode. Jirki, ker je pač hiperaktiven, to ni bilo dovolj, zato je predlagal vožnjo s čolnom do otočka. S Tatjano sva bili še vedno skeptični, utrujeni, skratka nejevoljni, a sva se odločili, da prikimava. Že zgolj v dobrobit slovenskemu turizmu! Ja, prvič sva se peljali do otočka in tako sva tudi obe prvič spoznali, kako prijetno izkušnjo sva ves čas zamujali. Po jezeru bliz' Triglava/ čolničplava ... In to za skromnih 10 evrov na uro. Morda se komu vsota ne zdi majhna, pa vendar omogoča raznolike športne aktivnosti: veslanje, kopanje, hojo po stopnicah (do cerkve), vlečenje vrvi zvonika (za srečo?). No, midve in Martin smo pristali v gostilni na otočku, tisti hiperaktivni Ceh, Jirka pa je izkusil vse, česar mi trije nismo bili sposobni (pač težje prenašamo poletno vročino).
Ko smo se vračali s čolnom, sta Martin in Jirka visoko na hribu opazila stavbo, ki stoji na ogromnih kamnitih podpornikih in »opazuje« otok. Kaj pa je to? Verjetno pripadajoči objekt nekdanje Titove vile, sem odgovorila. Tako sem namreč sklepala zaradi bližine in nedostopnosti. Tisti trenutek me je bilo kar malce sram, zato sem po izstopu iz čolna takoj vprašala neko domačinko. Kavarna, je neomahljivo odvrnila.
Cez nekaj minut sva s Tatjano že stali pod kavarno Belvedere, natančneje ob tabli, na kateri je pisalo: 250 stopnic. Daj greva hitro naprej, mogoče pa jo bosta Ceha, še zlasti tisti hiperaktivni, spregledala. Ja, ponovno se naju je polastila nejevoljnost. In ponovno sva jo morali premagati, saj sva že čez nekaj trenutkov stali na prvi stopnici. In ponovno presenečeni ugotovili, da se je splačalo. Ko vstopiš v Belvedere (in resnično je lep, nenadkriljiv razgled), vstopiš v našo polpreteklo zgodovino; na črno-belih fotografijah je Tito s povabljenci, zlasti »Neuvrščenimi«, v naslednjem prostoru pa je freska Slavka Pengova, ki slavi Jugoslavijo. Mlad zabaven natakar s Koroške nam ni postregel le s kavo, temveč tudi z zanimivimi informacijami: Kavarna je bila mišljena kot vhod v Titovo palačo, ki je kljub temu da so že ravnali zemljo, niso zgradili. Ce greste po tej gozdni poti, pridete do kletk - ostanka njegovega živalskega vrta, če pa se odločite za to pot, pridete do Titove vile, vile Bled. Pa smo šli do slednje.
Ste vedeli, da je bila vila Bled grajena za šefa Gestapa Heinricha Himmlerja, da je njeno pohištvo še vedno pristno, torej iz časa Tita, da sta v njegovem apartmaju med drugim prespali Barbara Bush (medtem ko je bil njen George na Brdu) in Monica Lewinsky (medtem ko je bil njen Bill (menda) v ljubljanskem Unionu), da je bila zdajšnja koncertna dvorana nekdaj kinodvorana, v kateri je menda sedela tudi Sophia Loren, da ima vila lastno čolnarno in okoli 80 različnih drevesnih vrst iz vsega sveta? Ko smo odhajali proti avtomobilu, sem se začela zavedati, koliko lastne zgodovine nam pogosto »uide«, pa čeprav jo imamo dobesedno pred očmi. Vsakdo bi se moral kdaj preleviti v turista. Jaz sem se v Cehinjo, a med vožnjo domov sem si priznala, da sem pravzaprav »čehinja« tiste druge vrste.
V Nemčiji so na »Love Parade« do smrti poteptali 19 ljudi.
Zapustil je DeSUS.
Franc Žnidaršič je sporočil, da nepreklicno izstopa iz DeSUS--a, in dodal, da bi se moral za to odločiti že prej.
Meddržavno sodišče je odločilo,
svetu.
Na severu Italije sta v močnem deževju in toči umrla dva človeka, vreme (v tem primeru hladno) pa je več življenj terjalo tudi v Peruju, kjer je vlada razglasila izredne razmere.
Iran ski pred sed nik Mah mud Ahmadinedžad je ruskega kolega Dmitrija Medvedjeva obtožil, da se je pridružil ZDA pri širjenju laži o iranskem jedrskem programu.
do 28. avgusta, za uveljavitev predlaganih ukrepov pa mora aneks podpisati večina od 29 reprezentativnih sindikatov.
Iz davčne uprave so sporočili, da so pri nadziranju izdajanja računov v zobozdravstvenih ambulantah pri pet ini zobo zdravni kov odkrili nepravilnosti.
Predsednik DZ Pavel Gantar je po prejemu letnega poročila varuhinje človekovih pravic dejal, daje
UTRIP
Imamo marsikaj, česar drugi nimajo izzive bo poiskala drugje
V občini Ljubno letos končuj ej o sedem proj ektov - Za naložbe polovico denarj a iz EU
Tatjana Podgoršek
Jutri (v petek) bo v dvorani kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta, s katero bodo med drugim zaznamovali občinski praznik. Na njej bodo nekaterim najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade.
Industrijska cona, vodovodno omrežje...
Županja Anka Rakun ob pogledu na opravljeno delo od lanskega do letošnjega praznika ne skriva zadovoljstva. V pogovoru je izpostavila sedem projektov, ki jih bomo končali letos in s tem dvignili kakovost življenja občanov na še višjo raven. Med najpomembnejšimi pridobitvami je dokončanje komunalne ureditve poslovno-industrijske cone Loke, kjer pričakujejo nove podjetnike in nova delovna mesta. 3000 kvadratnih metrov površin so že odda-
Letošnji dobitniki občinskih priznanj in nagrad: najvišje, zlato priznanje občine: Anka Rakun ter podjetnik Iztok Podkrižnik; srebrno priznanje: Elizabeta Jakop in Anton Špeh; bronasto: Marija Pikl in Irena Retko.
li za izgradnjo nove proizvodne hale. Projekt, ki so ga izvajali tri leta, so uresničili s pomočjo sredstev iz naslova razvojnih spodbud EU, kjer so pridobili blizu 400 tisoč evrov. S pomočjo sredstev evropskega razvojnega sklada so posodobili kar 50 kilometrov veliko vodovodno omrežje ter zagotovili dodaten vodni vir, s katerim bodo zagotovili občanom nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo tudi v najbolj sušnih obdobjih za naslednjih 50 let. Dela naj bi končali do konca letošnjega septembra. »Že 16 let smo znani po vlaganjih v cestno infrastrukturo. Na letošnjem seznamu je sedem krajših odsekov. Večino med njimi smo že asfaltirali. V samem središču lokalne skup nos ti kma lu ne bomo ime li niti metra makadamske ceste.« Četrti projekt, ki ga je omenila Rakunova in ki ga vodijo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter EU, je druga faza prenove trškega jedra. Predvideva obnovo ceste z vsemi »pritiklinami (vodovod, kanalizacija, ...) med zadružnim in zdravstvenim domom. Tu so med drugim uredili še kmečko tržnico, prostor pa bodo lahko s pridom uporabili še za kakšne druge prireditve ali obeležitev kakšnega pomembnejšega krajevnega dogodka. V sodelovanju z lastniki objektov naj bi zamenjali stavbo pohištvo na kulturnem domu, obnovili njegovo pročelje, zamenjali kritino na zadružnem in
Po 16 letih županovanja na praznovanju občinskega praznika prihodnje leto Anka Rakun ne bo več v ospredju vsega. Na letošnjih lokalnih županskih volitvah namreč ne bo več kandidirala. Priznava, da ji je težko in da ji je s približevanjem volitev vse težje, zato vedno bolj zavzeto razmišlja, s čim si bo zapolnila čas. Ne vidi se namreč le v vlogi matere, gospodinje, babice, ampak bo izzive iskala na drugih področjih. »Mi bo dolg čas po ljudeh, njihovi družbi, po opravilih, ki sem jih opravljala kot županja. Vendar upam, da me bodo še vprašali za kakšen nasvet, da me bodo še kam povabili. Sicer pa načrtujem, da se bom vključila v delo kakšnega društva, obiskovala tečaje. Z možem že imava trgovino in delavnico, lotila pa sva se tudi prenove hiše, v kateri nameravava urediti apartmaje. Ljubno je zanimiva turistična destina-cija, sploh v ribištvu. Imam pa še enega aduta v rokavu, ki pa vam ga ne bom izdala, da mi ne bi kdo kasneje očital, da sem izkoristila tale pogovor za promocijo.«
Anka Rakun:»Lahko smo ponosni na razvoj. Tudi letošnji projekti bodo pripomogli k temu.«
zdravstvenem domu. »Za tretjo fazo prenove trškega jedra se bomo prijavili na letošnji razpis kmetijskega ministrstva in upamo, da bomo uspešni, da bomo lahko prihodnje leto obnovili še cesto z vsemi vodi od pekarne Naraločnik do gostilne Petrin.«
Začetek letošnjega šolskega leta bo v primerjavi z lanskim precej drugačno. Če so lani morali zavrniti vloge staršev, ki so želeli vpisati svoje nadebudneže v vrtec, se letos
to ne bo zgodilo. Do 1. septembra naj bi namreč zagotovili dodatne prostore v sklopu vrtca in ljubenske osnovne šole. »Uredili bomo dva nova oddelka za 39 na novo vpisnih otrok. Kot sva ugotavljala z ravnateljem šole, bomo zadostili vsem potrebam in še kakšno prosto mesto več bo na voljo staršem, ki bi radi svojega otroka vključili v dejavnost vrtca med letom.«
Na Ljubnem in v Radmiiju so že pred časom poskrbeli za otroški igrišči, pred časom so predali svojemu namenu še otroško igrišče v Okonini. Uredili so ga skupaj s tamkajšnjim gasilskim društvom in starši otrok, ki so zavzeto sodelovali pri tem. Rakunova je izrazila zadovoljstvo, ker so ljubenski občinski svetniki zaznali prizadevanja nekaterih ekološko osveščenih občanov za izgradnjo malih čistilnih naprav. V letošnjem občinskem proračunu so zagotovili sredstva za subvencioniranje dveh takšnih naprav.
Za naložbe naj bi letos namenili 1,6 mili-
jona evrov, od tega jih je polovico zagotovila EU, preostalo lokalna skupnost.
»Na nekaterih področjih smo v vrhu«
Na vprašanje, ali bodo v občini z omenjenimi projekti zagotovili vse, kar je potrebno za kakovostno življenje občanov, je Anka Rakun odgovorila.« V lokalni skupnosti ne manjka nič takega, česar ne bi imele nam sorodne občine. Nasprotno. Na nekaterih področjih smo v sami »špi-ci«. Sploh v gospodarstvu, kjer imamo preko 100 podjetnikov in vsi dobro delajo, v šolstvu, športu. Na Ljubnem imamo ginekološko in okulistično ambulanto, poleg zobne ambulante za odrasle jo imamo tudi za otroke. Našim občanom so na voljo storitve kar treh bank. Imamo zlatarja, optika. Nimamo stanovanjskih vprašanj, saj s 30 občinskimi stanovanji urejamo potrebe po neprofitnih stanovanjih.«	■
Lokalc na alternativni pogon
Mesta Srednje Evrope skupaj za zeleno mestno mobilnost - Velenjski Lokalc naj bi pred letom 2013 vozil na vodikov pogon
Velenje, 21. julija - V začetku julija je v Sopronu na Madžarskem potekala uvodna konferenca projekta Green Urban Transport Systems (GUTS), v katerega je vključena tudi Mestna občina Velenje. Projekt je namenjen promoviranju zelenih mest v Srednji Evropi, ki uvajajo inovativne rešitve javnega transporta. Združuje mesta, ki so se odloči-
la, da postanejo dolgoročno samozadostna pri porabi energije in oskrbi sistemov javnega prevoza. Mestna občina Velenje bo v projektu sodelovala tudi s pilotno akcijo, v okviru katere bodo preučili in izvedli demonstracijsko predelavo motorja lokalnega mestnega avtobusa Lokalc na enega od alternativnih in ekoloških energentov, kot so biogoriva in vodik. Celotna vrednost projekta je dobra 2 milijona evrov. Mestna občina Velenje bo iz projekta pridobila dobrih 150 tisoč evrov. V projektnem konzorciju so aktivnosti začeli marca 2010, projekt pa bo zaključen konec februarja 2013.
Poleg Mestne občine Velenje v projektu GUTS sodelujejo: Mestna občina Sopron (Madžarska), pokrajina Ferrara (Italija), Center odličnosti za obnovljive vire energije (OVE), učinkovito rabo energije (URE) ter okolje (Dunaj, Avstrija), Raziskovalni inštitut za ceste in mostove (Varšava, Poljska), Civilna iniciativa »NO GRAVITY« (Bratislava, Slovaška), Transportno podjetje KV (Karlowy Vary, Češka) in Lokalna Transportna Agencija (Ferrara, Italija).
Nepremičnine Elkroja na dražbi
Celje- Celjsko okrožno sodišče se je na pobudo stečajnega upravitelja Steva Radovanoviča odločilo za javno dražbo nepremičnin družbe Elkroja - modna oblačila v stečaju. Izklicna cena znaša skoraj dva milijona evrov, varščina pa po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju desetino izklicne cene.
Premoženje, ki se prodaja, je obremenjeno z ločitveno pravico upnikov Nove Ljubljanske banke, Abanke Vipa in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Ljubljana, kupnina pa naj bi zadoščala za celotno plačilo terjatev.
Do 3. avgusta teče pritožbeni rok, nakar naj bi bil sklep pravnomo-
čen in vrata za javno dražbo odprta. Dražba je načeloma v prostorih sodišča, izjemoma ob drugačnem dogovoru pa lahko tudi drugje, na primer na lokaciji nepremičnin, ki so predmet dražbe.
Stečaj Elkroja, ki je zaposloval 250 delavcev, je bil posledica zmanjšanja naročil tujih partnerjev za kar 65 odstotkov, kar je povzročilo insolventnost družbe s sedežem v Nazarjah. Leta 2009 je nadzorni svet Elkroja proučil vse možnosti insolventnih postopkov in ugotovil, da finančno prestrukturiranje podjetja ni možno, prisilna poravnava ali likvi da cija pa naj ne bi bili racionalni.
■ Tp
Elkrojeve nepremičnine so na javni dražbi.
Gorenje v Nemčiji bolj prepoznavno
Velenje, Berlin - Letošnja raziskava priljubljene ženske revije Brigitte je pokazala, da se je v Nemčiji prepoznavnost blagovne znamke Gorenje dvignila na 38 odstotkov, kar pomeni 40 odstotkov več kot leto prej. Klemen Prešeren, direktor Gorenjevega prodajnega podjetja v Nemčiji, je z rezultati zelo zadovoljen, pravi pa tudi, da se jim to pozna tudi pri letošnji prodaji. Lani so na nemškem trgu prodali za več kot 100 milijonov evrov izdelkov, od tega kar 90 odstotkov pod lastno blagovno znamko. Računajo, da bo letošnja prodaja za desetino višja.
Rudarji na kolektivnem dopustu
Velenje - Okoli 2300 zaposlenih v Premogovniku Velenje je ta in prihodnji teden na kolektivnem dopustu, za varnost v jami pa skrbi 40 vzdrževalcev. Ti skrbijo za nujno potrebna dela. Na dopustu je tudi blizu 1000 zaposlenih v hčerinskem podjetju HTZ, preostali pa razporejajo dopuste glede na svoje razporeditve dela.
Delavci Gorenja spet za stroje
Velenje - Jutri se izteka dvotedenski kolektivni dopust zaposlenih v Gorenju. V času, ko so bili odsotni, so vzdrževalci opravili vsa nujno potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela. Teh ni bilo posebej veliko, saj so v Gorenju v zadnjih letih povsem prenovili vse svoje tovarne. So pa v zadnjih dveh tednih obnovili transportni sistem lakirnice v programu
hladilno-zamrzovalni aparati in rekonstruirali krmiljenje črne peči emajlirnice v programu kuhalni aparati. Zamenjali so tudi izrabljene komponente na stroju za izdelavo ohišij v programu pralno-pomivalnih aparatov.
Seveda uvajajo tudi v letošnjem letu v proizvodnjo nove izdelke, s katerimi se bodo predstavili tudi na sejmu gospodinjskih aparatov v Berlinu v začetku septembra.
■	mz
Nad Preventom črni oblaki
Slovenj Gradec - Podjetje Prevent je sporočilo svojo plačilno nesposobnost, na plače pa čaka več kot 1100 zaposlenih. Kakšna bo nadaljnja usoda tega največjega koroškega podjetja, ni znano. Vodstvo družbe pri premostitvi nakopičenih težav v Preventu računa tudi na sodelovanje države. Med drugim predlagajo eno- do dveletni odlog plačila prispevkov za šest mesecev, o čemer naj bi bilo odločeno v nekaj dneh. Zaradi neizplačanih plač so delavci v torek zjutraj začeli stavko, a so se po pogovoru z vodstvom vrnili za stroje. Računajo namreč, da jim bo nemški kupec poravnal obveznosti in da bi plače tako izplačali do konca tedna. Uprava v času, ko jim zelo resno grozi stečaj, še vedno meni, da obstajajo možnosti za nadaljevanje proizvodnje.
■	mz
mz
mz
»asias
Kdor ne ločuje, s smetmi se zasuje
Stanovalci velenjskih blokov ne pometaj o niti pred svoj im pragom - Njihovi ekološki otočki so zasuti s smetmi, ki tja ne sodij o - ločevanje odpadkov j e španska vas
Na počitniškem delu Čisto moje Velenje se dijaki in študentje srečujejo z različnim delom. Eni obrezujejo grmovje, drugi prihajajo na obisk v Dom za varstvo odraslih, tretji ločujejo odpadke, ki bi že morali biti ločeni. Podoba ekološ-
naletijo na marsi kaj bizar ne ga, učinkovitega ločevanja pa na veliko razočaranje vseh še ni.
Odpadke so prvi začeli ločeno zbirati v krajevni skupnosti Gorica. Leta 1995 je občina postavila zabojnike za papir in steklo, tri leta
z odpadki pripomogle k pozitivnemu odzivu prebivalcev, kljub temu pa nekateri še vedno iščejo stranske poti. »Potek ločevanja viša stroške. Znesek na položnici je za nekatere že visok. Zato skušajo zmanjšati volumen svojega zaboj-
Tako imajo stanovalci skoraj na svojem pragu.
Kritične točke v Velenju so predvsem Kardeljev trg, območje Pesja, Tomšičeva, Kersnikova, in Kidričeva ulica, okolica občinske zgradbe ter Pupove uprave.
kih otočkov po Velenju namreč ni hvale vredna, zato skupine dijakov urejajo okolico zbirnih mest in odpadke pravilno sortirajo. Pri tem
kasneje pa še za pločevino in plastiko. Do leta 2003 so zgradili 44 zbir nih mest z vse mi ustrez no označenimi zabojniki, danes pa jih je skoraj enkrat več. Zunanja sodelavka občine na področju ravnanja z odpadki Alenka Centrih se spominja, da so se ljudje na obrobju občine sprva upirali novemu načinu zbiranja odpadkov, danes pa se jih vedno več odloča za vestno ločevanje. To dokazuje manjša količina v juniju zbranih mešanih odpadkov kot v prejšnjih mesecih. Kaže, da so brošure o pravilnem ravnanju
ni izgovor za nepravilno ločevanje.
Morda bodo dijaki, ki jih ljudje dnevno srečujejo na ekoloških otočkih, vnesli kakšne pozitivne spremembe. Preden so se spustili v urejanje zbirnih mest, so se seznanili z ločevanjem, tako da jim pravilno ločevanje ne dela težav in zna-
inšpektor lahko kaznuje z denarno kaznijo do 400 evrov. Navsezadnje večino gane le takšen ukrep. Seveda bi bila boljša preventiva, o kateri na občini že razmišljajo. Dijaki bi namesto naknadnega ločevanja predvsem opozarjali ljudi pred nepravilnim odlaganjem smeti. To poskušajo tudi mestna inšpektorica in redarji, ki zaenkrat lahko le analizirajo dogajanje in prijazno opozarjajo onesnaževalce. Med njimi bo gotovo vse manj mladih, saj se prav na počitniškem delu učijo pravilnega ravnanja z odpadki in to uvajajo tudi doma. Pri Tanji Kališnik recimo, ki na počitniško delo hodi že šest let, je
Ne! Otroške plenice niso biološki odpadki! Musaka s pekačem vred ali brez njega ni steklo! Vrečka od čipsa ni papir! Straniščna školjka ni pločevinka! Mobilni telefon, fotoaparat in računalnik so nevarni odpadki! Ponošeni čevlji in torbice so tekstilni odpad! Pasji iztrebki sodijo v zelen koš, na kate rem je narisan kuža!
bo slika zbirnih mest kmalu spremenila in bodo Velenjčani začeli pravilno ločevati. Čeprav po stanju ob zabojnikih sodeč veliko ljudi ravna malomarno, statistika zadnjih petnajstih let kaže pozi-
nika in smeti odlagajo na zbirna mesta,« pravi Centrihova. Tako se tam znajdejo različni odpadki, zabojniki so prehitro polni, reda ni nobenega. Že res, da imamo v gospo dinj stvih iz dneva v dan več embalaže, vendar glede na nenehna osveščanja po gospodinjstvih, količino zabojnikov in frekvenco odvoza, ki jo bodo še povečali, to
Skupaj lahko odlagate le pločevinke in plastenke, saj se odpadki naknadno ločujejo v sor-tirnici.
Samo Novinšek meni, da ni težava v premajhnih smetnjakih ali slabi osveščenosti ljudi. »Straniščne školjke so prevelike in ljudem se ne da ločevati,« je hudomušno pripomnil.
jo odgovarjati na vprašanja ljudi ter jih tako skušajo pravilno usmeriti. Nekateri namreč opazijo razliko in se bolj potrudijo, drugi pa k zabojnikom še vedno prinašajo polne vreče mešanih odpadkov. Če pri takih ne zaleže opozorilo, jih
ločevanje del vsakdana, zato si želi, da bi se prijelo tudi drugih.
Seveda je naivno pričakovati, da bodo jutri vsi ravnali odgovorno in bodo ekološki otočki urejeni. Vendar vodja skupine dijakov Aleksandra Vasiljevič verjame, da se
tivne spremembe v razumevanju ločevanja. Dijaki na počitniškem delu vsekakor pripomorejo k temu in so, kot pravi Aleksandra, up za boljši jutri.
■ Tina Felicijan
Ne bodite leni - ločujte, in to pravilno! Stisnite plastenke, tetrapake in pločevinke - v zabojniku bo trikrat več prostora. Stresite pomije iz vrečke - plastika med biološkimi odpadki naredi več škode kot vaš dober namen ločevanja. Baterije so okolju nevaren odpadek, saj vsebujejo kislino - v vsaki trgovini so zbirna mesta zanje.
Smeti, povsod smeti!
Po veliki čistilni akciji Očistimo Slovenijo smo mnogi upali, da na take prizore v naravi ne bomo več naleteli. Med akcijo je veliko Velenj-čanov in Velenjčank čistilo tudi divja odlagališča v okolici gradu Turn. In že takrat so povedali, daje odlagališče tako veliko, da ga v celoti ne bodo mogli odpraviti. Kljub temu pogled na tako velik kup smeti ob parkirišču pred graščino nikomur ne more biti ne v ponos in ne samoumeven. Sicer drži, da so se s Turna pred kratkim odselile še zadnje družine in da je del odpadkov zagotovo njihov, vseeno pa bi to morali očistiti!
■ bš
Fotografija je nastala pred nekaj dnevi in pove vse.
Pravzaprav še preveč!
MALA ANKETA
Vendarle ločujejo
Slika nekaterih ekoloških otočkov za ločeno zbiranje odpadkov v Velenju je res žalostna. Vendar je to očitno krivda nekaterih malomarnih občanov. Kot pravijo naši sogovorniki, velikokrat vidijo koga, ki se z avtom pripelje do zbirnega mesta in odvrže smeti, čeprav ni stanovalec naselja. Tudi sosedje se vedno ne držijo navodil in ne poskrbijo pravilno za svoje odpadke. Tako je tudi trud tistih, ki vestno in redno ločujejo, zaman, njihova jeza pa velika.
Nina Mraz: »Odpadke ločeno zbiram včasih, kadar je možno. Doma sem navajena zbirati, na morju, čeprav na slovenski obali,
pa ni bilo mogoče. Stroški za ločeno zbiranje odpadkov, odvoz in predelavo se mi ne zdijo previsoki, ker je ločevanje smiselno. Žalostno je, da so nekateri otočki tako zanemarjeni. Dvomim, da bomo v Velenju začeli pravilno ločevati. Mislim, da nam ni več pomoči.«
Suzana Kovačevič: »Doma imamo poseben koš za biološke odpadke in druge smeti. Potem oče ločuje smeti pred stanovanjskim blokom, kjer so posebni zabojniki. Tako smo se doma resno lotili tega. Mogoče kdaj med biološke odpadke zaide kakšen papirček. Drugače pa praviloma ločujemo. Naši sosedje tudi ločujejo. Stanujem na Kidričevi ulici, ki je menda kritično območje, kar
se ločevanja tiče. Pri našem bloku je vse v redu. Mislim, da bi vsak moral razčistiti sam pri sebi, zakaj je to pomembno. Ne bi smelo biti
pretežko, da bi si vzeli deset minut časaveč in ločili odpadke in nekaj naredili za okolje. Sama ne plačujem položnic, tako da nimam občutka o znesku, starši pa nikoli niso rekli, da bi bili stroški preveliki. To, da dijaki na počitniškem delu naknadno ločujejo odpadke, je potrata časa. Ljudje bi morali to početi sami, po drugi strani pa bi moralo biti več inšpektorjev.«
Alenka Košir: »Seveda doma zbiramo ločeno vsi družinski člani. V Velenju so nekateri ekološki otoki urejeni. Včasih, ko vidim, kaj vse leži okrog, pa se mi zdi, da
ljudje ne znajo pravilno ločevati. Na to nisem ponosna. Ko med biološkimi odpadki vidim plastiko, se mi zdi, da občani niso dojeli pravega smisla. Ločevanje odpadkov se mi zdi zelo pomembno, saj je narava ena sama in moramo paziti nanjo. Zato je lepo, da se otroci že v vrtcu naučijo rav-
nati z odpadki in potem naučijo še starše. Malim otrokom bo ločevanje zlezlo pod kožo in se bodo znali bolje obnašati do narave. To, da dijaki sortirajo odpadke na ekoloških otokih, se mi zdi v redu. Sicer to počnejo hišniki.«
Franja Dobnik: »Redno zbiram odpadke ločeno. Dosledni niso vsi, kar se mi zdi neodgovorno. Pogled na neurejeno zbirno mesto je
žalosten. Mislim, da bi tisti, ki ločujejo, morali plačati manjše stroške. Položnice so namreč previsoke. Sicer se mi ločeno zbiranje odpadkov zdi pomembno, saj je to surovina. Srečala sem že tudi dijake, ki urejajo otočke, in mislim, da je to zelo pozitivno. V resnici to ne bi bilo potrebno, če bi ljudje bili dosledni. Če bi vsak razmišljal pozitivno, bi lahko avtomatsko ločeval. Žal je res, da je vse več embalaže, predvsem folije.«
■ tf
/

H
H r1
C&A
Ženske in moške majice
Ugodna ponudba ženskih in moških majic od 3,90 € dalje.
390
€
CHARLES VÖGELE Veliko znižanje
Veliko izdelkov znižanih do -70%!
Akcija traja do razprodaje zalog.
Slika je simbolična.
do-70

VÖGELE SHOES
Dodatni popust
i
Ponujamo dodatnih -30 % na vse že znižane ; izdelke!
Akcija velja od 12. do 31. julija, oziroma do odprodaje zalog.
r,
Slika je simbolična.
dodatnih -30%

OPTIKA CLARUS Veliki posezonski popust
-50
Od 26.07. do 30.09. smo za vas v poslovalnici Optike Clarus Velenje pripravili veliki posezonski popust -50%* na sončna očala. Vabljeni v Optiko Clarus Velenje!
*Velja za sončna očala vseh blagovnih znamk, razen za Adidas, Bugatti, Cartier, Julbo, Oakley, Ray Ban, za katere velja 10% popust.
PRVA LIGA Adidas Originals
Izkoristite akcijsko ponudbo in kupite svoj model retro superg Adidas Originals!
V,
TRGOVINA BETI Nedrček Beti
Prvotna cena: 17,43 €. Nova cena:7,50 €.	j
Cena velja za nedrček na fotografiji in je veljavna ■
do razprodaje zalog.
750
samo 7 €
/ v
SPEKTER Q&Q ura
Velika izbira, kvalitetna izdelava zelo ugodne cene so razlogi, zara di katerih si boste to poletje kupili novo Q&Q uro. Na vas čaka bogata izbira moških in ženskih modelov, na katero vam do 14.8.2010 nudimo 20% popust.
Pridite, ne bo vam žal!
TECHNOMARKET Igrajte Nintendo Wii za 100 evrov ceneje
Ob nakupu televizorja Full HD LCD televizorja Samsung LE-32C530 lahko kupite igralno konzolo Nintendo Wii za samo 99 Eur. Samsung LE-32C530 je televizor polne ločljivosti, diagonale 81 cm, z digitalnim zemeljskim in kabelskim-sprejemnikom. Cena LCD televizorja Samsung LE-32C530 je 499 evrov. Akcijska cena 99 evrov za igralno konzolo Nintendo Wii Sports Pack velja le ob nakupu televizorja Samsung LE-32C530. Redna cena igralne konzole Nintendo Wii Sports Packje 199 evrov.
BABY CENTER Maxi-Cosi in Quinny
30% popust na izdelke blagovnih znamk Maxi-Cosi in Quinny kolekcij 2007/2008! Akcija velja v trgovini Baby Center Velenje Trebuša od 9.7.2010 do odprodaje zalog. Velja za blago na zalogi, popust se obračuna na blagajni, akcije izključene.

samo
499
Slika je simbolična.
-30% i wii za 99 €

V.
ZMAGOVALCI NAKUPUJEJO V VELEJAPARKU!
V žrebanjih, ki bodo potekala 23. julija, 6. in 20. avgusta ter 3. september 2010 Nakupovalni center Velejapark izžrebancem vsakič povrne znesek z DDV-jem na njihovem računu v obliki darilnih bonov v vrednosti 1000 evrov. Na velikem žrebanju 18. septembra, ko bomo upihnili prvo svečko, pa bomo srečnim izžrebancem povrnili znesek nakupa na računu v skupni vrednosti kar 5000 evrov.
velejapark
NAJBOLJŠO PONUDBO ZA VROČE POLETNE DNI NAJDETE V VEČ KOT 40 TRGOVINAH V VELEJAPARKU.
www.velejapark.com
»'"VAS
Le kje raste Dudovo drevo?
Predstavljamo Kulturno društvo Dudovo drevo iz Šaleka - Nove predstave za otroke že nastaj aj o
Boštjan Oder kot Šalček v predstavi »Marička z zelenega vrtička« pokaže svoje številne talente. S soigralko Sabino Plaznik znata otroke prepričati, da v predstavi tudi sodelujejo.
Velenje, 17. junija - Prvo soboto v juliju so na travniku pri domu kulture številni mali in veliki obiskovalci uživali v predstavi »Marička z zelenega vrtička« v izvedbi KUD Dudovo drevo. Predstavo sta odigrala Boštjan Oder in Sabina Plaznik, ki sta navdušila, sploh ker je začetek in konec predstave precej improviziran, vanj pa vedno vključita tudi male gledalce, ki
z veseljem sodelujejo.
V društvu, katerega korenine segajo v leto 2003, ko ga je ustanovil književnik Ivo Stropnik, pa so naštudirali še več predstav, zato so se minulo soboto dopoldne na istem prizorišču predstavili z lutkovno predstavo Kremenarček Rdečebradi. Gledalci so bili spet navdušeni. Mi pa smo poklepetali s predsednikom društva »Dudo-
vo drevo« in glavnim igralcem v njihovih predstavah Boštjanom Odrom. »Zgodba društva ni dolga, vleče pa se od nastanka vile-njaka Šalčka s Šaleškega gradu. Ko ga je Ivo Stropnik ustvaril in objavil v »Velenjicah«, smo ustanovili KUD Staro Velenje, kjer smo imeli tudi prostore. Ko smo jih izgubili, je društvo leto dni stagniralo, potem pa sem se odločil, da ga pre-
selim k meni domov, v Šalek. Spremenili smo tudi ime, Dudovo drevo pa smo izbrali zato, ker je vile-njak Šalček edini varuh tega drevesa, ki raste nekje v Velenju. Ne vemo točno, kje, ker pot do njega pozna samo Šalček. In ravno zato na vsaki predstavi zasadimo drevo ali večjo rastlino, da tudi otroci na predstavi dobijo svoje drevo.«
Boštjan nam je zaupal, da imajo okoli 20 članov, aktivnih je 5, še več pa je prijateljev KUD-a na Facebooku, kar 500. Boštjan je vesel tudi, ker se jim je po tem, ko se je prva igral ka v pred stavi »Marička z zelenega vrtička« poslovila, pridružila Sabina Plaznik. K sodelovanju jo je povabil ob nekem čisto naključnem srečanju v knjižnici in takoj je bila za. Takoj sta se ujela, v skupnem delu pa izjemno uživata. »Tekste za predstave nam pripravi Ivo Stropnik, a del predstave je vedno improviziran. Vse je odvisno od gledalcev, njihovega sodelovanja. Zgodbe pa nastajajo zvečer, ko pridejo na plan vile. Te so naše in Šalčkove najboljše prijateljice,« pove Boštjan. In doda, da se že rojeva predstava o slončku mastodontčku Dondiju, pa o Jezer-niku Velenjču. Vse predstave so povezane z Velenjem, pa tudi poučne so. V eni otroci izvedo, zakaj je pomembno, da si redno umivajo zobke, v drugi, kako zdrava je zelenjava in sadje. Predstave so tako igrane kot lutkovne, pri čemer z društvom kot scenografka sodeluje Tatjana Kortnik. Njene lutke so otrokom zelo všeč.
■ Bojana Špegel
Jinx uročili nebo in publiko
(Nadaljevanje s prve strani)
Brez pretiravanja lahko zatrdimo, da je bil petkov koncert vrhunec letošnjih julijskih Poletnih prireditev. Po hudo vročem dnevu je tik pred pričetkom koncerta nebo popustilo težkim oblakom. Titov trg, ki je bil že malo pred 21. uro poln obiskovalcev, je osvežila krepka nevihta. A ljubitelji dobre glasbe smo vztrajali; med zadnjimi kapljami nevihte je skupina Jinx začela več kot dveurni koncert, v katerem so nanizali tako stare kot nove uspešnice, predstavili pa so tudi nekaj čisto svežih skladb, ki naj bi še to jesen zaznamovale novo ploščo skupine. občinstvo je uživalo, poplesavalo in prepevalo, organizatorji, Festival Velenje, pa so si prislužili veliko iskrenih pohval obiskovalcev iz doline in tudi od drugod.
Pa še to. Člani skupine Jinx so bili prvi gostje novega velenjskega Mladinskega hotela. Nad njim so bili navdušeni, kot tudi nad gledalci, ki si jim v petkovem skoraj s polno luno obsijanem večeru iskreno pokazali, da so odlični!
■ bš
Muzikal na Titovem trgu
Koncert udeležencev mednarodne pevske šole muzikla j e pred velenjski Dom kulture privabil veliko ljubitelj ev glasbe
Za muzikal ni dovolj le dober glas, saj gre za igrano predstavo, v kateri je pomemben tudi gib, ples in zborovsko petje. Z odlomki iz znanih muzikalov so mladi pevci in pevke v Velenju
dokazali, da so se v poletni šoli veliko naučili.
Velenje, 21. julija - Vroč dan se je prevesil v prijeten poletni večer, ko so na Titovem trgu zadoneli prvi zvoki glasbe. Orkester Tremo, ki ga sestavljajo mednarodno priznani glasbeniki, je v živo spremljal mlade pevce in pevke, udeležence letos že četrte poletne šole muzikala, ki jo organizira Društvo ljubiteljev Celje, pripravlja in vodi pa celjski baritonist Boštjan Korošec. Tokrat so se z zaključno produkcijo poletne šole v Velenju predstavili drugo leto zapored. In tudi letos so nastopajoči pokazali, kaj vse se da naučiti in ustvariti v borih nekaj dneh.
Ker gre za edino tovrstno obliko
glasbenega izobraževanja na Celjskem in v širši okolici, se nanjo prijavljajo mladi iz vse Slovenije. Letos so se jim pridružili tudi vrstniki iz Italije in Hrvaške. 22 mladih pevk in pevcev je v deset dni trajajočem seminarju spoznalo vse plati, pomembne za nastanek dobrega muzikala, kije vse bolj popularen. Tokrat so se tudi velenjski publiki, ki je bila kljub času dopustov zavidljivo številčna, predstavili z uspešnicami iz muzikalov Oklahoma, Hairspray, Evita in We will rock you.
Mladi pevci in pevke so v letošnji poletni šoli izpopolnjevali svoje zna-
nje na različnih področjih, ki so jim ga delili priznani umetniki mlajše generacije - petja sta jih učila hrvaška sopranistka mag. Željka Predo-jevič, italijanski vokalist Giuseppe Lopizzo in Boštjan Korošec, gib plesalka Anke Rener, zborovsko petje prof. Andreja Vahen, dramsko igro celjski igralec Damjan Trbovc, ansambelsko igro in korepe-ticije pa celjski dirigent Simon Dvor-šak Da so jih res veliko naučili, smo spoznali vsi, ki smo si ogledali predstavo, ki so jo udeleženci seminarja uprizorili na petih koncertih, prvič pa prav na ploščadi pred kul-turenim domom.	■bš
KOLONA
Ležerno,
senzacionalno, pomirjujoče
• • •
Kot že tretje leto zapored, je tudi letos prišla na vrsto moja kolu-mna ravno v času vrhunca naših in vaših dopustov, tako da ne pričakujem ravno veliko bralcev mojega pisanja. Kot ponavadi sem se tudi letos dobesedno preselila na otok Susak, kjer mi mali peščeni svet omogoča skrčenje mojega sveta v še bolj mikro svet, ki ne zaobjema drugega kot razmišljanja o hrani, vsakodnevnem podvigu fizičnega premika radiusa 200 m do plaže, do mini trgovine po kruh ali vratolomnih treh brc mini fuzbalerske žoge mojega Bora do slaščičarne Osman Osmani. Sicer je letos tudi na Susku čutiti posledice klimatskih sprememb, saj smo se iz katastrofalne tropske vročine dobesedno prevalili v zimsko burjo, ki je na otok prinesla kar nekaj senzacionalnih dogodkov. Ravno včeraj naj bi se na Susku zgodil žur leta ob Dnevu izseljenika, ki je glavni praznik na otoku, saj je večinsko nativno prebivalstvo po drugi svetovni vojni množično emigriralo v Združene države Amerike, kjer še zdaj živijo v svoji lastni skupnosti v Hobokienu v New Jerseyu.
Ob vsakoletnem vračanju v rodni kraj se vsi zberejo in na Dan izseljenika pripravijo fešto, ki je znana v celem Kvarnerskem področju. Letos pa je na ta posebni dan, ki ga ponavadi vsi čakamo, ker drugače na Susku ni nekih terasa bendov ali nekih štan-tov, kjer prodajajo pleskavice, pivo in helijeve balone, dogajanje popestrila tudi prava nesrečna senzacija, namreč na mali pomol je nasedel naš katamaran, 'brzobrodska linija', ki povezuje otoke Cres, Lošinj, Unije, Susak in Ilovik med sabo in s celinsko Reko. Na katamaranu je bilo okoli 120 potnikov, ki so se sredi večera nehote nesrečno zasidrali na starem podrtem pomolu, med skalami in razbesnelim morjem. Tako je terasa bend včeraj zvečer igral bolj sam zase, saj smo skoraj vsi prisotni na otoku pasli firb-ce ob nesrečnem dogodku, kipa je bil povod tudi za klavstrofobič-ne izpade določenih dopustnikov, ki so se na lastno pest odločili, da rešijo to jekleno gmoto iz butajočih valov, seveda malo alkoholno podkrepljeni in neverjetno pogumni. Tako smo bilifirbci prisotni tudi ob prikazu reševanja nespametnosti iz razbesnele plitvine in ob na eni strani skandiranju s ploskanjem tudi po drugi strani z razočaranimi žvižgi nad nespametnostjo italijanskih gospodičen, ki so se tako pogumno pognale v razpenjeno morje. Ni kaj, ležernost in mir je presekala prava senzacionalna akcija, ki se je razvlekla tudi v današnji dan, ko imam tak ljubi mir, da pišem tole pisanje, saj moški del naše ekipe vestno spremlja dogodke na malem pomolu, kajti vlačilca ob brodolomu en povprečen celinec tudi ne vidi vsak dan. Kaj se bo izcimilo, bomo videli jutri, vi pa na žaost tega ne boste mogli izvedeti, saj bom, vsaj upam, tole kolumno končala prej.
Drugače pa je tukaj mir in na splošno se da veliko razmišljati in delati, se prepuščati idejam za nove izzive in projekte, ki se v teh hudih časih krepko spuščajo skozi ostro sito pomembnosti. Ali so tisti pravi in ali bodo tisti odmevni in navdihujoči?! Tudi umetnost in kultura sta v tem malem internacionalnem svetu močno prisotni, saj v Gornjem selu že pet let deluje tudi galerija in umetniški svet pod vodstvom hrvaške umetnice in galeristke Lade Sega, ki v času sezone prihoda izseljencev, vikendašev in turistov pripravi odmevno likovno razstavo, umetniško kolonijo in kakšne alternativne glasbene dogodke, ki privabijo na plan staro in mlado, ne glede na področja zanimanja ali konceptualno usmerjenost posameznikov. Glavno je druženje - na takih dogodkih, kot je umetniška razstava ali nasedli katamaran. Takrat se pletejo nove ljubezni, sklepajo biznisi, poznanstva in prijateljstva med ljudmi, ki se srečajo vsako leto na istem mestu, v podobnih okoliščinah, eno leto starejši in modrejšipa toliko bolj odprti in dovzetni za razno-razne novotarije, sploh kar se tiče oskrbe z deževnico, popravili hidropakov ali tehnoloških izboljšav na čolnih in greznicah. Celo letošnje poletje bova z Borom tukaj v tem miru in pod nebeško modro modrino mediteranskega neba, tu v tem malem svetu, kjer ni kapitalističnega hlastanja za suvenirji in roza sladkornimi penami. Kjer ni nič turistom privlačnega. Kup mivke, kjer lahko zgradiš krasen grad in postaviš arhitekturno čudo mokrih stolpcev. Le kaj lahko potemtakem delate tam ? Ufff, marsikaj in veliko srečo imamo. Vsem vam, ki ste me prebrali in niste kjerkoli, želim lepe poletne dni in se slišimo jeseni, ko bom imela v obdelavi kakšno malo bolj resno temo. Pa saj se mora tudi Peta kolona kdaj malo spočiti na dopustu.
■ Nataša Tajnik Stupar

107,8 MHz
täonjSKÜ lOO CAS©POSDOl M® Z AIOZ
Glasba in radio - Rokovi veliki ljubezni
Glasbene novičke
Na Radiu Velenje se nam je letos maja pridružil Rok Šošter. Vsaj dvakrat tedensko vam dela družbo kot moderator, večkrat pa program izpelje tudi sam, saj je tudi tonski tehnik. »Pravzaprav sem na radiu začel delati leta 2003 kot tonski tehnik, šele kasneje sem začel voditi tudi oddaje. Začel sem na Radiu Polzela, ki se je kasneje preimenoval v Radio Tempo. Od tam sem tudi prišel na Radio Velenje,« nam je povedal Rok, po izobrazbi diplomiran univerzitetni ekonomist, ki je doma na Polzeli.
Radio je, kot mi zaupa, njegova velika ljubezen. Uživa tako pri delu tonske ga teh ni ka kot pri moderatorskem delu. Ima pa še eno veliko strast -to j e glasba. Igra kitaro, uspešno je zaključil tudi srednjo glasbeno šolo za ta inšturment. Zato na nastopih pogosto svoje petje, ki ga je izpopolnjeval pri Nadi Žgur, spremlja kar sam. Niso pa mu tuje izkušnje petja z orkestrom in nastopi na velikih odrih. »Imam sedem svojih skladb, ki so jih zame ustvarili priznani slovenski avtorji glasbe, od Saša Fajona, Miše Čermak, Enza Hro-vatina do Patrika Grebla. Slednji je zame napisal tudi skladbi, s katerima sem se predstavil v TV oddaji Orion, nastopil pa sem tudi na Festivalu Hit in drugih slovenskih festivalih,« doda Rok, ki ga
pogosto povabijo na nastope v manjše in večje družbe ob različnih priložnostih.
Ko ga vprašam, kako se počuti na Radiu Velenje, hitro odgovori. »Odlično, resnično uživam. Sploh sedaj, ko sem delo že dodobra spoznal. Je zelo informativen radio, zato je vodenje oddaj morda malo zahtevnejše, a mi pomeni pravi izziv.
Rok Šošter ima rad kvalitetno slovensko glasbo, zato jo, kadar pri oddaji dela sam, pogosto uvršča vanjo.
Kadar na oddaji delam sam, pa uživam tudi ob izboru glasbe. Redni poslušalci so zagotovo že opazili, da vrtim veliko slovenske glasbe. Prepričan sem namreč, da imamo veliko odličnih pevcev, pevk in skupin, ki ustvarjajo zelo kvalitetno glasbo, zato je prav, da ji večkrat prisluhnemo.«
■ bš
Tom Jones v sodelovanju z The Killers
Legendarni Tom Jones, ki slovi po uspešnih sodelovanjih z dobrimi glasbeniki, se je odločil, da se tokrat »postavi ob bok« znani sku-
Türk odlikoval Mojmirja Sepeta
Mojmir Sepe, eden največjih slovenskih skladateljev, je od predsednika države ob svoji 80-letnici prejel zlati red za zasluge za svoj prispevek k ustvarjanju slovenske zabavne glasbe ter pomemben delež pri razvoju in oblikovanju slovenske glasbene kulture. Sepetove glasbene umetnine so všeč tako starejšim kot tudi mlajšim generacijam - njegov skladatelj ski opus je namreč zelo obširen in raz no lik. Fonoteka in nono-teka RTV Slovenija hranita kar 419 njegovih avtorskih skladb in 530 priredb, ki bodo še v prihodnje zagotovo razveseljevale takšne in dru gač ne poslu šal ce.
Britney še vedno uspešna
Kljub vsem svojim padcem je pop zvezda Britney Spears preteklo desetletje še kako zaznamovala. Pred kratkim je namreč preje la nagra do za najbolj prodajano izvajalko v zadnjem desetletju - uradno je prodala kar več kot 100 milijonov zgoščenk! Njen prvi album Baby One More Time je bil v enem letu prodan v kar 28 milijonih izvodih, drugi album
Oops! ... I Did It Again pa v nekaj več kot 29 milijonih. Kljub temu da je drugi album dosegel malo nižjo številko, pa so ga za razliko od prvenca dobesedno razgrabili, saj so oboževalci v enem tednu pokupili kar 1.319.193 zgoščenk. S tem je Britney postala najbolje prodajana po letu 2000, na zgodovinski lestvici pa zaseda 5. mesto.
LESTVICA
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Naveza - Zjutraj
2.	Ans. Vihar - Ne primerjaj me z njo
3.	Ans. Petra Finka - Nikdar me ne boš poljubil
4.	Ans. Napev - Fuzbal polka
5.	Polka Punce - Dekliščina
6.	Krajcarji - Četudi majhni smo
7.	Okrogli Muzikanti - Zgodba poštenjaka
8.	Ans. Dinamika - Od sreče po svoje
9.	Kranjci -Zibljejo se Karavanke
pini The Killers. Povedal je, da je že nekaj let veliki oboževalec skupine, ki prihaja iz Las Vegasa. Tudi oni naj bi spoštovali njegovo delo, zato je prepričan, da bo sodelovanje z njimi zagotovo uspešno, prav tako pa bo ob tem tudi užival. Datum snemanja zaenkrat še ni znan, oboji pa želijo, da bi se v studio odpravili čimprej. Rezultat prav tako nestrpno pričakujejo tudi oboževalci, saj so nad sodelovanjem več kot navdušeni.
La Roux in Sidetracked
Duet La Roux, ki je poslušalce sveta obnorel s singlom Bulletproof, se tokrat pred stavlja z novim albumom Sidetracked. Gre za zgoščenko, na kateri kraljujejo priredbe različnih skupin, od The Rolling Stones, Heaven 17, Freur, Japan ter vse do Fever Ray. Njihov debitantski album, ki je izšel pred dobrim letom se je izka zal za zelo uspešnega, saj je dosegel kar dvojno platinasto naklado. So tudi ena redkih britanskih zasedb, ki se je uvrstila med prvih deset na Bill-bo ardovi les tvi ci Hot 100. Se bodo tudi z novim albumom zavihteli tako visoko? Čas bo pokazal svoje.
I
^... več na: www.radiovelenje.com j
Čuki posneli novo skladbo
»Nikoli ni bilo mišljeno, da bo skladba sploh posneta, saj je bila napisana bolj za šalo kot zares,« je o novi skladbi povedal Jože Potrebuješ. Po pol leta prigovarjanja so se Čuki le odpravili v studio in posneli pesem z naslovom Lačni, pri kateri sodelujejo tudi Ribič Pepe ter Jožetovi hčerki Eva in Petra. Za snemanje so se odločili zaradi njihovih poslušalcev, saj ne mine nastop, da je ne bi morali Čuki na njihovo željo zaigrati, saj je hitro postala velik hit pri vseh generacijah. Skladbe žal ni na aktualnem albumu Mal naprej, je pa že doživela svojo premiero v oddaji As ti tud not padu?!, prav tako pa jo lahko zagotovo pričakujemo tudi na novi zgoščenki.
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
107,8 Mig/m
Radio Velenje
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
—*6ks
Šalečani dajo veliko na dobro voljo, še posebej pa to velja za Juričeve, Ranerjeve in Voduškove. Na svoji »tromeji« so že pred leti postavili svojo družabniško točko, tam pa se tudi pridno sestajajo. Bolj ko se starajo, bolj se želijo dokazovati, in tako so skušali pred dnevi ugotoviti, kdo je bolj predrzen. Na plan so privlekli svoje stare motorje in jo družno mahnili v Logarsko dolino. »Mašine« so zdržale, kot dobri prijatelji pa na koncu zmagovalca niso razglasili. Družno so ugotovili, da so še vsi (pa tudi njihovi motorji), v dobri formi. In kje so bile ta čas njihove boljše polovice? Se ve: doma za štedilnikom. Po takšni pustolovščini še kako prija dobra domača župca. No, vsaj priznali so, da je bila odlična.
»Le kaj sem jaz, uboga kravica, naredila tako hudega, da sem jo dobila naravnost na gobec? Tu stojim le zato, da ja ne bi kdo zgrešil avtomata ob meni. Ko se v atriju, kjer sem doma, dogajajo kulturni dogodki, me ponavadi celo zakrijejo. Menda nisem prav kulturna. Sem pač iz plastike in ne kakšno umetniško delo, a ne?«. Šepet, ki ga je ujel naš čvek, je še kako resničen. In če bi plastično kravico kdo zamenjal s kakšno umetniško izdelano, četudi ne čisto realistično, bi bila zgodba zagotovo povsem drugačna. Potem bi jo verjetno celo osvetlili.
Ervin Miklavžina, tehnični vodja poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje (prvi z leve), svojima
predpostavljenima: direktorju komunale Marijanu Jedovnickemu in vodji poslovne enote Energetika Miranu Zagerju. »Vama povem, da smo si naredili medvedjo uslugo. Kjer zakopljemo, povsod so kakšna nepredvidena dela. Ker pa smo bili pri remontu tako hitri, sedaj vsi mislijo, da nam gre zmeraj vse tako od rok.«
Penina izpred časa francoske revolucije
Potapljači so med raziskovanjem razbitin ladje v Baltskem morju našli 30 steklenic penine, ki naj bi jih napolnili še pred francosko revolucijo. Eno od steklenic so odprli in z navdušenjem ugotovi li, da je vino še vedno v izredno dobrem stanju. Šlo naj bi za izdelek znamenite vinske kleti Clicquot, danes Veuve Clicquot, iz francoskega mesta Reims, penino pa naj bi napolnili nekje med letoma 1782 in 1788. Steklenice je odkril potapljač Christian Ekstrom, kije na dnu Baltskega moij a, 55 metrov pod gladino, raziskoval ostanke potopljene ladje in med njimi našel penino. Ni se mogel upreti, zato je eno steklenico vzel s seboj na površje, kjer so jo skupaj s kolegi odprli. »Okus je bil fantastičen. Gre za zelo sladek šampanjec, še vedno ima okus po lesu in zelo močen vonj po tobaku. Ko smo ga natočili, so nastali zelo drobni mehurčki,« je navdušen pripovedoval. Zanimivo odkritje so iz Finske poslali v Francijo, kjer ga bodo analizirali. Če bo njegova starost potrjena, bo to postal najstarejši še pitni šampanjec na svetu.
Kruto odvajanje
Eno najbolj krutih metod odvajanja od drog na svetu izvajajo v tajskem budističnem samostanu nedaleč od Bangkoka. Samostan Tham-krabok se nahaja v gozdu, okoli 140 kilometrov severno od Bangkoka.
Tam popuščanja ni in kdor nima dovolj močne volje, se zlahka zlomi. Hrana je skromna, prav tako nastanitev. Kljub nenavadnim okoliščinam je rehabilitacija izjemno uspešna. Za razliko od znanih klinik, kot sta Betty Ford v Kaliforniji in Priory v Londonu, budističnega samostana ne oblegajo paparaci, čeprav se tja po pomoč zateče marsikatera slavna osebnost. Razlik med pacienti ni; prav vsi morajo skozi enak postopek odvajanja. Program traja deset dni, udeležijo pa se ga lahko samo tisti, ki so v samostan prišli prostovoljno in so ga pripravljeni izvajati v popolni preda-
nosti. Bodoči pacienti se morajo že ob prihodu zavedati, da bodo podvrženi grobim metodam odvajanja. Status pacientov je popolnoma nepomemben; revni in bogati ležijo na skupnih ležiščih, se zbujajo ob zori, nato pa ves dan uživajo zeliščne tablete in zvarke, kijih pripravljajo menihi sami. Reakcija na zdravilo je takojšnja in povzroča silovito bruhanje in potenje, zato si pacienti še pred zaužitjem zdravila pripravijo vedra. Poleg črnih tabletk, ogabnih zvarkov in ogromno zeliščnega čaja morajo pacienti vsak dan obiskati zeliščno savno. Po desetih dneh je program zaključen, ozdravljeni odvisniki pa lahko v samosta-
nu tudi ostanejo, kjer meditirajo ali opravljajo drobna gospodinjska dela. Pacienti, ki so uspešno končali očiščevalni program, se ob ponovni odvisnosti ne morejo več vrniti. Enako velja za tiste, ki sredi odvajanja obupajo; tudi tem vstop v samostan in nadaljevanje programa ni več dovoljeno.
Ko je bilo vro če, so
odšli domov ^■
Vsi tisti, ki se v službi potite ob vročini, boste najbrž postali zeleni od zavisti, ko boste prebrali naslednjo vest: v Berlinu je načelnik oddelka za davčne zadeve 260 podrejenim poslal sporočilo, da lahko zaradi »kuhanja« na delovnem mestu predčasno odidejo domov. Poslal jim je elektronsko pošto, v kateri je zapisal: »Vsak naj se sam odloči, ali mu je pri teh temperaturah do dela, a to storite, preden od vročine omedlite. Predčasni odhod z delovnega mesta je zaradi različnih vzrokov danes pametna odločitev, ki jo bom stoodstotno podprl. S pozdravi, 'oblitimi-' s potnimi sragami, Erik.« Seveda ni treba posebej poudarjati, da so se mize v hipu spraznile, 260 javnih uslužbencev pa je odhitelo domov.
Bo Paul
multimilijonar?
Gotovo ste že slišali za skrivnostnega prerokovalca z lovkami, hobotnico Paula, ki je pravilno napovedala prav vse izide letošnjega nogometnega prvenstva. Zdaj kaže, da bi Paul lahko postal prvi multimi-lijonarski mehkužec na svetu. Nje-
nica izbere eno od možnosti. Morda pa Paul, oziroma njegovi lastniki, tudi od tega kaj dobi.
Še ljubi svojo 70 let starejšo ženo
108-letna Malezijka je po letu dni ponovno skupaj s svojim 70 let mlajšim soprogom, ki se je te dni vrnil s prostovoljnega zdravljenja odvisnosti. Mek Wook Kundor je že leta 2006 ob poro ki s Muha ma dom Noor Che Muso, ki je zdaj star 38 let, poskrbela, da se je pojavila v vseh lokalnih časnikih. »Hvaležna sem, da se je soprog vrnil. Vesela sem, da sva spet skupaj, ker ga res-
govi skrbniki v akvariju Sea Life v Oberhausnu na zahodu Nemčije so namreč dejali, daje njegove preroške kariere konec. Po vsaki izbiri, ko je segel v posodo s hrano, na kateri je bila zastava ene od reprezentanc, je namreč Paul dobival grožnje s smrtjo, po drugi strani pa so mu Španci oziroma kar njihov premier Jose Luis Zapatero ponudili zato či šče v Madri du. » Ne bo več dajal napovedi - ne v nogometu, ne v politiki, vsakdanjem življenju ali gospodarstvu,« so sporočili Nemci in dodali: »Ima devet možganov -ene v svojem telesu ter po ene v vsaki izmed svojih lovk, tako da mu izzivov zagotovo ne bo zmanjkalo.« A do bridkega konca bi lahko iz svojega zvezdniškega statusa še ogromno iztržil. Nekateri mu predlagajo snemanje televizijskih reklam, drugi so že razvili posebno aplikacijo za Iphone, pri kateri se lahko zabavate pri izbiranju med dvema ponujenima možnostima. Uporabnik vpiše svojo dilemo in animirana hobot-
nično ljubim. Vrnila se bova k običajnemu življenju in dolžnosti soproge bom izpolnjevala kot vsaka druga žena,« je za malezijski časnik dejala Wookova. Muhamad je povedal, da gaje njegova precej starejša soproga v centru za odvajanje od odvisnosti obiskala petkrat. »Vedno sem jo pogrešal. Vem, da sem naredil nekaj narobe, in to obžalujem,« je še povedal. Wook je sicer lani zatrjevala, da je pripravljena tudi na to, da se bo morala poročiti še triindvajsetič, saj se boji, da jo bo Muhamad, ko bo zaključil program odvajanja od odvisnosti, zapustil zaradi mlajše ženske. Očitno se to (še) ni zgodilo.
[trkanje
Sem in tja
Tudi s projektom blok 6 se gredo nekateri slepe miši.
Barvitejše Gorenje
Gorenju se morda vendarle obetajo lepši, barvitejši časi. Za predsednika nadzornega sveta so izbrali Urša Slavinca, direktorja tovarne barv Helios.
Za koga vse
Dobili bomo davek na nepremičnine. Bo veljal tudi za vse tiste politike in drugačne uradnike, ki se nikamor ne premaknejo?!
Podpora in previdnost
Nekatere stranke jasno podpirajo izgradnjo bloka 6, druge so tiho. Ne vedo še, katera stran bo zmagala.
Še sreča
Policisti nas opozarjajo, naj svoje hiše ali stanovanja ob odhodu na dopust dajejo videz, kot da smo doma. Vse več Slovencev je takih, ki jim ni treba delati takega videza. Saj so res morali ostati doma.
Šoštanj manj žlahten
Občina Šoštanja se bo znižala in izgubila pomembnost. Prodaja Grajsko planino.
Alternative
Vse več razmišljamo o novih pogonskih gorivih za avtomobile. Pri nas jih je še vedno preveč na alkoholni pogon.
Na drobno
Ob sedanjih razpravah o križih in težavah slovenske energetike in gradnji novega bloka bi morda prišel prav tudi novi drobilnik, ki so ga zasnovali v
Premogovniku Velenje. Morda bi velike težave lahko učinkovito zdrobil.
Moteči delovni čas
Mnogi Šoštanjčani so se razjezili, ker naj bi bil novi delovni čas njihove lekarne med poletjem veliko krajši. Iz dveh razlogov. Eni zato, ker zaradi težav s Tešem potrebuje tablete proti glavobolu tudi po tej uri, drugi preprosto zato, ker morajo po tej uri po »zdravje« v Velenje.
NASI KRAJI IN LJUDJE
Ob solzah in žalosti tudi iskrice
Predvsem sosedj e in sokraj ani v Rečici ob Paki pomagali trem ljubkim deklicam, ki so pred nedavnim ostale brez mamice - Šmarška Karitas pomaga pomoči potrebnim, ne glede na to, ali so verni ali ne
Tatjana Podgoršek
V današnji potrošniško naravna-vi družbi ljudje vse manjkrat opazimo stiske, v katerih so se iz najrazličnejših razlogov znašli naši sosednje, prijatelji, znanci. Obstajajo svetle izjeme, med katerimi je zagotovo potrebno omeniti pomoč trem ljubkim deklicam, starim 4, 8 in 11 let, iz Rečice ob Paki, ki so pred nedavnim ostale brez mamice. Prostovoljke šmarške Karitas so namreč organizirale akcijo zbiranja denarja in v tednu dni zbrale blizu 300 evrov.
»V tej akciji je šlo bolj za sosedsko pomoč, pomoč sokrajanov kot za akcijo šmarške Karitas. Je pa res, da je pobudo zanjo dala ena od prostovoljk omenjene dobrodelne organizacije in da smo prostovoljke dobre ljudi, ki imajo dlani odprte tudi za druge, iskale predvsem znotraj svojih vrst,« je dejala Romana Mandelc, prav tako ena od zavzetih prostovoljk šmarške Karitas, in nadaljevala: "Ob pogledu na tri mladoletne deklice, ki jim je umrla še ne 40 let stara mamica, človek ne more ostati ravnodušen. Sploh če veš, da sta celotno breme skrbi zanje prevzela stara mama in mamičin očim, njune pokojnine pa so skromne. Ko smo jima po osminski maši za pokojno izročili denar, sta bila pomoči zelo vesela. Ob solzah in žalosti v njunih očeh ni bilo mogoče spregledati iskrice upanja. Vsaka pomoč jima je v teh težkih trenutkih zelo dobrodošla.« Romana Mandelc je še povedala, daje informacija o zbiranju denarja resnično šla od ust do ust, sokrajani, predvsem sosedi, pa so ji prisluhnili in se odzvali. Na seznamu je zapisanih 16 darovalcev. »Naj izko-ris tim to pri lož nost in pozovem ostale sokrajane, občane, da tudi v prihodnje stojimo deklicam ob strani in jim s skupnimi močmi omo-
gočimo čim lepše življenje med nami.«
Karitas pomaga vernim in nevernim, pomoči potrebnim
Tajnica šmarške Karitas Martina Hrastnik je povedala, da organizacija uradno deluje pod okriljem Škofije Celje dve leti, začetki njenega delovanja pa segajo v leto 1994, ko so prostovoljke prvič organizirale miklavževanje za predšol-
vsem, kadar izgubijo delo, ter otrokom, ki jim starši težko kupijo šolske potrebščine. Pri tem jim zelo pomaga škofijska Karitas in učenci šmarške osnovne šole. Položnic ljudem v stiski ne plačujejo, ker za to nimajo denarja. Tistega, ki imajo na voljo, pridobijo z izdelova-
Martina Hrastnik: "V župnijski Karitas poleg oznanjanja in bogoslužja udejanjamo tudi zapoved ljubezni do bližnjega.«
ske otroke in otroke do tretjega razreda osnovne šole. »To počnemo še danes. K tej aktivnosti smo kmalu dodale še obiske starejših v domovih za varstvo odraslih v Velenju in na Polzeli ter obiske starejših oseb na njihovih domovih ob veliki noči, božiču in novem letu. Ob tej priložnosti jih tudi skromno obdarimo.« V zadnjem času pomagajo še drugim sokraj anom v stiski -kotpoudarjaHrastnikova- ne glede na to, ali so verni ali ne. Pred-
Romana Mandelc: »Pozivam soobčane, da tudi v prihodnje stojijo ob strani deklicam in jim skupaj omogočimo čim lepše življenje med nami.«
njem vizitk, adventnih venčkov in cvetnih butar. Hrane ne zbirajo, ker za to nimajo primernih prostorov. Izjema je bilo lansko leto. Sicer pa pomagajo s prehrano, ki jo dobijo iz evropskih sredstev ali jo na stalnem prostoru, ki ga imajo v Mercatorjevi trgovini, za ta namen darujejo kupci.
Lani so s hrano pomagali omiliti stisko 73 ljudem, 24 starejšim in osamljenih, trem občanom, ki so ostali brez sredstev, približno 20 učencem pa so pomagali s šolskimi potrebščinami. »Za zdaj še pokrivamo potrebe. To pa zato, ker ljudje ne povedo za stisko, so zadr-ža ni. Mis lim pa tudi, da za nas vsi še ne vedo,« je še dejala Martina Hrast nik.
Jubilejnih 90 let Anice Vrtacnik
Pravijo, da je srečen tisti, ki se zna veseliti malih stvari in poiskati zadovoljstvo v njih. Da je za srečo dovolj iskrena beseda, topel stik rok in nasmeh bližnjega. Zagotovo je bila sreča na obisku sobotnega dopoldneva, 24. julija 2010, pri gospe Anici Vrtačnik, krajanki Raven pri Šoštanju.
Anica Vrtačnik, med prijatelji Ciglerjeva Anica, je v soboto praznovala svoj 90. rojstni dan. Ob tem častitljivem jubileju so slavljenko obiskali številni sorodniki, prijatelji, znanci in ji zaželeli vse najlepše. Dopoldan so na vrata potrkali tudi župan Občine Šoštanj gospod Darko Menih s soprogo, predstavniki delegacij Krajevne skupnosti Ravne, Rdečega križa Ravne, Društva upokojencev Ravne, Društva invalidov Šoštanj, Zveze borcev Ravne in njeni prijatelji. Gospod Ivan Kumer je raztegnil meh svoje harmonike in popeljal zbrane obiskovalce do vhodnih vrat. Presenetili so Anico in ji popestrili sobotno dopoldne. Skupaj so zapeli in zaželeli slavljenki veliko zdravja, sreče in
še mnogih let ter - kot je dejal župan: »Da bi se takole srečali tudi ob naslednjih okroglih jubilejih.« Vsak predstavnik delegacije je gospe Anici podaril tudi darilo.
Obiska prijateljev, lepih, iskrenih želja in toplih besed se je slavljenka zelo razveselila in obiskovalce povabila na prigrizke in kozarček. ■ Nastja Stropnik Naveršnik
V ospredju projekt vas Solčava
V Občini Solčava so k »solčavski zgodbi« dodali še nekaj kamenčkov - Turizem ni dejavnost, ki bi j i morali vse podrediti
Tatjana Podgoršek
S prireditvami, ki so se zvrstile minuli konec tedna, so v občini Solčava začeli praznovanje občinskega praznika. Na slavnostni seji
prihodu v zgornji del Zgornje Savinjske doline življenje ustavilo ali upočasnilo, smo v zadnjih letih moč no spre me ni li. To med drugim dokazuje lani pridobljen naziva evropska destinacija odličnos-
mu namenu. Osrednji projekt 'Stara nova Rinka' delamo v smeri, da se bo v vasi Solčava dalo ustaviti, usesti in kaj dobrega pojesti,« je bil zadovoljen ob pogle du na opravljeno delo od lanskega do letošnje-
S sredstvi Leader so zgradili otroško igrišče, pri čemer so - tako kot pri še nekaterih pridobitvah - postavili v ospredje Solčavski gorski les. Okrog njega pletejo še druge »zgodbe«.
se bodo zbrali v nedeljo, 1. avgusta, ob 21. uri, na tamkajšnjem večnamenskem prireditvenem prostoru.
Po besedah župana Alojza Lipni-ka ga praznujejo z zadovoljstvom. »Občutek nekaterih, da se je ob
ti. Življenje v lokalni skupnosti poživljamo, bogatimo, dodajamo kamenčke k naši »solčavski zgodbi«. Konkretno: prireditveni prostor, parkirišča pri cerkvi z dovozno cesto ter urejene poti okrog vasi Solčava. To smo že predali svoje-
ga občinskega praznika Lipnik. Kot je še dejal, usmerjajo vso energijo in denar v uresničitev projektov, ki se odvijajo v vasi Solčava. Kajti morajo jo pripraviti na ustavitev toka turistov, ki gredo proti Logarski dolini.	■
Solčavsko se predstavlja
Začeli so se 18. Solčavski dnevi - Začrtani so trajnostno in predstavljaj o tisto, kar na Solčavskem že obstaj a, ter izzive za prihodnje
Tatjana Podgoršek
Na Solčavskem, v evropski desti-naciji odličnosti, so minuli petek začeli 18. Solčavske dneve. Gre za splet etnografskih, kulturnih in turistična prireditev, ki so uvod v praznovanje občinskega praznika, hkrati pa priložnost za prikaz starih šeg in navad. Prireditev bodo
ki kulturni ustvarjalci in prijatelji, ki prihajajo od drugod. Med drugim tudi iz Sežane. Ob tej priložnosti je zaživela vaška tržnica, nastopil je mojster zvoncev Marjan Novak, manjkalo ni animacij za otroke. V pestrem in raznolikem programu velja omeniti še jutrišnjo (v petek) igrano predstavo Solčavsko skozi čas in sobotno inter-
Del svojega dela so predstavili na razstavah, ki so odprte ves teden.
sklenili v nedeljo, 1. avgusta.
Organizator je letos ustanovljeni Zavod za turizem in trajnostni razvoj, pri izvedbi pa sodelujejo vsa ostala aktivna društva v kraju. V minulih dneh so se že zvrstili koncert v cerkvi Marije Snežne, glasbena monokomedija Od tišine do glasbe v izvedbi Jureta Ivanu-šiča, pa nedeljska prireditev Prijateljstvo ne pozna meja, na kateri so se predstavili Solčevani, okoliš-
aktivno gledališko predstavo za otroke Cirule čarule. To bodo zanimive delavnice, na katerih bodo otroci iz Solčave risali na teme tamkajšnjih bajk risbice, računalniško obdelali v risanke, te pa nato postavili v razstaviščni prostor novega objekta Rinka. Vse dni v tednu si lahko obiskovalci ogledajo še razstave filcanih izdelkov, ročnih del, fotografij alpskega cvetja, razstavo metuljev, vrteli bodo filme, pos-
nete na Solčavskem. Pripravili so še vodene sprehode in oglede različnih znamenitosti.
Po besedah direktorja zavoda Marka Slapnika pridobitev naziva evropska destinacija odličnosti ni samo potrditev dela v preteklih letih, ampak tudi izziv za naprej. Sprejeli so ga in v to smer začrtali razvoj Solčavskega. Zato so ti dnevi naravnani trajnostno, sonaravno. So tisto, kar se že danes vidi tu. To pa ni le vese li ca v treh dejanjih, kot je bilo v prete klih letih, ampak se stvari dogajajo devet dni. Prav tako so se nekatere aktivnosti že zgodile, marsikatera, ki se bo zgodila na Solčavskih dnevih, pa se bo odrazila kasneje - v jeseni, pozimi ali prihodnje leto. Zato za nas niso toliko pomembne razstave, bolj delo, ki so ga v različne izdelke vložili tukajšnji ljudje. Ker ne želimo nekega lažnega blišča, delamo vse prireditve, dogodke z domačimi ljudmi. Naš cilj je torej predstaviti obiskovalcem Solčavsko takšno, kot je v resnici, v samem kraju pa pripravitit naloge in načrte na tem področju za naprej,« je še dejal Marko Slap nik.

Vse bolj Čisto moje Velenje
Velenje, 26. julija - V ponedeljek je s štirinajstdnevnim počitniškim delom v mestni občini Velenje začela že tretja skupina dijakov in študentov. Tudi skupina 75 mladih bo v okviru projekta Čisto moje Velenje skrbela za lepše mesto, pomagala varovancem Doma za varstvo odraslih in sodelovala pri aktivnostih Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje na centralnem igrišču. Mladi so tudi tokrat pred začetkom dela opravili izobraževanje iz varstva pri delu, vodja Urada župana in splošnih zadev Mestne občine Velenje Alenka Rednjak pa jim je podrobneje predstavila letošnje novosti in cilje projekta. V njem bo letos do konca septembra sodelovalo kar 550 mladih iz Velenja.
Od sredine julija deset dijakov in študentov posamezne skupine projekta Čisto moje Velenje pomaga urejevati in čistiti tudi ekološke otoke. Teh je na območju mestne občine Velenje kar 210. Sistematično čiščenje zbiralnic po krajevnih skupnostih so že po nekaj dneh izvajanja pozdravili občani. Mladi pa ob čiščenju tudi pomagajo občanom pri pravilnem razvrščanju odpadkov.
■ bš
Za Športni park Velenje prejeli 17 predlogov
Velenje - Mestna občina Velenje je skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije v mesecu aprila objavila natečaj za arhitekturne in urbanistične rešitve za Športni park Velenje. Gre za celovito ureditev območja ob mestnem stadionu, kjer naj bi v bodoče stali nogometni stadion, dvorana in atletska dvorana. Do zaključka razpisa je prispelo 17 elaboratov. Vsi so bili oddani po pravilih.
Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Mestne občine Velenje in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, bo do začetka septembra izbrala najboljše arhitekturne in urbanistične rešitve za Športni park Velenje.
■ bš
Mnenja in odmevi
Svoje fekalije iz greznic polivajo kar po gozdu
Z radostjo sem doživela spomladansko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Bilo je veliko dinamike, složnosti, ljudje so podprli eden drugega, imela sem občutek, da je bila cela Slovenija ena sama velika družina.
Toda žal obstaja v Sloveniji na področju okolja še en velik problem, o katerem nihče ne govori, tudi v medijih še nisem o tem nič zasledila. Gre za mnoge podeželske hiše, ki nimajo po predpisih zgrajene greznice, zato fekalije in gospodinjske odplake spuščajo kar v gozd ali pa po najbližjem bregu. To potem v naravi neznosno smrdi, predvsem ko je nizek zračni pritisk. Najbolj zaskrbljujoče pri teh odplakah, ki vsebuje tudi veliko kemičnih snovi, je to, da onesnažujejo podtalnico ter uničujejo rastlinske in živalske vrste. Ljudje se ne zavedajo, da je čista voda vir življenja in zdravja. Podoben problem je pri gnoj ni ci, kot piše v reviji Osvoboditev živali, marec 2008, v članku Smrtonosni gnoj povzroča izumiranje vrst: »Zoolog, evolucijski biolog in ekolog Josef H. Reichholf je dokazal, r nihče ni imel za možno: ne industrija, ne
avtomobilski izpuhi, ne močna pozidava niso krivi za izumiranje vrst, temveč poljedelstvo s svojo gnojnico. V Nemčiji pod neusmiljenimi pogoji letno vzredijo 15 milijonov govedi in 24 milijonov svinj. Kaj naredi človek z gnojnico, ki jo proizvede teh 15 milijonov govedi in 24 milijonov svinj? Polije jo po polju. In to ne ostane brez posledic. Dušik, ki ga vsebuje gnojnica, zaduši rastlinske in živalske vrste. Rezultat: zoolog je našel v majhnem parku sredi Münchna 350 različnih vrst ptičev, nasprotno pa so na deželi že vrabčki postali redkost... Glavni razlogi za izginjanje vrst v srednji Evropi: kmetijstvo z gnojem in gnojnico:78 %.«
Toda tudi tisti, ki imajo greznico zgrajeno po predpisih, jo včasih spraznijo kar v gozdu, ker je čiščenje greznic seveda povezano s stroški. Toda še večji strošek bodo imeli naši otroci oz. naslednje gene ra cije, ki morda sploh ne bodo imeli več kje dobiti pitno vodo. Ali naša država in občine razmišljajo o teh grozljivih posledicah? Po predpisih je praznjenje greznice v gozdu prepovedano. V Uradnem listu Republike Slovenije piše, da praznjenje greznic izvaja upravlja-lec javne kanalizacije ali drugi izvajalec po programu o praznjenju greznic in pod kontrolo upravljal-
ca javne kanalizacije. In nadalje: »Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, je za zbiranje odpadnih voda obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak - greznice, čistilne naprave - v skladu z veljavni mi pred pi si. Grez ni ce morajo biti grajene tako, da se odpadna voda ne razliva po terenu in ne pronica v podtalje. Greznice so del notranje kanalizacije. Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odplak. Greznice morajo biti praznjenje po programu, ki ga izdela izvajalec. Izvajalec mora voditi o greznicah posebno evidenco, iz katere je razvidno lastništvo, lokacija, velikost, vodotesnost in datum praznjenja greznice. Odpadne vode in gošče iz greznic se morajo prečistiti na čistilni napravi.«
Toda kaj pomagajo predpisi, če jih praktično nihče ne kontrolira v praksi. Del svojega življenja sem preživela v Švici, kjer je država zelo stroga do last ni kov hiš, ki se ne držijo predpisov glede greznic. Kazni so visoke. Zato pozivam odgovorne v državi in občinah, da prevzamejo večjo kontrolo na tem področju. Za dobro ljudi, narave in živali.
■ Berta Schmid, Ostrožno pri Ponikvi
Val avanture v modi poletja 2010
Vojaški oklep
Trend vojaškega oklepa črpa ideje iz vojaških kampov ... jemlje vojaške kose oblačil ... jih pomeša z urbanim slogom. Puloverji s kapucami, legice, čevlji z zaponkami in j akne z značkami... 'od-štekani printi, podložena ramena,
čečega ali vpadljivega vzorca...
Latina
Latino trend predstavlja drzno, nagajivo, a še vedno običajno dekle ... Nosi oblačila neposredno iz latinske četrti New Yorka ... oblačila imajo pridih 80. in 90. let, r'n 'b-jevsko dušo, z živahnimi bar-
to nature'-stil.
Futuristična popotnica
Digitalna doba vpliva tudi na letošnje trende. Futuristični kroji, nekoliko drugačni živalski vzorci in 'tribal'-potiski... jeans pa je pobeljen, raztrgan, jakne zakrpane, majice razvlečene in luknjaste, prosojne. Nujen modni dodatek je nakit, podoben verigi... uporniški 'look' je IN ... za tiste, ki si upate.
pravijo na kopico vznemirljivih trendov, ki že trkajo na vrata.
Izbira bo velika. Eno najbolj simpatičnih, ne pa nujno za vroče dni najbolj uporabnih novosti predstavljajo moški poletni plašči, ki jih preprosto ogrnemo preko majice s kratkimi rokavi. Najbolj tren-dovske barve se letos gibljejo oko-
naramnice so modni must-be letošnjega vojaškega stila.
Cvetlični vzorci
Brez cvetličnih vzorcev v toplih dneh ne gre ... Različno velike, prave ali abstraktne cvetlice najdemo na oblekah, krilih, bluzicah in šalih ... Modni oblikovalci so se lotili kombiniranja cvetličnih vzorcev, pri čemer niso pazili na to, da bi imela oba vzorca med seboj skupno rdečo nit. Če ste mlade in drzne, se le preizskusite v kombiniranju vzorcev ... pazite le, da na del telesa, ki vas najbolj moti, ne boste oblekle največjega, najbolj kri-
vami tropskega sadja in havajskimi printi. Latina je drzna in strastna
Ntirtivno zapeljujoče roman tič na
Tretji trend nas popelje na angleško podeželje - lahkotna oblačila, dihajoča, naravna, zaznamujejo ga 'maxi' obleke z rožami, metuljčki, pikapolonicami, vintage suknjiči in tunike. Ženstven, a zelo 'back
Vsak
pomlad no -po let ni dan roman tič na
... v poletnem bikiniju ...
Naredile boste vtis, če ...
... boste zapeljevale v jeansu, barvnih čeveljcih - natanko takšnih, kot bi jih ravnokar potopili v različne vrste barvnih odtenkov, ali čevelj cih, obdanih z neštetimi lahko tudi barvnimi pasovi. V letošn-
je poletje vas lahko zanese v prepričljiv korak čevelj popolnoma brez kopita ali pa z visokim kopitom ... odvisno od stylinga, ki si ga boste nadele ... Začutite svežino poletne vročine in se hladite v prosojnih božajočih se materialih.
Žival ske vzorce so zamenjali pobarvani čevlji, ki so videti, kot bi jih namočili v akvarelne barve.
Moški poletja 2010
Poletje je pred vrati. Skraj ni čas, da se tudi moški ljubitelji mode pri-
li barve jajčne lupine, smetanaste, pa tudi rjave. Na srajcah in majicah se razigrano nasmihajo pikice, črte, celo rožice.
Med materiali čevljev se pogosto pojavlja velur, pa tudi gladko usnje.
Mornarski trend lanskega leta lahko mirne duše nadaljujete tudi letos. Ker j e modra tako ali tako kaljica sezone, lahko eksperimentirate z različnimi odtenki, kot sta npr. mornarsko mod ra, morsko modra in sinja. Okvirji sončnih očal so letos presenetljivo barvni, najpogumnejši lahko izberejo rumene. Zadetek v polno bo tudi robat usnjen pas z veliko zaponko.
Primite se za poletna jadra in zajadrajte na prostran ocean...
■ Karolina Destovnik
Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje ali na email naslov petra.tekavec@deseos-ve tova nje. com
Spoštovani,
Malo mi je nerodno razložiti, kaj me muči, ker se mi zdi, da bi moral ta problem že zdavnaj rešiti in se ne obremenjevati z njim. S sestro se od otroških let ne razumeva najbolje. Sedaj sva oba odrasla, jaz 32 in ona 38. Imava stik, vendar ne ravno toplih odnosov. Tega ne pogrešam, zajeda pa me dejstvo, da je ona v življenju bolj uspešna kot jaz in se s tem postavlja. Nedirektno mi kaže, da ji ne sežem do kolen. Res je, da je diplomirala, jaz pa sem študij opustil. Vseeno pa mislim, da nima te pravice in naj me pusti pri miru. Dodatna težava je v tem, da starši velikokrat stopijo na njeno stran in mi občasno dajejo vedeti, da bi lahko več naredil iz sebe. Mislim, da sem zadovoljen s tem, kar imam, in s svojim življenjem. Imam čudovito družino, z ženo sva si blizu, otroka pa me obožujeta. Paradoksno se mi zdi, da sem kljub temu potrt, ko se srečam s sestro ali starši. Morda pa le ni vse tako enostavno, kot se zdi, kaj menite? Hvala za vaše mnenje.
Primarna družina me ne spoštuje
Dragi bralec,
Hvala za predstavitev dinamike v vaši družini. Mislim, da je za vas ta težava pomembna, saj vas očitno obremenjuje. Niste edini, vsi nosimo težave iz primarne družine s seboj, dokler jih ne osvetlimo in se aktivno lotimo njihovega reševanja. Pri vas gre za dva vidika. Prvi je, da vam sestra in starši ne izkazujejo priznanja in spoštovanja. Dajejo vas v nič in od vas pričakujejo več. Žal mi je, da od primarne družine niste dobili potrditve in občutka vrednosti. To je osnovna naloga staršev in žal ti prenašajo svoja pričakovanja na otroka, namesto da bi ga sprejeli in vzpodbujali, da prepozna in realizira svoj potencial. Drugi vidik je, da ima njihovo mnenje na vas vpliv v sedanjosti in mislim, da globoko v sebi niste prepričani vase. Verjetno ste visoke kriterije staršev in sestre ponotranjili. Zato, boste morali vprašati sebe, kaj je tisto, kar res priča kujete od sebe, in si prizadevati za sprejemanje sebe. Ni važno, kaj dosežete ali počnete, pomembno je, da vas to osrečuje in izpolnjuje. S tem boste realizirali svoj potencial, mnenje družine pa vas bo manj potrlo.
VI PIŠETE
Sama po Aljaski
(nadaljevanje in konec)
SEVERNA OBZORJA
Severna obzorja, kakor so poimenovali priljubljeno nadaljevanko, ki je bila posneta v zaradi tega sedaj znanem mestecu Talkeetna, je le približek resnice, ki se imenuje Aljaska. Ob vožnji proti znanemu mestecu sem nekaj kilometrov prej zagledala nekaj povsem posebnega. Jezer-
ponovno delno zakrivala z oblaki. Reke so se neskončno daleč vile po pokrajini, kjer se nato lahko razume, da nekateri veslajo mesece in mesece, da pridejo do želenega cilja, ogromne ravnine z revnim gozdom, dolgi gorski grebeni, ki se tudi v poletnih mesecih hvalijo s snežno površino. Ena od Japonk je celo začela jokati, ko je opazovala vse te lepote.
Marsikdo si pod imenom Aljas-
ce ob cesti, na katerem so bili parkirani hidroplani, dve leseni hišici, katerima je na strehi rastla trava in na eni celo manjša breza, in takoj sem vedela, da si želim lepote Aljaske videti še iz zraka. Kljub temu da sem za to odštela 175 evrov za eno uro, sem še z nekaj Japončki ter pilotom vzletela na jezercu ter se podala odkrivati lepote iz zraka. Upravičeno rečejo Aljaski »The Last Frontier« - zadnja meja, zares redek del sveta, kjer je še moč videti pokrajino, kakršna je v prvotni obliki. Iz zraka sem videla, koliko je dejansko jezer, poleteli smo preko ledenika ter se približali tudi prej omenjeni veličastni gori McKinley, ki se je
drugače. Človek seje želel nekako udomačiti in s tem je odvzel velik del lepote, mistike in čara severa ter zgradil dve večji mesti. Temu pa so se uprli losi, ki sedaj žvijo nekako v sožitju s prebivalci mest.
BOGASTVO ALJASKE
Ni vse bogastvo Aljaske samo neokrnjena narava, česar tudi ne spoštujejo vsi, temveč so tukaj tudi znani zlato kopi ter najdbišča nafte. Preden so Rusi prodali to ozemlje ZDA, se niso zavedali, kaj izgubljajo. Sedaj pa se Aljaščani veselo ponorčujejo iz njih ter tiskajo na maj ice napi se, da se iz Aljaske da videti Rusija. Novi gospodarji so odkrili neslutene količine zlate rude,
ka predstavlja večni sneg, led, mraz ter pozimi večno temo. To je dežela, ki jo odlično zaznamujeta polarni dan in polarna noč. Ob vožnji po najbolj severnem delu, kamor sem pripotovala, mestu Faihrsbank, sem doživela, daje sonce sijalo ves dan. Niti za trenutek ni izginilo za gorami. Malce čuden je občutek za spanje, vendar se ob utrujenosti da tudi to. Ker sem ravno omenila mesto Faihrsbank, ki je drugo največje mesto na Aljaski, ob enem pa sta to edini dvea veliki mesti, sem v njih opazila velik vpliv Amerike, življenje teče podobno, kakor bi v tem svetu bili dve vrsti življenja, eno na podeželju, drugo v mestih. Povsem
kar je pritegnilo v to za takrat neusmiljeno in kruto deželomnogo ljudi. Le redki so od tega zares obogateli, mnogi so podlegli mrazu ali pa so bili žrtve divjih živali.
V prvi polovici minulega stoletja so odkrili še drugo veliko bogastvo te pokrajine, to so veliki zakladi nafte. Čez celotno ozemlje - od severa do juga - poteka cev, v kateri se pretaka nafta. To je nepogrešljivo doživetje za vsakega obiskovalca, da si ogleda znano ter neverjetno dolgo cev.
Bogastvo Aljaske pa so tudi njieni
domačini, ki sedaj sicer že živijo sodobno, vendar še vedno veselo prikazujejo star indijanski način življenja. Med potjo sem nekje ob eni od mnogih rek ob počitku spozna la dva doma či na, ki sta nad menoj bila celo bolj pre se ne če na, kakor jaz nad njima. Mnogim ni povsem jasno, da eno samo dekle prepotuje to divjo deželo. Z veseljem sta iz avtomobila vzela njihov znani instrument, country kitaro, ter mi zaigrala eno od znanih aljaških pesmi. Zveni povsem drugače, vendar se zliva v to pokrajino
tudi glasba, ki se je razvila na tem področju. Prijaznost domačinov na Aljaski bi ocenila kot najbolj prijazen del sveta, če ga primerjam z mojimi že mnogimi potovanji. Dali so mi občutek, da so veseli vsakogar, vendar za to ne zahtevajo plačila na vsakem koraku. Drznih voznikov, nervoznih, zmedenih ali zaskrbljenih ljudi ni mogoče srečati nikjer. Zato Aljaska kot ena zadnjih prostranstev neokrnjene divjine predstavlja željo vsakomur, ki v življenju sanja še o čem drugem kot o standardnem življenju.
Tako so mi domačini predstavili tudi svoje vlečne pse, s katerimi sem se tudi imela možnost popeljati z letnimi sanmi. Težko je opistai, kako velika je želja teh psov, da imajo čast vleči sani.
Ob vseh teh čarih Aljaske - je še kaj lepšega, kakor pa se pogostiti s sveže pripravljenim lososom?
Sama sem s na potovanju po severu odlično znašla, čeprav je ob začet-
Po velikosti je za 74 Slovenij, kjer pa živi četrtina toliko prebivalcev kot pri nas.
Pozimi je tam tudi -75 stopinj, do 3 metre snega.
Več kot polovica svetovnih ledenikov.
14 vrhov višjih od 4200 m. Turistična sezona od junija do avgusta.
Leta 1867 je Rusija prodala ozemlje Aljaske ZDA za 7,2 milijona dolarjev.
Cene - povprečno podobne našim.
Cena letalske vozovnice 1200 evrov.
Najem avtomobila preko www.alamo.com, cena 375 evrov za dva tedna. Ceste: mnoge zaprte čez zimo. Previdnost ni odveč, saj so na mno gim mes tih zara di hudih zim poškodo va ne.
Razdalje: na Aljaski imajo milje. Običajno so razdalje med enim in drugim krajem tudi po 100 ali več milj, vmes morda samo kakšna črpal ka ali pa še to ne. Neprijetnosti, ki sem jih doživela: ogromni požari, ki jih zanetijo strele in jih je težko pogasiti. Narava nato potrebuje zaradi kratke sezone za rast več let, da si opo mo re.
Prenočevanje: spanje v avtu, kar je navada mnogih popotnikov na Aljaski. Nekateri se zapljejo v kamp ter spijo v avtu, drugi pa parkirajo kar kjerkoli.
ku bila misel na to »sama po Aljaski« kar malce nenavadna. Na koncu pa sem ugotovi la, da je bila nekaj posebnega, nekaj drugačnega, saj si povsem odvisen sam od sebe: delaš, kar želiš, greš, kamor hočeš ... spoznaš precej več ljudi kakor jih, če si v dvoje, imaš pa tudi razne privilegije. Potovanje po deželi polnočnega sonca s prostrano in neverjetno lepo naravo je bilo drugačno. Vsega se ne da opisati z besedami...
■ Mateja Mazgan
Iskanje sonca na Pokljuki
V teh dneh, ko nam vročina skoraj ne da dihati in ponoči ne spati, se zdi kaj nenavadno, da pride dan, ko iščeš sonce . In to ravno na dan tradicionalne akcije Šaleških vodnikov PZS, ki vsako leto v juliju organiziramo skupen izlet pod naslovom Varno v gore. Pri odločanju za izlet je najtežja igra z vremenom, ki nam v poletnih mesecih poleg dežja grozi z nevihtami, ki nikakor niso dobrodošle! Predsedniki Planinskih društev Šoštanj, Velenje in Vinska Gora, ki je letos bila na vrsti kot glavni organizator pohoda, so imeli težko nalogo, saj so kolebali med odločitvijo da ali ne.
Nazadnje je padla odločitev »za« in dva avtobusa hoje in lepih doživetij željnih planincev je usmerila tja proti Gorenjski na območje Krme, kjer je imela izhodišče prva skupina z zelo zahtevno potjo, saj je bila njen cilj Debela peč. Večji avtobus pa se je mimo Bleda usme-
ril na Pokljuko, kjer sta imeli izhodišče drugi dve skupini - lahka za Viševnik in zahtevna za Veliki Draški vrh.
Vso pot smo zvedavo pogledovali v nebo, ki so ga ponoči ohladile krajevne nevihte in je sedaj z odstirajočo se jasnino tu in tam kazalo kar dobro. A glej ga zlom-ka! Na enem zadnjih ovinkov - že na področju Rudnega polja - se je trikotnik neba med smrekami pokazal prav z zastrašujočo modrino. Ves optimizem je v trenutku splahnel, ko smo parkirali v neposredni bližini tabornikov in izstopili iz avtobusa le toliko, da smo se »pretegnili«, se sicer pripravili na pot in - spet vstopili, saj so nas vanj pregnale dežne kaplje.
Treba se je bilo odločiti, saj ni kazalo na bolje, in - odpeljali smo se na Bled, na »krem šni te«! Tu se je bilo treba ponovno odločiti -kam?! Tako se je prva sku pi na odločila za Dobrčo, ostali dve pa
?0 HRIBIH IN MINAH
za Čemšeniško planino. Mislim, da je bila dob ra odlo či tev, da ni bil dan »izgubljen«, saj smo ga preživeli lepo kljub občasnim dežnim kapljam, ki so hipoma ponehale. Dom na Čemšeniški planini s krasnim razgledom na Zasavje je bil kot nalašč za počitek, pri Zajčevi koči pa je nedeljska moška druščina ravno toliko raztegovala harmoniko in pela, da nam je ustvarila prijetno vzdušje. V stilu letošnje teme »Odprte planinske šole« smo jo zapustili po nemarkirani stezi in doživeli divjino hudourniškega potoka in prišli v Loke v neposredni bližini Tabora, kjer nas je dobro razpoložene čakal avtobus. S prvo skupino, ki seje nahajala še v Tržiču, smo se pozdravili po mobiju in si zaželeli nasvidenje čez leto dni.
Hvala vsem, ki so se trudili, daje izlet kljub nagajivosti vremena uspel.
■ Marija Lesjak
V Paki kmalu otvoritev družinskega igrišča
Mladi iz Pake med počitniškim delom urej aj o zadnja dela na igrišču nasproti novega doma kraj anov - Do jeseni še skoraj 7 kilometrov obnovljenih cest
Velenje, 21. julij - Predsednik KS Paka Srečko Avberšek pravi, da bo letos dobro leto za njihovo krajevno skupnost. Po tem, ko so prejšnji teden predali namenu povsem obnovljeno cesto v Loke, bodo še
bolj obsežnih obnov pa poteka prav v KS Paka.
Prejšnjo sredo so namreč začeli asfaltirati in obnavljati lokalno cesto Paka-Lopatnik-Lipje, ki poteka med KS Paka in KS Vinska
v tem poletju dobili skoraj 7 kilometrov dolg odsek posodobljene ceste med Trebeliškim in Tuševim v Vinski Gori. Cesto obnavlja in ureja podjetje PUP, koncesionar za redno vzdrževanje in obnavljanje občinskih javnih cest v MO Velenje. V teh poletnih dneh sicer nadaljujejo tudi redna vzdrževalna dela na številnih cestah v Velenju. V samem mestnem jedru obnavljajo tudi ceste oznake. Ena
Gora. Če povemo enostavneje, obnavljajo cesto od Trebeliškega do Tuševega. Najprej bodo uredili in asfaltirali približno 3.300-metr-ski makadamski del od Trebeliškega proti Vinski Gori, sledila bo obnova preostalega približno 3.500 metrov dolgega asfaltnega dela ceste od Pake do Trebeliškega.
»Z odprtjem igrišča res malo zamujamo, vzrok pa je tudi v tem, da smo se z MO Velenje dogovori-
li, da bodo mladi iz naše krajevne skupnosti počitniško delo opravljali doma, v Paki. Zato sedaj 22 mladih barva ograjo okoli igrišča, ki smo ga uredili tako, da bo na njem lahko uživala vsa družina, od najmlajših do najstarejših. Zelo so pridni, vodi jih podpredsednik KS Alojz Harnik. Kljub vročini vsak dan zelo veliko postorijo, zato bo naše igrišče kmalu nared za odprtje,« je dodal Srečko Avberšek. Na igrišču imajo igrala za najmlajše, rusko kegljišče, igrišče za mali nogomet in odbojko. Krajani se odprtja že veselijo, sploh ker sedaj, odkar imajo nov dom krajanov, društva in krajani še bolj aktivno delajo. In ko bodo imeli še igrišče, obljubljajo, da bodo nanj povabili tudi sosede.
■ bš
Med obnavljanjem ceste od Trebeliškega do Tuševega bo občasno prihajalo do občasnih delnih in popolnih zapor cest

Gostujoča taktika uspela
Na osrednji tekmi 2. kroga sta se Rudar in Maribor razšla z najmanj želenim izidom za gledalce - Tudi s takim razpletom sta bila trenerja bolj ali manj zadovoljna - V soboto lokalni derbi
Lestvica: PRVA LIGA 2010 2011
1.	Domžale	2	2	0	0	0	3:0	6
2.	Maribor	2	1	1	0	0	5:0	4
3.	Rudar	Velenje	2	1	1	0	3:1	4
4.	HIT	Gorica	2	1	1	0	3:2	4
5.	Luka	Koper	2	1	0	1	4:3	3
6.	Nafta	Lendava	2	1	0	1	2:2	3
7.	CM	Celje	2	0	1	1	1:2	1
8.	Olimpija	Ljubljana	2	0	1	1	3:5	1
9.	Triglav	Gorenjska	2	0	1	1	1:6	1
10.	Primorje	Ajdovščina	2	0	0	2	2:6	0
Rezultati 2. kroga				
Nafta Lendava		Primorje Ajdovščina	2:1	(0:0)
Triglav Gorenjska		CM Celje	1:1	(1:1)
Domžale		Luka Koper	2:0	(1:0)
Rudar Velenje		Maribor	0:0	(0:0)
HIT Gorica		Olimpija Ljubljana	2:2	(1:1)
Prva liga - 3. krog		
Sobota, 31. 7.	18.00	Primorje : Domžale
	20.00	CM Celje : Rudar
	20.00	FC Luka Koper : Triglav Gorenjska
Nedelja, 1. 8.	18.00	Maribor : Hit Gorica
Ponedeljek, 2. 8.	18.00	Olimpija : Nafta Lendava
Po drugem krogu novega nogometnega prvenstva v prvi lig so na vrhu lestvice brez poraza in z vsemi možnimi točkami le še nogometaši Domžal, ki so bili v prejšnji tekmovalni sezoni celo nekaj časa v skrbeh za obstanek, na koncu pa so osvojili osmo mesto. Kot pa pravijo trenerji, je vsako prvenstvo zgodba zase, in očitno so letos močnejši. Na startu v novo tekmovalno sezono so v gosteh premagali Celjane, v drugem pa na svojem igrišču aktualne prvake, moštvo Kopra.
Sedaj lokalni derbi
»To je pač naša nova destinacija, kjer se bo treba spet krvavo boriti za točko. Ta tekma za nas prihaja v nepravem času, kajti po slabšem startu bodo Celjani želeli doma priti do prvih treh točk in bodo storili, vse , da se to tudi zgodi. A tudi mi imamo svoje cilje,« pravi Rudarjev trener pred gostovanjem v Areni Petrol.
Mednarodni turnir v odbojki
Med 12. in 15. avgustom se bo v Mozirju na prenovljenem igrišču Bredent arene pred vstopom v Mozirski gaj odvijal Mednarodni odbojkarski turnir na mivki Oaza Mozirje open 2010. Letos bo že jubilejni deseti tovrstni dogodek, ki ga spremlja veliko zanimivih ter privlačnih popestritev za vse udeležence. Med navijače se namreč vsako leto podeli precejšnje število praktičnih nagrad.
Na letošnjem turnirju v odbojki na mivki bodo sodelovale številne odbojkarske ekipe iz drugih, bližnjih ter bolj oddaljenih držav. Udeležba tujih ekip je vsako leto močnejša. Omenimo naj nekatere, ki se bodo pomerile na letošnjem turnirju Oaza Mozirje open: Španija, Brazilija, sosednja
Hrvaška in mnogo ekip tudi iz Slovenije. Med zmagovalne ekipe dvojic se bodo podelile praktične in bogate denarne nagrade v vrednosti 1.500 evrov za posamezno ekipo. Skupni denarni nagradni sklad je težak 5.800 evrov.
Za vse, ki boste prišli spodbujati tekmovalce na mivki, bo poskrbljeno na vseh področjih. Manjkalo ne bo hrane, pijače, drobnih presenečenj in zabave z glasbenimi gosti. V petek, 13. avgusta vas bo zabavala pevka ALYA in Happy Band. Več o samem dogodku si lahko preberete na spletni strani www.mozirje-odbojka.org. Vabljeni vsi na nepo-
KAJ:
mednarodni odbojkarski turnir v odbojki na mivki »Oaza Mozirje open«
KDAJ:
med 12. in 15. avgustom 2010
KJE:
prenovljeno igrišče Bredent arene pred vstopom v Mozirski gaj v Mozirju Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo ter dobro vzdušje. V petek, 13. 8. vas bo zabavala pevka ALYA in Happy Band.
Vljudno vabljeni!
zaben Mednarodni odbojkarski turnir v Mozirje, ki ga vsako leto obišče preko 5000 navijačev in športnih navdušencev.
■ Irena Budna
Na naslednjih treh mestih so Maribor, Rudar in HiT Gorica s po enim neodločenim izidom.
Prav Rudar in Maribor sta se udarila v osrednji tekmi tega kroga, Novogoričani pa so Gostili Olimpijo. V Velenju gledalci v 94 minutah, toliko je sodnik skupaj podaljšal tekmo, niso videli nobenega zadetka. Brez zmagovalca se je končala tudi tekma v Novi Gorici, kjer je gostovala Olimpija, vendar so tamkajšnji ljubitelji nogometa vendarle videli kar štiri gole, po dva v vsaki mreži. Ti tekmi sta bili nočni in šele v nedeljo zvečer.
Štajerski derbi v Velenju med Rudarjem in Mariborom je privabil daleč največ gledalcev v drugem krogu, približno 2500. Oboji so imenitno začeli novo tekmovalno sezono. Gostje z najvišjo zmago proti novincu iz Kranja, ki so ga premagali kar s 5 : 0, rudarji pa so gladko, s 3 : 1, slavili v Ljubljani proti Olimpiji. Strelsko pa sta v prvem krogu blestela Vito Plut s tremi goli in še mladinec Elvis Bratanovic, ki je za rudarje zabil dva od treh zadetkov. Gotovo je bil tudi to eden ali kar glavni razlog, da se je na igrišču ob jezeru zbralo toliko ljubiteljev nogometa.
Ob upoštevanju, da se tudi nogomet igra za gole, pa so bili navijači prikrajšani za to značilnost. Tekmeca sta se razšla z neodločenim izidom 0 : 0. Očitno trenerja nista želela preveč tvegati in sta igrala po načelu, bolje vranec v roki kot golob na strehi. Gostujoči trener Darko Milanič je presenetil z začetno enajsterico, ki je bila zelo spremenjena v primerjavi s tisto, ki se je med tednom z zmago nad madžarskim Videotonom uvrstila v tretji krog kvalifikacij lige Evropa. Med drugim sta v prvem polčasu tekmo s klopi spremljala izkušeni Marcos Tavares in dvakratni strelec Dalibor Volaš. Najbrž pa je tudi upal, da se bodo domači nogometaši v prvem delu utrudili, nato pa bo s
REKLI
Bojan Prašnikar: »Glede na to, v kakšnem naletu in formi je Maribor, je za nas ta točko veliko vredna. Gostujočemu trenerju se taktiziranje ni posrečilo. V drugem polčasu je nadaljeval z najboljšimi napadalci, najbrž misleč, da so moji igralci že utrujeni. Toda uspešno smo jim kljubovali.
Mi smo še vedno v ustvarjanju ekipe, ki je v prejšnjem krogu dosegla lep uspeh z dobro igro proti Olimpiji v gosteh. Vsekakor pa je težko vsakokrat ponoviti takšno igro. Maribor je ekipa, ki nasprotniku ne dovoli, da bi se razigral. Z igro mojih fantom v prvem polčasu sem zadovoljen, saj so igrali dokaj dobro. Lahko bi bili iztržili kaj več. V drugem so bili preveč spoštljivi do nasprotnika, čeprav ni bil naš cilj,
da bi jih zapirali tako globoko na naši polovici, kot smo jih. Želeli smo jih zaustavljati že na njihovi polovici, vendar nam to ni uspelo. Kljub vsemu smo obdržali svojo mrežo nedotaknjeno. Tudi na tej tekmi je bilo opazno, da imamo v napadu sorazmerno mlade igralce in bo potreben čas, da bodo znali izkoristiti prostor, ki nastaja po nasprotnih napadih.«
Darko Milanič: »Mislim, da smo imeli nekoliko več od igre kot nasprotnik. Priigrali smo si tudi več priložnosti, kljub temu da je bilo to danes izredno težko, kajti nasprotnik je igral taktično v fazi branjenja izredno dobro. Po izgubljeni žogi so se skozi vso tekmo zelo hitro vračali na svojo polovico. S tem je bilo tudi za nas manj prostora za uspešno izveden napad.
počitima igralcema oziroma vsemi tremi prišel do želene zmage. Toda 'rudarji' so tudi tej zasedbi dobro kljubovali. Večji del prvega polčasa so bili celo boljši, saj prve pol ure gostje niso poslali niti ene žoge proti okviru vrat. So pa bili morda bliže zadetku, in to v 34. minuti, ko je Vito Plut z močnim udarcem zadel desno vratnico, Rudarjeve žoge pa so letele mimo vrat ali pa jih je brez težav pob(i)ral vratar. Dobrih deset minut pred tem pa je imel Rok Kronaveter veliko priložnost, da povede Rudarje v vodstvo. Gostujoči branilec Siniša Andjelkovic je v dvoboju s Kronavetrom neprevidno izgubil žogo; Kronaveter je krenil proti vratarju, Andjelkovic se je hitro pobral in mu od zadaj izbil žogo. Gledalci so pomislili na enajstmetrovko, toda sodnik je ocenil, da je bil start gostujočega igralca pravilen. Takoj za tem je v gostujočem kazenskem prostoru padel Fabjan Cipot, gledalci so
znova pričakovali poceni zadetek s pomočjo enajstmetrovke, sodnik pa spet ni bil enakega mnenja.
V nadaljevanju sta trenerja poizkušali z menjavami. Milanič je posla v igro Volaša, Iličica in Tavaresa, vendar mu tudi rezervisti niso prinesli želenega zadetka. Tudi Prašnikar je v prvem krogu zamenjal svojega najboljšega strelca mladinca Bratanovica, namesto njega pa je v igro prišel izkušenejši Mirza Mešic, lani do poškodbe Rudarjev najboljši strelec. Prvič je priložnost za igro v tem prvenstvu dobil Damjan Trifkovič, v igro pa je vstopil še Nikola Tolimir. Toda tudi 'rezervisti' niso ustvarili kakšne prave akcije za zadetek in tekma se je končala, kot se je začela. Trenerja sta morala biti zadovoljna vsak s točko, manj pa gledalci, ki so upali, da bodo vendarle na uvodu videli kakšen zadetek.
■ vos
19 medalj in dva državna rekorda
Državno prvenstvo na Ravnah uspešno za velenjske plavalce - Nast-ja dvakrat izboljšala rekord
Pretekli četrtek, petek, soboto in nedeljo je bilo na Ravnah odprto absolutno, mladinsko in kadetsko prvenstvo Slovenije. Nastopilo je 410 plaval cev iz devetih držav. To je bilo eno najmočnejših plavalnih tekmovanj v Sloveniji vseh časov. Izredno močne so bile reprezentance Danske in Poljske. Tekmovali so tako svetovni rekorderji kot nosilci medalj z vseh največjih tekmovanj. Med njimi je nastopilo tudi 22 plavalcev Plavalnega kluba Velenje, ki so v vseh treh kategorijah osvojili 19 kolajn, in sicer 7 zlatih 7 srebrnih in 5 bronastih. V absolutni kategoriji sta Tina Meža (50 m prsno) in Nina Drolc (50 m prosto) osvojili bronasti kolajni, v absolutni finale pa so se uvrstili še Nast-ja Govejšek, Tamara Govejšek in ženski štafeti 4 x 100 m prosto in 4 x 100 m mešano. Zaradi zdravstvenih težav, ki so v prete klih mesecih pestile najboljši velenjski plavalki, so rezultati v tej kategoriji nekoliko skromnejši kot na zadnjih nekaj prvenstvih. V mladinski konkurenci je Tina Meža osvojila zlato medaljo (50 m prosto), dve srebrni medalji (50 m prsno in 50 m delfin) ter bronasto medaljo (100 m prsno). V kadetski kategoriji sta se izjemno izkazala Nasfja Govejšek in Žiga Cerkovnik. Nast-
ja je osvojila štiri zlate kolajne v disciplinah 50 m prosto, 100 m prosto, 50 m delfin, 100 m delfin in eno srebrno medaljo na 200 m prosto ter dvakrat izboljšala državni rekord na 50 m prosto (27,45 in 27,20). Prejšnji rekord Radovlji-čanke Anje Klinar iz leta 2002 je v dopoldanskem predtekmovanju izboljšala za stotinko sekunde, v
kolajne. Kaja Breznik je v tej kategoriji osvojila srebrno (100 m hrbtno) in bronasto kolajno (50 m hrbtno). Štafeta kadetov 4 x 100
m prosto (Žiga Cerkovnik, Aljaž Guzej, Igor Dukanovic, Mario Dvoršek) je osvojila bronasto kolajno.
Vsem plaval cem in obe ma tre -nerjema za zelo dobre dosežke in
finalu pa bila hitrejša še za 25 sto-tink sekunde. S tem rezultatom je v absolutni konkurenci osvojila 4. mesto. Žigaje postal državni prvak na 50 m delfin (26,09 - le stotinko slabše od njegovega državnega rekorda) in 100 m delfin, v disciplinah 50 m prosto, 100 m prosto (53,75 - absolutni klubski rekord) in 50 m prsno pa je osvojil srebne
Državni prvaki s trenerjema.
uvrstitve iskreno čestitamo, plavalcem in njihovim staršem pa želimo prijeten oddih in brez skrb ne počitnice. Počitnic pa žal še ne bo za Tino Meža in njeno trenerko Vero Pandža. Od 14. do 26. 8. 2010 bosta sodelovali na 1. Olimpijadi mladih v Singapuiju.
■ Marko Primožič
Ciljajo na četrto, peto mesto
Članska ekipa nogometnega kluba Šmartno 1928 po petih letih znova v drugoligaški druščini - Ostali vsi domači igralci, nove okrepitve iz bližnjih kraj ev - Pričakuj ej o še kakšnih 100 navij ačev več
Dres NK Šmartno 1928 bodo v novi sezoni nosili: Joviša Kraljevič, Tilen Kompan, Anže Podgoršek, Matej Kolenc, Dragan Vasič, Tomaž Veler, Alen Mujanovič, Dejan Plesnik, Senad Jahič, Žiga Jamnikar, Matic Volk, Hajdari Baškin, Sebastjan Jelen, Tadej Pusovnik, ter igralci, ki so se ekipi pridružili po končani zgodbi v tretji ligi: Arnel Mahmutovič, Branko Babič, Matevž Lenovšek, Anel Omerovič, na registracijo čaka še Dejan Podbrežnik.
Na dvojni registraciji (za ekipo Šoštanja) so: Luka Verboten, Andrej Rebernik in Damir Avdič.
Tatjana Podgoršek
Po petih letih prizadevanj je v sezoni 2009/2010 enajsterici nogo met ne ga klu ba Šmart no 1928 uspel veliki met. Po dveh uvodnih porazih in 10 zmagah v drugem delu prvenstva v tretji ligi so se uspeli uvrstiti v tako želeno drugo slovensko nogometno ligo. Prvič bodo v kakovost nej ši kon -kurenci zaigrali pred domačim občinstvom v nedeljo, 8. avgusta, njihov nasprotnik pa bo ekipa Krškega.
Robi Doler: »Zaradi nas se lahko prvenstvo začne jutri.«
Robi Doler, športni direktor kluba, je povedal, da je uvrstitev v drugo slovensko ligo velik uspeh, hkrati pa je to zanje tudi velik izziv. Priprave nanj so stekle takoj po končanem tekmovanju v minuli sezoni. »Začeli smo se dogo-
varjati z igralci in lahko se pohvalim, da vsi domači nadaljujejo sodelovanje s klubom. Nihče ni prekinil pogodbe. Dosedanji ekipi smo v pripravah že dodali nekaj novih moči. Prave priprave smo začeli 28. junija in potekajo nemoteno. Fantje so motivirani, trenirajo zavzeto po navodilih trener-
ja in njegovih pomočnikov. Za zdaj se s kakšnimi poškodbami ne srečujemo.« V klubu so doslej radi poudarjali, da glavnino ekipe tvorijo domači igralci. Ostajajo pri tej trditvi? »Seveda. Domači igralci niso samo iz središča Šmartne-ga ob Paki, ampak tudi iz njegove
bližnje okolice. Od tod so tudi nove okrepitve. Celje, od koder je prišel en igralec, je še najdlje. Nekateri novi obrazi v ekipi pa so plod dobrega sodelovanja z NK Rudar iz Velenja.«
Do zamenjave trenerja, kar se je govorilo v drugem delu prvenstva, ni prišlo. Po zagotovilih Dole-
rja o tem v klubu niso razmišljali, saj je ekipa pod vodstvom trenerja Bojana Žureja zabeležila 10 zaporednih zmag in ni bilo razlogov za zamenjavo na trenerskem stolčku.
Cilj, ki so si ga zastavili za novo sezono, je zgornji del prvenstve-
ne lestvice - četrto oziroma peto mesto. Poleg igralcev, trenerjev, uprave kluba in še koga naj bi k njegovi uresničitvi pripomogli tudi navijači. Doler seje zahvalil zvestim ljubiteljem nogometne igre v Šmartnem ob Paki ter njegovi okolici, ki so ekipo doslej bodrili na tribunah. Na nekaterih tekmah so
zabeležili celo več obiskovalcev, kot so jih imele ekipe v prvi sloven ski ligi. »V novi sezo ni bodo srečanja še kakovostnejša, nasprotniki močnejši, zato nam bo zelo prav prišla pomoč s tribun. Pričakujemo še kakšnih 100 navijačev več kot doslej,« je dejal Robi Doler.
Najhujši del telesnih priprav je mimo
Uvrstitev v drugo slovensko nogometno ligo ni dopuščala daljših počitnic. »Priprave smo začeli
takoj. Najhujši del telesnih priprav je za nami. Naslednjih 10 dni bomo pozornost namenili uigra-vanju, saj so v ekipi novi igralci,» je povedal Bojan Žurej.
Do sedaj so že odigrali nekaj prijateljskih tekem (danes gostijo ekipo Interbloka), ki so pokazale, da
Bojan Žurej: »Zastavljen cilj je realen, sploh če bomo moštvo dopolnili z branilcem.«
so tekaške sposobnosti igralcev na visoki ravni, glede tehnike in taktike pa se še lovijo, kar je logično, ker vseh faz uigravanja še niso »obdelali«. Za to imajo - po navedbah Žureja - še nekaj časa.
Na prvenstveni lestvici vidi ekipo med prvimi petimi. Sploh če jo bodo dopolnili z manjkajočimi igral ci - z bra nil cem, nekaj težav imajo tudi z vratarji. Zadeve sproti usklajujejo in v naslednjih dneh naj bi rešili še ti odprti vprašanji. »Izpolnitev zastavljenega cilja je stvar vseh nas - uprave, igralcev in ostalega kadra v klubu. Verjamem, da smo ga ob dob rem delu sposobni doseči,« je sklenil pogovor Bojan Žurej.
Moštvo čaka prva preizkušnja v drugi slovenski ligi 8. avgusta.
Združeni v atletiki
Ponosni in polni pričakovanj v Barceloni zastopaj o Velenje - Družita jih ljubezen do atletike in tekmovalnost
Svet dobro pozna velenjske atlete in se še vedno trudi podreti rekorde naše Joli. Za njo počasi prihajajo mladi, nadvse motivirani tekači, ki želijo postavljati nove mejnike. Sprinteija Maja Mihalinec in Dejan Škoflek ter tekač na dolge proge Boštjan Buč so se letos izkazali že na državnem prvenstvu ter si z dobrimi rezultati priskrbeli tekmovalno prepustnico za barcelonski stadion. Tako različni, pa ven dar vsi z enim jas nim ciljem -živeti s kraljico športa in nastopiti na olimpij skih igrah.
Srce ima na velenjskem sta di o nu
Simpatična Maja že na prvi pogled izdaja svojo športno igrivost, ki ji šviga iz oči. Ta jo je gnala v Ameriko, kjer bolj za rezervo kot iz veselja študira oglaševanje in odnose z javnostjo. Dobro se namreč zaveda krhkosti športne kariere, čeprav jo gradi na trdnih temeljih in jo nenehno utrjuje s treningi in tekmovanji. Ameriški sistem športnih treningov namreč ne pozna milosti. Maja je morala hit-
ro osvojiti popolnoma drugačen sistem izobraževanja in treniranja ter spoznati trenerja. Zanjo sta že dve dolgi sezoni, ki dopuščata le dva prosta vikenda. Še posebej zadnja se ji je obrestovala, saj je na državnem prvenstvu v Velenju odtekla najboljši letošnji rezultat na 200 metrov. Možnosti, ki jih imajo z dekleti v štafeti, težko oceni, in čeprav si želi finale, ji neuspeh v kvalifikacijah ne bo vzel volje. Te potrebuje na pretek, saj se bo po nastopu v Barceloni vrnila v ameriški dom. Čeprav je tam našla prijatelje in se ujela tudi s tekaško progo, se rada vrača na domači stadion in teče s klubskimi kolegi. Poleg tega pa ne more brez odbojkarskih vikendov z družino. Ti bodo lahko pogostejši, ko se bo Mozirčanka vrnila v Slovenijo na zadnje priprave pred olimpijskimi igrami, kamor se z vedno boljšimi rezultati zanesljivo pomika, za tem pa stoji tudi njen trener Sergej Šalamon, ki verjame v Majine možnosti.
Najhitrejši gasilec
Bolj umirjen je Dejan, ki je telo in duha uril že ob karateju. Osem let je vztrajal kot bojevnik, potem
pa je šlo, kot sam pravi, vse čez glavo. Za novega nasprotni ka je izbral nogo met no žogo ter postal vratar. Šele po tem se je odzval povabilu na stadion in takoj vzljubil tek. Čeprav je začel pozneje, je ujel klubske kolege, marsikoga pa v zanimanju za atletiko ter užitku v treniranju in tekmovanjih prekašal. To dokazuje tudi z vznemirjenjem pred svojo prvo res veliko tekmo, na katero se je uvrstil s solidnim rezultatom na državnem prvenstvu. Zaradi zdravstvenih težav se ni mogel bolje izkazati, zato bo v Barceloni dal vse od sebe in štafetno palico predal kar najhitreje. Trener Šalamon upa na polfinale, Dejan pa bi se rad izkazal tudi na finalni preizkušnji. Absolvent gospodarskega inže nir stva je tudi srčen pro sto -voljni gasilec v Vinski Gori. Med vse mi stvar mi, ki jih počne, pa vseeno največjo strast goji do atletike. Pravi, da seje zaradi mnogih odrekanj že pogosto spraševal, kaj ga tako veže na tek, a odgovora še ni našel. Morda le uživa v dokazovanju, bolj sebi kot drugim, da zmore rezultate vedno znova izboljšati. Z iskreno vero vase in zrelim odnosom do dela
Boštjan: »Na velikih tekmovanjih je vedno dobro imeti ob sebi pozna ne lju di. Tako je vse skupaj bolj sproščeno in domače.«
pa mu to niti ne more uiti.
Mora se le še našpičiti
V velenjski delegaciji ima največ izkušenj Boštjan, ki se mu je 15 let resnega treninga obrestovalo z dvema nas to po ma na olimpij skih igrah. Večkratni državni prvak je svoje ime v svet ponesel leta 2003 in od takrat redno sodeluje na svetovnih prvenstvih. Z rezultati sije priskrbel mesto v športni enoti Slovenske vojske, tako da se lahko brez skrbi tudi samostojno pripravlja na tekmovanja. V Barcelono odhaja samozavesten, saj mu je cela sezona odlično uspela in kaže vzpon forme, ki jo pred velikim nastopom le še brusi. Boštjan rad reče
Maja: "Trenutno je najpomembneje, da v naslednjih dveh letih končam študij v Ameriki in se lahko vrnem trenirati v Velenje."
kakšno s kolegi iz vsega sveta in zbira trenerske nasvete. Teh ima že toliko, da jih deli mlajšim, ki morajo po njegovem mnenju trenirati tako, da ne bodo nikoli izgubili veselja do športa, poleg tega pa spremljati čim več različnih panog. Sam se pred tekmovanjem rad sprosti, pa tudi trenira neobremenjen. Prepričanje, da seje pri športu treba osredotočati na bistvo in to je tre ning. »Uspe hi pri dejo, ko ne razmišljaš o njih. Treba je biti sproščen in se hkrati 'našpičiti' pred tekmo.« Boštjan, ki je tudi šolo postavil na stran, je od vseh treh junakov Atletskega kluba Velenje najbolj zavezan atletiki. To dokazuje njegovo veselje do slehernega treninga in kilometra pod petami ter dejstvo, da se mu zara-
Dejan: "Če bo zdravje dopuščalo, bom treniral, kolikor dolgo bom lahko."
di atletike nikoli ni bilo potrebno odrekati ničemur. Atletika je njegovo življenje, v katerem ni nikdar čutil pomanjkanja.

Spet vandalski nočni pohod
Velenje, 26. julija - V noči iz sobote na nedeljo - večinoma okoli 3. ure zjutraj - je v centru mesta zagorelo več zabojnikov in košev za smeti. Seveda za to ni bila kriva vročina, kije prav to noč popustila, ampak nepridipravi, ki so se spet spravili na vandalski pohod po mestu.
Policisti so našli zažgane zabojnike na Šaleški 19, v podhodu Mastodont in na Cankarjevi cesti. Dva zabojnika sta zagorela tudi pri lokalu Lucifer, kjer pa je ogenj zajel še dve klima napravi in alarmno napravo. Faloti so en koš zakurili tudi pri velenjskem zdravstvenem domu ob Tomšičevi ulici. Požare so pomagali gasiti tudi gasilci PGD Velenje. Plastični zabojniki so uničeni, kdo je kriv za to, pa policija še raziskuje. Popravila bomo seveda plačali občani.
Smrt zaradi zastrupitve z drogo
Velenje, 21. julija - Prejšnjo sredo zvečer so velenjski možje v modrem posredovali v stanovanju na Koroški cesti, kjer je zaradi zastrupitve s prepovedano drogo umrl 29-letni moški. Ogled je opravila tudi ogledna skupina kriminalistične policije. Policija dogodek še raziskuje, skušajo pa ugotoviti, kje je pokojni dobil drogo.
Bogat plen na bencinski črpalki
Gornji Grad, 22. julija - V noči na četrtek je bilo vlomljeno v bencinski servis v Gornjem Gradu.
Storilci so odtujili za okoli 5.000 evrov različnih artiklov - od cigaret, pijače, motornih olj do raznih čistil. Skušali so odpreti tudi blagajno, vendar pa jim to ni uspelo ali pa so bili pregnani. Policija vlomilce še išče.
Motoristu zaprl pot
Male Braslovče, 26. julija - V
ponedeljek ob 16.30 je na lokalni cesti v naselju Male Braslovče 68-letni voznik osebnega avtomobila vozil iz smeri Malih Braslovč proti križišču z regionalno cesto. Začel je zavijati v levo v smeri Preserij in to v trenutku, ko je po prednostni cesti, iz smeri Preserij proti Letu-šu, pravilno pripeljal 31-letni voznik motornega kolesa. Motorist je silovito trčil v prednji levi bok oseb-
Iz policistove beležke
Iz avta so ga rešili gasilci
Šoštanj, 25. julij - V nedeljo ob 19.36 se je v Florjanu pri Šoštanju zgodila prometna nesreča, v kateri je udeleženo osebno vozilo. Gasilci PGD Velenje so poškodovanega voznika s tehničnim posegom rešili iz vozila in odklopili akumulator, da ne bi prišlo do vžiga vozila.
Za volanom 8 pijanih
Velenje, 27. julija - Velenjski možje v modrem so v preteklem tednu pri vožnji zalotili kar 8 voznikov, ki so to počeli pod vplivom alkohola. Trem od njih, ki so popili več kot ostalih pet, so treznjenje omogočili v prostorih velenjske policijske postaje.
V policijski beležki je tudi zaznamek, da so dvema večkratnima kršiteljema cestopromet-nih predpisov zaradi hujših prekrškov zasegli avto. Poleg tega se bosta za svoje početje morala zagovarjati na velenjskem okrožnem sodišču.
Pazite na divjad!
Velenje, 27. julija - Občani so velenjskim policistom v minulih sedmih dneh prijavili kar 24 dogodkov. V večini primerov so se oglasili s prijavo poškodovanja vozila na parkirišču, nekaj pa jih je imelo tudi bližnje srečanje z divjadjo. Zato bodite pozorni, ko se vozite v bližini gozdov in travnikov, saj lahko ob veliki hitrosti ob trku z divjadjo, ki marsikdaj nepričakovano skoči na cesto, doživimo zelo neprijetno nesre čo.
Miš maš pred slaščičarno
Šoštanj, 21. julija - Prejšnjo sredo zvečer je velenjskim policistom celjski OKC sporočil, da jih je poklicala ženska in pove-
dala, dajo pred slaščičarno Miš maš v Šoštanju napada partner. Policisti so odhiteli tja, v prepir pa so bile vpletene kar tri osebe, ki se pri svojem početju niso dale motiti. Kreganje so nadaljevali kar pred policisti, zato bodo vsi trije prejeli plačilni nalog z globo dobrih 104 evrov.
Kazen za žur
Velenje, 25. julija - Sosed je v nedeljo na celjski OKC prijavil soseda, ki sije privoščil žur. Tega verjetno ne bi bilo brez glasbe, ki pa jo je navil zelo glasno in s tem zmotil soseda. Policisti mu bodo poslali položnico v višini dobrih 100 evrov.
Dis ci pli ni ra ni navijači
Velenje, 25. julija - V nedeljo zve čer sta se na sta di o nu ob velenjskem jezeru pomerili nogometni reprezentanci Rudarja in NK Maribor. Že uro pred tekmo so policisti začeli varovati prireditev, ki si jo je ogledalo okoli 3.000 gledalcev. Od tega sta obe ekipi imeli po 100 organiziranih navijačev. S skupnimi ukrepi policije in varnostnikov iz HTZ Velenje je tekma potekala brez posebnosti.
Spor zara di noč ne ga izhoda
Velenje, 26. julija - V ponedeljek ponoči so policisti obravnavali kršitev javnega reda in miru, ki j o je povzročil nočni odhod mladega fanta v nočno življenje. Zaradi tega sta se sprla mama in sin, ki o tem, kako dolgo je lahko fantič zunaj, očitno nista našla skupnega jezika. Policisti so kršitelju izdali plačilni nalog z globo 625 evrov, o dogodku pa bodo obvestili tudi Center za socialno delo Velenje.
Prijeli dva »vrtnarja«
Žalec, 27. julija - V preteklem tednu so policisti policijske postaje Žalec dvema Žalčanoma zasegli več rastlin konoplje in zelenih posušenih delcev prepovedane droge, ki ji v žargonu največkrat rečejo trava.
Žalski policisti v sredo, 21. julija, med zbiranjem obvestil o prometni nesreči s pobegom, ki se je zgodila na njihovem območju, na terasi stanovanjske hiše zaznali šest plastičnih posod, v katerih je imel 18-letnik posajenih 6 rastlin prepovedane droge konoplja. Z nadaljnjem zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da ima 18 letnik v bližnjem naselju še več teh rastlin. Policisti so tam našli še 11 rastlin te prepovedane droge. Rastline so bile visoke do 180 centimetrov, policisti pa so mu jih zasegli.
Dva dni kasneje, v petek, 23. julija, so žalski policisti zaradi suma proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami odvzeli prostost tudi 26-letnemu moškemu iz Žalca. Opravili so tudi hišno preiskavo, v kateri so našli okoli 30 g posušenih rastlinskih delcev konoplja ter 4 rastline konoplje višine okoli 90 centimetrov. Osumljeni jih je gojil kar v posodah na balkonu stanovanja. Pri preiskavi stanovanja so policisti v omari našli tudi posebej prirejen prostor, namenjen za gojenje prepovedane droge, v katerem so našli eno rastlino konoplje. Prepovedano drogo ter pripomočke za hitrejšo rast so mu zasegli.
Policisti bodo oba »vrtnarja« kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.
Pri prehitevanju se ne precenjujte!
Policija nas dnevno obvešča o številnih prometnih nesrečah, ki se dogodijo na cestah v celjski regiji. Mnoge med njimi se pripetijo zaradi nepravilnega prehitevanja ali izsiljevanja prednosti. Marsikateri vozniki pričnejo prehitevati, kljub temu da se zavedajo, da jim to ne bo uspelo brez ogrožanja drugih, oz. zapeljejo na prednostno cesto, čeprav opazijo, da po njej vozi vozilo. Velikokrat pa tudi spregledajo takšna vozila. Včasih pa takšno vozilo sicer zaznajo, a napačno ocenijo oddaljenost. Strokovnjaki so ugotovili, da večja ko je razdalja do prihajajočega vozila, večje so lahko napake glede ocene oddaljenosti do tega vozila. Tako je pri razdalji do 50 m ocena še zelo natančna, pri razdalji 100 m se že pojavi napaka za okoli 10 m, pri 150 m za 25
nega avtomobila, ki mu je zaprl pot oziroma izsilil prednost. Padel je po tleh in se pri tem hudo telesno poškodoval.
Stis ni lo ga je drevo
Velenje, 22. julija - Nekaj pred 17.40 je v naselju Bevče v občini Velenje med podiranjem dreves krajana stisnilo deblo, pri čemer je utrpel hude telesne poškodbe. Posredovali so gasilci PGD Velenje, ki so nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči Velenje pri oskrbi in prenosu ponesreče-
nega. Prepeljan je bil v nadaljnjo oskrbo v celjsko bolnišnico.
Obležal mrtev
Velenje, 25. julija - Policist je v nedeljo v bližini osnovne šole MPT opazil na tleh ležečega moškega. Ko je pristopil, je ugotovil, da moškemu verjetno ni več pomoči. Na kraj dogodka je kmalu prispela tudi ekipa ZD Velenje, zdravnik pa je lahko le potrdil smrt. Po prvih ugotovitvah so vzrok zanjo zdravstvene težave pokojnega, kije obležal med sprehodom po mestu.
m, pri 200 m razdalji pa je ta razlika lahko že 40-odstotna. Zelo pomemben faktor pri prehitevanju je tudi ocena hitrosti vozila, ki vozi proti nam. Zato policisti svetujejo, da se odločite za prehitevanje samo takrat, ko ste res prepričani, da boste lahko prehitevanje tudi izvedli varno za sebe in druge udeležence v cestnem prometu.
Preprečimo dehidracijo
Vozite previdno in po predpisih zaradi lastne varnosti in varnosti ostalih udeležencev v prometu ter tudi zato, da ne boste kaznovani. V zadnjem času je na cestu veliko policijskih patrulj - tudi v civilu!
Poletje. Čas dopustov, za mnoge čas intenzivnejše telesne aktivnosti, pa tudi čas visokih temperatur in vročega sonca. Poleg zaščite kože, oči in lasišča moramo poskrbeti tudi za ustrezno nadomeščanje tekočine. Še posebej so na morebitno dehidracijo občutljivi otroci, starostniki in srčni bolniki. Brez vode zdrži človek največ deset dni, brez hrane pa v povprečju kar dva meseca.
V človekovem telesu je 60 do 75 % vode. 70 kg težak odrasel človek ima 35 litrov vode v celicah, 3 litre v krvi in limfi, 11 litrov pa v medce-ličnih prostorih. Dojenčki imajo v tkivih več vode kot starostniki. Dnevna potreba odraslega človeka organizma po vodi je 2,5 litra. Enako količino dnevno tudi izločimo. Približno 1,3 litre vode vnesemo v telo s pijačo, 0,9 litra s hrano, 0,3 litra vode nastane z oksidacijo med presnovo. Iz telesa vodo izločamo z urinom (1,5 l), z dihanjem (0,9 l) in z blatom (0,1 l). Ob telesni aktivnosti močno poraste izločanje z dihanjem in znojenjem.
Voda ima v organizmu različne učinke. Z vodo reguliramo telesno temperaturo, telo ohlajamo in ga osvežujemo. Med telesno aktivnostjo se v mišicah tvori energija. Ob tem narašča tudi temperatura, ki ob prekomernem dvigu ogroža življenje. Z znojenjem telo odstranjuje odvečno toploto, žal pa s tem izgublja tudi tekočino. Če telo izgubi 2 litra vode, smo žejni in manj hodimo na vodo. Primanjkljaj do 4 litrov občutimo kot močno žejo, hujšanje, slabost, glavobol, bledico, suha usta in razdražljivost. Če izgubimo več kot 5 litrov vode, je naše telo apatično ter nesposobno fizičnega in psihičnega dela. Kadar telo izgubi 15 odstotkov vode, nastopi
smrt. Izguba telesne teže za 2 % lahko zmanjša posameznikovo telesno zmogljivost tudi do 20 %.
Če ob prekomernih izgubah tekočine ne nadomeščamo, bo telo izgubilo vlažnost, regulacijski mehanizmi pa bodo odpovedali. Zato moramo tekočino nadomeščati že med izvajanjem telesne aktivnosti, ob zaključku pa z izdatnim vnosom nadomestimo vso izgubo. Približno 1 do 2 uri pred načrtovano teles-
vode. Ob izgubi telesne teže med 4-5 % je potrebno kar 36 ur, da se v telesu vzpostavi ponovno ravnovesje.
Telo na izgubo vode reagira prepočasi. Regulacijski mehanizem je uravnan preko kontrole izgube soli v krvi. Čeprav tudi znoj vsebuje sol, je padanje koncentracije soli v krvi počasnejše kot izguba telesne tekočine. K temu pripomore tudi prilagoditev telesa na vročino, saj se izločanje soli v znoju zmanjša. Regulacijski center v možganih zato reagira z občutkom žeje prepozno.
no aktivnostjo bomo zaužili 500 do 600 ml tekočine, 15 minut pred jza-četkom pa še dodatnih 300 do 450 ml. Ob daljših in intenzivnejših naporih moramo uživati 90 do 180 ml tekočine v razmahu 10 do 20 minut. Hladna voda (8 in 10 °C) učinkoviteje zniža telesno temperaturo, saj se hitreje posrka iz črevesja.
Športniki ob treningu v toplem in soparnem okolju z znojenjem kljub rednemu nadomeščanju tekočine v eni uri izgube 500 do 750 ml tekočine. Zato se tehtamo pred začetkom telesne aktivnosti in po njej. Na vsakih 500 g izgubljene telesne teže moramo vnesti 480 do 500 ml
Zato moramo ob intenzivnih telesnih obremenitvah piti pred občutkom žeje.
Toplota iz okolice direktno vpliva na telo in ga ogreva. Prevelika vlaž nost zra ka one mo go či pravočasno izparevanja znoja, ki se tako zadržuje na površini kože, in onemogoča ustrezno ohlajanje telesa. Ker je to onemogočeno, se telo »pre-greje«. Z neustreznim oblačilom lahko težave povzročimo tudi sami.
V znoju je najti tudi številne elektrolite (kalij, natrij, klor, magnezij, železo, kalcij, fosfor). Izguba se kaže v spremenjeni propustnosti celične membrane, zmanjšani aktivnosti fermentov, zmanjšanem črpalnem
CO
n
r	ivi
učin ku srca, krčih po miši cah in sesutju srčno-žilnega sistema. Vloga vode in elektrolitov je v metabo-liz mu zelo pomemb na.
Paziti moramo, da izguba telesne teže med telesnimi napori ne preseže 1 %. Najpogosteje pijemo vodo. Ob dolgotrajni telesni aktivnosti in veliki izguba vode in elektrolitov uporabimo posebej pripravljene izo-tonične raztopine, ki hitreje in učinkoviteje preprečujejo dehidracijo. Uporabimo lahko tudi kombinirane napitke, ki poleg elektrolitov vsebujejo ogljikove hidrate in v telo vnašajo tudi dodatno energijo. Prevelika koncentracija ogljikovih hidratov pa zmanjša srkanje tekočine iz črevesa in bo nadomeščanje tako nekoliko manj učinkovito.
Po sestavi so izotonični napitki najbolj podobni telesni tekočini. Vsebujejo natrij, kalij, magnezij, fosfor, vitamine B1, B2, niacin, panto-tensko kislino in vitamin C. Poleg preprečevanja in gašenja žeje vzdržujejo ravnovesje med izven- in zno-trajcelično tekočino. Izotonične tekočine pijemo med telesno aktivnostjo in neposredno po njej.
Telesno aktivnost moramo skrbno načrtovati, med izvajanjem pa prisluhniti odgovoru telesa. Posebno skrb bomo namenili nadomeščanju tekočine - pred naporom, med njim in po njem. Le tako bo rekreacija varna in bomo ob njej lahko uživa li.
■ Janez Poles
ZA RAZVEDRILO
Mi
oroskoo
Oven od 21. 3. do 21. 4
Polni boste velikih želja. Če si boste še tako želeli, se žal ne bo zgodilo. Žal se vam vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Kadar koli ste to počeli, se je slabo končalo, zato končno poslušajte srce. To poletje si boste zapomnili tudi po pogostem sanjarjenju, v katerem pa boste letos res uživali. Mirni poletni dnevi pa bodo kmalu preteklost. Pogrešali jih boste.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Doslej je šlo precej gladko. Sredi poletja pa se bo zalomilo. Čeprav vam denar ne pomeni prav dosti, bo žal v prihodnjih dneh prav vaše finančno stanje tisto, ki vam bo žrlo živce, saj si boste naenkrat želeli privoščiti zelo velik zalogaj, ki ga ne boste sposobni izpeljati. Žal si ne boste dali kaj veliko reči in boste spet rinili z glavo skozi zid. Sorodniki bodo precej ogorčeni. Partner pa vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih, zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili. Če boste še naprej vztrajali pri svojem, se ne čudite, če se boste naenkrat počutili zelo osamljeno. Vikend bo res pester, pa ne po vaši zaslugi!
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Slabo obdobje je končno preteklost. Usoda se je v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjena. Zato končno prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Če boste le večkrat šli od doma, boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Lahko da bo povezan z vašim delom ali hobiji, vsekakor pa bosta imela veliko skupnega. Ob novici, ki bo prišla do vas ob koncu tega tedna, se boste zelo raznežili. Upravičeno. In tudi zato bo počutje odlično!
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Zadnji julijski dnevi bodo minili neopazno, prvi dnevi v avgustu pa brez večjih pretresov, a ne več tako mirno. Kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Lepši bo za tiste, ki boste te dni na počitnicah, saj se boste zelo umirili in se otresli vsakdanjih skrbi, včasih tudi strahov pred prihodnostjo. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Pazite le, da pri tem ne boste preveč vsiljivi. Pa tudi, da ne boste premalo pozorni. Včasih težko najdete ravnovesje med obema poloma, ker se znate postaviti v prvi plan.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Sedaj je vaš čas, tudi čas praznovanja. Dobra novica je, da vam bodo zvezde še nekaj časa tako naklonjene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Znanec, vsekakor pa ne več prijatelj, bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen. Tudi počutje se vam bo močno izboljšalo, pa že skoraj niste več verjeli v to. Včasih zaležejo že dobri nasveti in iskreni pogovori. Ko se umiri duša, je tudi telo bolj poslušno. Za tiste, ki se šele odpravljate na počitnice, bodo te letos res nepozabne. Tudi zaradi novih čustev. Ostale bodo greli lepi spomini.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Poletje vas bo še nekaj dni razvajalo z umirjenim tempom življenja, a vi spet ne boste čisto zadovoljni. Želeli si boste marsikaj, o željah pa tudi tokrat ne boste nič kaj govorili. Mnogi se sprašujejo, zakaj se tako močno zapirate vase, saj ste bili pred časom veliko bolj družabni. Predvsem pa se morate več ukvarjati sami s seboj in to na način, ki vas umirja. Sprehodi in ukvarjanje s športom, pa čeprav ne zelo aktivno, bodo veliko doprinesli. Pa tudi dobra knjiga, klepet s prijatelji ali le hlajenje v in ob vodi. Privoščite si, tudi če boste šli preko svojih zmožnosti. Finančne luknje boste uspešno zakrpali še pred jesenjo.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Teden, ki je pred vami, bo lep. Čeprav vas bo kakšnega koraka, za katerega se boste odločili, zavestno strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Lotevali se boste tudi novih opravil in v njih našli pravo zadovoljstvo. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in početju, saj vam bo končno odprlo oči. Kako dolgo bodo ostale široko odprte, pa ni odvisno le od vas. Morda jih boste spet raje priprli kot da bi se soočili z resnimi težavami.
Škorpijon od 24. 10 do 22. 11.
Denarnica bo še nekaj časa bolj tanka, zato previdno na razprodajah, ki vas bodo v teh dneh še vedno mikale. Pa to ne bo prav velika težava. Zdelo se vam bo namreč, da so se letos vsi zarotili proti vam. In dogajalo se vam bo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih, čeprav to ni v vaši naravi. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Če še niste bili na dopustu, bi pomagalo tudi, če bi si privoščili vsaj podaljšan vikend, ki naj bo čim bolj sproščen. Če boste dobili povabilo na zabavo, ga takoj sprejmite. Lahko pa obiščete tudi kakšno lepo izletniško točko v bližini. Če pa ste že na pravem dopustu, uživajte vsak dan posebej. Tudi tokrat bo prehitro minilo.
Strelec od 23. 11. do 22. 12.
Tihi dnevi se bodo nadaljevali. Krivili boste partnerja, sebe pa ne boste hoteli pogledati v pravem ogledalu. Partner vam bo v kratkem povedal, kaj se dogaja, a povedano vam niti najmanj ne bo všeč. Radi bi, da se vam nič kaj ne spremeni, po drugi strani pa si močno želite sprememb. A če se boste do partnerja obnašali kot da je le še vaš sostanovalec, boste stvari le še poslabšali. Res pa je, da boste žalost utapljali v ustvarjalnosti. Domišljija bo spet dobila krila, izvedba pa bo otročje lahka. Ob tem boste o tem, da bi se več družili s prijatelji, le razmišljali. Naredili pa bore malo.
Kozorog od 23. 12. do 20. 1.
Če boste v naslednjih dneh doma več kot sicer, najdite vsaj nekaj časa samo zase! Sploh, ker ste zadnje čase res preveč delali v zaprtih prostorih. Narava vabi in daje novo energijo, vi pa tega zadnje čase ne znate izkoristiti, ker vas skrbi predvsem za druge. K sreči boste v naslednjih dneh največ časa porabili za opravke, ki vas veselijo. Doletela vas bo neizmerna sreča, ki ste si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Zvezde vam stojijo ob strani in tako bo še vse do sredine avgusta. Morda tudi dlje, kar pa je odvisno tudi od vas. Pazite na svoje zdravje, saj ste zadnje čase malce zanemarili pravila zdravega življenja.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Uspeli boste popolnoma odklopiti vsakdanjik in si res napolniti baterije. Če ste se že vrnili iz dopusta, vam bo v naslednjih dneh najbolj godilo, da se zadržujete doma in to ne le v vročih dneh. In tudi to je del vašega poletnega odklopa, ki ga mnogi celo ne bodo opazili. Ker jim zato ne boste dali razloga. Morda bo še najbolje, če se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi. Pa ni treba čakati na povabilo, lahko se povabite tudi sami. Nihče vam ne bo zameril. Konec tedna bo precej nostalgičen. Zgodilo se vam bo nekaj čisto nepričakovanega, pa vendar vas bo osrečilo kot že dolgo ne prav nič na tem svetu. Ja, tudi metuljčki v trebuhu bodo spet aktualni.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Naveličani boste vseh okoli sebe, kar se vam bo že na daleč videlo na obrazu. Žal tega nikoli niste znali skriti, sedaj pa se niti trudili ne boste, da bi svojo slabo voljo i nestrinjanje sploh skrivali. Le kaj se bo moralo zgoditi, da se boste spremenili i v prvi plan v vašem življenju postavili sebe? Čeprav točno veste, kje delate napake, jih ne znate odpraviti. Morda pa jih tudi ne želite več, saj veste, da je ogenj, ki je ugasnil, težko spet spraviti v pravi plamen. Tlečih ostankov pa nočete več pobirati. Bežali boste v sanjski svet; ne le, da boste sanjarili z odprtimi očmi, vanj se boste potapljali tudi preko filmov in knjig. Oboje bo boljša družba kot tisti, ki vas obkrožajo.
Brezskrbne, pestre počitnice
Še zadnji otroci iz Šaleške doline v teh dneh v kolonij i v Savudrij i -Kljub težkim časom brezplačno na morj e vsaj 25 otrok iz Šaleške doline
Velenje, 20. julija - »Na morje, v Savudrijo odhaja v tem poletju še zadnja izmena otrok iz Šaleške doline. V tej skupini je kar 134 otrok iz vseh treh občin, sicer pa jih je dobra polovica letošnje počitni-
»Rada bi se zahvalila vsem, ki so nam pomagali, da omogočimo te počitnice našim otrokom. Iz akcije Pomežik soncu smo dobili sredstva za brezplačno letovanje 7 otrok in 3 s posebnimi potrebami.
Čeprav je vročina, so mladi med počitnicami radi v naravi. Če pa se kdo igra z njimi, so še bolj veseli. Zato so letošnje delavnice na otroškem igrišču hitro dobile redne obiskovalce.
ce ob morju že preživela, » nam je prejšnji torek, dan pred odhodom na morje, povedala sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Tinca Kovač. Z največjo skupino počitnikarjev je namreč v kolonijo odpotovala tudi sama. Tako bo prijazne in zdrave počitnice ob morju letos užilo skupaj kar 450 otrok iz Šaleške doline, ki imajo letovanje sofinancirano. Vendar pa v Šaleški dolini raste tudi spisek tistih družin, ki otrokom ne morejo več omogočiti niti takšnih počitnic, zato je razveseljiv podatek, da so na MZPM uspeli s sponzorskimi in donatorskimi sredstvi letos brezplačne počitnice omogočiti vsaj 25 otrokom.
Kot smo izvedeli, večjih težav v kolonijah ob morju letos niso imeli, mladi so neskončno uživali.
Karmen Plot
Za 15 otrok smo sredstva pridobili iz drugih virov. To še ni dokončno število, saj akcije še potekajo,« nam je povedala Kovačeva.
Sicer pa je v teh poletnih počitniških dneh na stežaj odprta tudi Vila Mojca. »Kljub vročini vsak dan prihaja od 20 do 30 otrok, ki se očitno radi družijo in kratkočasijo ob naših aktivnostih. Zadnji teden v avgustu že pripravljamo otroško mesto v Vili Mojca, dnevne tabore, ki bodo res prijetni. Zadnjo soboto v avgustu pa bomo v popol dan skih urah na otroškem igrišču pripravili še tradicionalni otroški žur Ta veseli dan,« še izvemo.
Na igrišču vsak dan več otrok
Letos so na MZPM Velenje skupaj z občino pripravili še dopoldanske počitniške aktivnosti na mestnem otroškem igrišču. »Veseli smo, ker so se te aktivnosti takoj dobro prijele. Očitno je, da si otroci želijo animacije, da poleg obiska igral počnejo še kaj. Za njihovo pestrejše dopoldne skrbita dve ani-matorki, ker pa se število otrok vsak dan povečuje, bomo morda po koncu kolektivnih dopustov morali število animatork povečati,« nam je povedala Tinca Kovač.
Mi pa smo otroško igrišče obiskali že naslednji dan, prejšnjo sredo. V pasje vročem dopoldnevu so bile delav ni ce res dobro obiska ne, tudi na igralih ni manjkalo otrok.
Animatorka Karmen Plot nam je povedala: »Vsak dan pripravimo kaj novega, zato se otroci radi vračajo, prihajajo pa tudi novi. Rišemo, barvamo, ustvarjamo, v senci dreves se igramo različne igre z žogo in elastiko, igramo badminton. Aktivnosti vedno prilagajmo vremenu, saj ne moremo ustvarjati z listi, če piha veter. Vsako dopoldne sva s kolegico tukaj od 10. do 12. ure in moram reči, da v letošnjem počitniškem delu izjemno uživava,« nam je zaupala, potem pa se spet posvetila otrokom, ki so medtem ustvarjali slike iz papirja. »Zanimivo je, daje spet zelo aktualen »gumitvist« in da mladi zelo uživajo v družabnih igrah »Zem-
ljo krast« in podobnih, ki jih mnogi ne poznajo več,« še doda Karmen, preden se povsem posveti delu z mladimi.
Urh Špital, ki smo ga zmotili med ustvarjanjem slike, nam je povedal, da na mestno otroško igrišče prihaja vsak dan. »Čeprav nisem doma v bližini igrišča, dopoldne rad pridem sem, ker mi čas hitro
Urh Spital
mine. Uživam tako v delavnicah, kjer slikamo, izdelujemo zapestnice in še marsikaj, uživam pa tudi v družabnih in športnih igrah. Vesel sem, ker sem spoznal nove prijatelje. Ko pridem domov, nekaj časa preživim še za računalnikom, a raje se igram kje na prostem.«
Vita Uranjek sejeob našem obisku igrišča igrala z elastiko. »Komaj že čakam, da gremo na morje, kar bo že čez štiri dni. Na otroškem igrišču sem danes drugič. Ker mi je zelo všeč, se bom, ko pridem nazaj domov, sem zagotovo še vračala. Raje kot ustvarjanje za mizo
Vita Uranjek
imam športne igre, sploh z »gumit-vistom«. Tega pogosto igramo tudi s prijateljicami, saj sem med počitnicami raje zunaj kot v stanovanju.«
■ Bojana Špegel
Zgodilo se je
od . 30. julij a do 5. avgusta
• • •
-	leta 1893 je bil 31. julija v Velenju rojen Gustav Šilih, pomemben slovenski pedagog, pisatelj in pes nik. Vsem Sloven cem, še zlasti pa Šaleški dolini in njenim prebivalcem, je Gustav Šilih poklonil čudoviti knjigi: mladinsko povest Nekoč je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor. Šilih je bil tudi avtor številnih del, ki sodijo med najvid-nej še dosež ke sloven ske pedagogike. Objavil je deset knjig, nad 60 obsežnejših in okrog 300 krajših razprav in člankov, bil pa je tudi urednik Roditeljskega lista in Pedagoškega zbornika;
-	v noči na 31. julij 1944 je del 2. bataljona Šercerjeve brigade napadel Šoštanj;
-	31. julija 1956 so Velenjčani
začeli prostovoljno delo pri urejanju pomožnega športnega igrišča, igrišča za odbojko, košarko in mali nogomet nad stadionom ob jezeru, otroškega igrišča v novem Velenju ter pri urejanju naselja Jezero in poti okoli takratnega velenjskega Turističnega jezera;
-	1. avgusta leta 1969 so svečano odprli novo cesto med Velenjem in Šentiljem, kije bila v okviru akcije »Mesto - vasi« narejena z udarniškim delom;
-	leta 1993 so 1. avgusta pričeli za asfaltiranje pripravljati 1200 metrov dolg odsek magistralne ceste med Zavodnjami in Črno na Koroškem;
-	v dneh od 1. do 10. avgusta leta 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slove-
Gradnja Rdeče dvorane (arhiv Muzeja Velenje)
nije z mednarodno udeležbo na temo Energija. Na zletu, ki ga je odprl takratni predsednik Slovenije Milan Kučan, je sodelovalo okoli 800 tabornikov iz 6 evropskih držav;
-	v začetku avgusta leta 1974 so začeli graditi velenjsko Rdečo dvo ra no;
-	2. avgusta leta 2000 je v Šoštanju umrl Viktor Kojc, ki je šele po svoji smrti postal častni občan mesta, ki mu je v njegovem življenju pomenilo skorajda vse;
-	3. avgusta 1994 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so se težko poškodovali trije delavci, od katerih je eden kasneje umrl;
-	avgusta leta 1981 je bila na Gol-teh mladinska delovna akcija, na kateri je brigada Karla Destovnika - Kajuha, ki so jo sestavljali mladi iz Kikinde, Pucareva, Subotice in Velenja, urejala smučišča. Pripravlja: Damijan Kljajič
—*6ks
ČETRTEK, 29. julija
tv slo rr
06.50	Kultura
07.00	Odmevi
07.40	Na zdravje!
09.00	Nuki in prijatelji - pošast na vrtu
09.05 Mojster Miha - zvonik
09.15	Marči Hlaček - v zraku 09.35 Modro poletje, 24/38
10.10	Bibiji: cedilo, ris.
10.15	Telebajski: telovadba
10.40	Odda ja za otroke
11.10	Ber lin: tra pas ti hormo ni, 17/20
11.40	Sveto in svet: katoliška cerkev
v Sloveniji
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Danes dol, jutri gor, nan.
13.55	Vrtičkarji: voda
14.20	Vrtičkarji: ninanana
15.00	Poro či la
15.10	Mosto vi
15.45	Vipo: Dunaj - reševanje cesa ri či ne kro ne, 2/26
16.00	Fifi in cvetličniki, 2/26
16.15	Nazaj v šolo, dok. film
16.25	Enajsta šola: cirkus
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Gledamo naprej
17.30	(Ne)pomembne stvari: bonton
18.25	Žrebanje deteljice
18.40	Bela, risanka
18.45	Kat ki na šola, ris.
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Gle da mo naprej
19.55	Ted nik
21.00	Mes to na robu, dok. film
22.00	Odme vi, šport, vre me 23.05 Osmi dan 23.35 Tv dnevnik 29.7.1992 00.05 Dnev nik, pon.
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
12.25	Tv pro da ja
12.55	V sen ci dino za vrov, 2/2
13.45	Bres reza: izziv odpora
14.20	Tv dnevnik 29.7.1992
14.45	Slo ven ska jazz sce na
16.00	Evrop ski maga zin
16.30	Med valovi, tv Koper
17.00	Mosto vi
17.30	To bo moj poklic: zidar
18.00	EP v atleti ki, pre snoz iz
Barce lo ne
21.50	Hudi čev ke, franc. film
23.15	Goyeve prikazni, am. film
01.10	Zabav ni info ka nal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, pon.
08.35	V ime nu lju bez ni, nad.
09.30	Čarovnija ljubezni, nad.
10.20	Tv pro da ja
10.50	Iskri ce v očeh
11.40	Tv prodaja
12.10	Čista hiša, res nič. ser.
13.00	24ur ob enih
13.30	Naj bolj ši doma či vide o pos net ki
14.25	Mladi Casanova, 2/2
16.05	Iskri ce v očeh, nad.
16.55	24ur popold ne
17.05	Čarov nija lju bez ni, nad.
18.00	V ime nu lju bez ni, nad.
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!, gost
Marko Vozelj
21.40	Men talist, nan.
22.30	24ur zve čer
22.50	Kro ni ke Sare Con nor, nad.
23.45	Eli Stone, nan.
00.35	24ur, ponov.
01.35	Nočna panorama
09.00 Dobro jut ro, infor ma tiv na
10.20 Vide os pot dne va 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hra na in vino, kuhar ski nasveti (457)
11.00 Čas za nas, mladinska oddaja 11.40 Vide os pot dne va 11.45 Popotniške razglednice: Šri Lanka
12.35 Mura Raba TV, informativna
13.05 Naša.Evropa, izobraževalna
13.50 Vide os tra ni, obvesti la 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regi o nal ne novi ce 18.35 Glas ba za otroke 19.55 Pravljica za otroke 19.10 Vide o spot dne va 19.15 Mojca in medvedek Jaka,
otroš ka odda ja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informa tiv na odda ja, pono vi tev 21.20 Regi o nal ne novi ce 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo-Novi spo mi ni, ans. Gol te 22.45 Hra na in vino, kuhar ski nasvet,
458. oddaja 23.15 Skrbimo za zdravje, izobra že val na odda ja -Trebušna slinavka 00.00 Videospot dneva 23.55 Vide os tra ni, obvesti la
tv slo rr
06.50	Kul tu ra 06.55 Odme vi
07.40	Na zdravje!
09.00	Nuki in prijatelji - Nuki se uči šteti
09.05 Mojster Miha - teniško igrišče
09.15	Mar či hla ček: Sibir ski tigri
09.40	Modro poletje, 25/38
10.10	Bibiji: daljin ski uprav ljal nik
10.20	Bisergora: letni časi
10.35	Martin in ptičje strašilo: usluga
10.45	Nazaj v šolo, dok. film
11.00	Enajsta šola
11.25	To bo moj poklic: zidar
12.15	Osmi dan
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Mount Everest, dok. odd.
14.05	Knji ga mene bri ga
14.25	Slo ven ski utrin ki
15.00	Poro či la
15.10	Mos to vi
15.45	Doktor Pes, 49/52
16.00	Risan ka
16.05	Iz popotne torbe: pogumna
deja nja
16.25	Šola Ein ste in, 22/52
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Poseb na ponu dba, potr. odd.
17.40	Gle da mo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	ZGNZ - big father/2, 13. odd.
18.35	Lari na zvez di ca, risan ka
18.55	Vre me
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Gle da mo naprej
19.55	Danes dol, jutri gor, 33. del
20.30	Števerjan 2)10,7. del
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.00	Pol noč ni klub: dva obra za v
00.10	Duhovni utrip
00.30	Tv dnevnik 30.7.1992
00.55	Dnev nik
01.25	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
01.50	Info ka nal
06.30 Zabav ni info ka nal
07.00 Info ka nal
08.00 Otroš ki info ka nal
09.00 Zabav ni info ka nal
11.00 Tv prodaja
11.30 Evrop ski maga zin
12.00 Črno beli časi
12.15 Tv dnevnik 30.7.1992
12.40 (Ne) pomembne stvari: bonton
13.30 Mulčki: vrtec Slovenj Gradec
13.55 Glas be ni večer
15.55 Podo ba podo be: nova podo ba
narod ne gale rije 16.20 Istra skozi čas, 2/6 16.55 Minute za ..., tv Koper 17.25 Mos to vi 18.00 EP v atleti ki, pre nos iz
Bar ce lo ne 22.15 Vlo mil ca, am. film 23.45 Zakon v mod rem: izgi nu la
Vene ra, 9/12 00.35 Zakon v mod rem: zau pa nje je
vse, 10/12 01.30 Zabav ni info ka nal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, ponov.
08.35	V imenu ljubezni, nad.
09.30	Čarov nija lju bez ni, nad.
10.20	Tv pro da ja
10.50	Iskrice v očeh, nad.
11.40	Tv prodaja
12.10	Čis ta hiša, res nič. serija
13.00	24ur ob enih
13.30	Naj bolj ši doma či
vide o pos net ki, zab. ser.
14.25	Mož iz caid lla ca, am. film
16.05	Iskrice v očeh, nad.
16.55	24ur popold ne
17.05	Čarov nija lju bez ni, nad.
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!, gostja
Lepa Brena
21.45	Men talist, nan.
22.35	24ur zve čer
22.55	Vanil la Sky, am. film
01.25	Šest modelov, nan.
01.55	24ur, ponov.
02.55	Noč na panorama
09.00 Dobrojutro, informativna oddaja 10.20 Vide os pot dne va 10.25 Vabi mo k ogle du 10.30 Hra na in vino, kuharski nasveti (458)
11.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo-Novi spo mi ni, ans. Gol te 13.00 Skrbi mo za zdravje: - Tre buš na
sli nav ka 13.50 Vide os tra ni, obves ti la 18.25 Vabi mo k ogle du 18.30 Regi o nal ne novi ce 18.35 Miš Maš, oddaja za otroke - na kme tiji
19.15 MIŠ MAŠ, otroš ka odda ja - buč ni petek
19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.20 Regi o nal ne novi ce 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Na obisku pri ... Tonetu Vrablu 22.20 Hra na in vino, kuharski nasvet,
459. oddaja 22.50 Iz naše ga glas be ne ga arhi va: Za smeh v otroških očeh, 2. del koncerta 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Vide os pot dne va 00.10 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 31. julija
tv slo rr
06.10 Kultura 06.20 Odme vi
07.00 Zgod be iz školj ke: pogu mna
dejanja 07.45 Križ kraž: sle di Mihec in Maja: trije kra lji sle di Zaj ček Bine: pis mo no ša sle di Ribič Pepe 09.15 Risan ka
09.30 Učiteljske težave, am. film 10.40 Pol noč ni klub: dva obra za v
ogle da lu 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 Glas be ni spo mi ni z Bori som
Kopitarjem 14.15 Poroč ni val ček, nem. film 15.55 Sobot no popold ne sle di O živa lih in lju deh 16.10 Iz sobot ne ga popold ne va 17.00 Poro či la, šport, vre me 17.15 Oza re 17.20 Sobot no popold ne sledi Poletni Zakaj pa ne 17.30 Na vrtu 18.00 Popol na dru ži na 18.10 Z Damija nom 18.40 Pri ha ja Nodi, risan ka 18.55 Vre me
19.00 Dnev nik, vre me, šport
19.55 Gle da mo naprej
20.05 Moja žena, Mau ri ce, franc. film
21.35 Prvi in drugi
22.05 Poro či la, vre me, šport
22.35 Legen de veli ke ga in male ga
ekra na: Rudi Kri ža nič 23.45 Izpo ve di nevarne ga uma, am. film
01.40 Tv dnevnik 31.7.1992 02.05 Dnev nik, ponov. 02.25 Dnev nik Slo ven cev v Ita liji 02.50 Info ka nal
06.30 Zabav ni info ka nal 07.35 Tv pro da ja 08.05 Sko zi čas 08.15 Tv dnevnik 31.7.1992 08.40 Poseb na ponu dba, potroš. odd. 09.00 Minute za ., tv Koper 10.05 EP v atletiki, maraton (Ž), pre nos
12.35 Zim ski spo mi ni: ZOI 2010, hokej na ledu, Kanada -Rusija, posn. 15.10 Nem čija - Srbija, vrhun ci SP v
nogo me tu, pos netek 16.50 ZDA-Alžirija,posnetek 18.30 EP v atletiki, prenos iz
Barce lo ne 21.35 DP v odbojki na mivki, finele, pre nos
22.50 Alpe, Donava, Jadran 23.25 Bon Jovi - live in London,
posn. konc. 00.20 Sobot no popold ne, ponov. 02.35 Zabav ni info ka nal
pop
07.30 Tv pro da ja
08.00 Harold in vijo lič na voščen ka, ris. ser.
08.25 Poštar Peter, ris. ser. 08.40 Jaka na Luni, ris. ser. 08.50 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 09.05 Jagodka, ris. ser. 10.15 Radovednica Bibi, ris. ser. 10.45 Dežela pred časom, ris. ser. 11.10 Mega struktura, dok. ser. 12.10 Prema ga na uso da, am. film 13.55 For mu la 1, pre nos kva lif. za VN
Madžar ske 15.05 Naj lep ši avto mo bil, dok. ser. 15.10 Poi rot, nan. 16.15 Monk
17.05 Umo ri na pode že lju: smrt in
prah, ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 As ti tud not padu?! gost
Zvezdana Mlakar 21.35 Divje strasti, am. film 23.35 8mm 2: Žametna stran pekla,
am. film 01.30 24ur, ponovitev 02.30 Noč na pano rama
9.45
10.45
12
Miš maš, otroška oddaja, ponovitev-na kmetiji Eldo rado, risa ni film 10.25 Vabi mo k ogle du 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, pono vi tev (459) 10.40 Vide os pot dne va
Iz naše ga glas be ne ga arhi va: Za smeh v otroških očeh, 2. del kon cer ta
Na obisku pri . Tonetu Vrablu 12.50 Vide os tra ni, obvesti la 18.55 Vabi mo k ogle du 19.00 To bo moj poklic: Stavbni ste klar in ste klo pi ha lec,2. del, izobra že val na odda ja 19.25 Vide os pot dne va 19.30 Prav lji ce za otroke 19.45 Adventure race: Uniturjeva
avan tu ra 19.50 Vide os pot dne va 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Novi ce tega ted na, informa tiv na odda ja 20.30 Pos netek kon cer ta sku pi ne Maching ties Vide os pot dne va Slovenci v vojni 1914 - 1918, dokumentarni film
21.30 21.40
22.10 23.40 Hele na
00.20
ogo vo ri
la gne in Glo bus band, os netek nasto pa abi mo k ogle du
.25 Vide os pot dne va
NEDELJA, 1. avgusta
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 69/90
09.20	Šport špas, 4/9
09.55	Nedelj ska maša, pre nos iz Kort
11.00	Oza re
11.05	Pri mor ska zna me nja: kraš ki pili
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Števerjan 2010, 2. del
14.30	Prvi in drugi
15.20	Življe nje kot v fil mu, slov.
mlad. film
17.00	Poro či la, šport, vre me
17.20	Mesto na robu, dok. odd.
18.05	Moja sestra Tina, igrani film
18.25	Toni in Boni, risanka
18.30	Musti, risan ka
18.35	Čarli in Lola, ris.
18.55	Vre me
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Gle da mo naprej
20.05	Pozab lje ni zaklad, slov. mlad. film
21.35	Žrebanje lota
21.45	Intervju
22.40	Poro či la, vre me, šport
23.05	Sesu ti Harry, am. film
00.40	Tv dnevnik 1.8.1992
01.05	Dnev nik, pono vi tev
01.25	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
01.55	Info ka nal
06.30 Zabav ni ifo ka nal 07.00 Tv prodaja 07.30 Sko zi čas 07.40 Tv dnevnik 1.8.1992 08.05 30. srečanje tamburašev in man do lis tov Slo ve nije, 4/5 10.05 EP v atletiki, maraton (M),
pre nos iz Bar ce lo ne 12.40 Med valovi, tv Koper 13.10 Alpe, Donava, Jadran 13.40 Mount Everest, dok. odd. 14.35 Pla vaj zdaj!, šport na odd. 14.50 Zimski spomini: ZOI 2010,
smuč. skoki, posn. 16.20 Vrhun ci SP v nogo metu, Gana
- Nem čija, posn. 17.50 Vrhun ci SP v nogo metu, Slo vaš ka - Ita lija, posn. 19.30 EP v atleti ki, pre nos iz
Barce lo ne 22.10 Obis ko val ci v Ame ri ki, am. film 23.35 Rim, 1/10 00.35 Zabav ni info ka nal
pop
07.30 Tv pro da ja
08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. ser.
08.25 Poštar Peter, ris. serija 08.40 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 08.50 Jagodka, ris. ser. 09.15 Radovednica Bibi, ris. ser. 09.40 Pingvini v vesolju, ris. ser. 10.05 Deže le pred časom, ris. ser. 10.30 Kim Pos sib le, risan ka 10.55 Preverjeno, ponov. 11.45 Velike ideje za majhen planet, dok. ser.
12.15 Napo ve do val ka zlo či nov, am. film
13.45 Formula 1, prenos dirke za VN
Madžar ske 15.55 Najbolj nori športi, dok. odd. 16.25 Naj bolj odbi te rekla me, dok. odd.
16.55 Willy, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur
20.00 As ti tud not padu?, gost Oto Pest ner
21.35 Nekoč in danes, am. film 23.25 Eli za beta, ang. film 01.40 Palača, nad. 02.35 24 ur, ponovitev 03.35 Noč na pano rama
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
09.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroš ka odda ja 09.45 Miš maš, otroška oddaja -
buč ni petek 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 1854. VTV magazin, regionalni
-infor ma tiv ni pro gram 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Šport, šport na infor ma tiv na odda ja
11.05 Poslan ska pisarna: mag. Tanja
Fajon, evropska poslanka 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, oddaja z
narodno za bav no glas bo, pono vi tev - Novi spo mi ni, ans. Gol te
13.25 Vide ostra ni, obvesti la 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Pozdrav pomladi 2009 - 4. del -nastopi mladinskih in otroških pev skih zbo rov 20.00 Hra na in vino, kuhar ski nasveti
- tedenski izbor 21.00 Na obisku pri ... Tonetu Vrablu 21.45 10. Dorijev večer - 1 .del,
posnetek prireditve 23.15 Slovenci v vojni 1914 - 1918,
doku men tar ni film 23.45 Vide ostra ni, obvesti la
PONEDELJEK, 2. avgusta
tv slo rr
07.05	Utrip
07.20	Zrca lo ted na
07.40	Na zdravje!
09.00	Nuki in prija te lji, ris. 09.05 Mojster Miha, ris.
09.15	Marči hlaček, ris. 09.35 Modro poletje, 26/38
10.05	Bibiji: spuž va, ris.
10.10	Dunaj - reševanje desaričine
kro ne, 2/26
10.25	Fifi in cvetličniki: prepir, 2/26
10.35	Šport špas, 5/9
11.00	Zgodbe iz džungle, 11/25
11.25	Šola Einstein, 12/52
11.55	Ljudje in zem lja
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Naši vrtovi: Mihael Toman, dok. ser.
13.40	Pol noč ni klub: dva obra za v
15.00	Poro či la
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pika Nogavička, 7/26
16.05	Risan ka
16.10	Buba Guba: barve, 8/10
16.30	Pod streš je: raču nal nik, 8/10
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Gle da mo naprej
17.30	Glas be ni spo mi ni z Bori som
Kopitarjem
18.30	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Klovn Kiri, risanka
18.45	Puj sa Pepa, risan ka
18.55	Vre me
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Naša KS: vrana vrani ne
izkljuje oči, nan.
20.40	Starši v manjšini, 12/13
21.10	Istra skozi čas: srednji vek, 3/6
22.00	Odme vi, vre me, šport
23.05	Pisave: Saša Vuga
23.30	Glas be ni večer
00.55	Tv dnevnik 2.8.1992
01.15	Dnev nik, pono vi tev
01.50	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
02.20	Info ka nal
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
11.05	Sobot no popold ne
13.15	Tv pro da ja
13.45	30. sre ča nje tam bu rašev in man do listov Slo ve nije, 4/5
14.20	Slovenski utrinki
14.45	Poseb na ponu dba, potro. odd.
15.05	Tv dnevnik 2.8.1992
16.10	Osmi dan
16.30	Alpe, Donava, Jadran
17.00	Prvi in drugi
17.25	To bo moj poklic: slaščičar, 1.
18.00	Polly Adler, 4/4
18.40	Rožna ti pan ter: žoga, ris.
18.50	Rožna ti pan ter, ris.
18.55	Iz sobotnega popoldneva
20.00	Srednja Amerika, 1/5
21.05	Pla vo las ki ne lju bez ni, češ. film
22.30	Knji ga mene bri ga
22.50	Bratje 1, avst. film
00.15	Srednja amerika, 1/5
01.20	Zabav ni info ka nal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, pono vi tev
08.35	V ime nu lju bez ni, nad.
09.30	Čarovnija ljubezni, nad.
10.20	Tv pro da ja
10.50	Iskri ce v očeh, venez uel ska
nad, pon.
11.40	Tv prodaja
12.10	Čis ta hiša
13.00	24ur ob enih
13.30	Naj bolj ši doma či vide o pos net ki
14.00	Footlo o se, am. film
16.00	Iskri ce v očeh, nad.
16.55	24ur popold ne
17.05	Čarovnija ljubezni, nad.
18.00	V ime nu lju bez ni, nad.
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	Naša mala kli ni ka, nan.
20.50	Mori l ci sta re gospe, am. film
22.40	24ur zvečer
23.00	Kro ni ke Sare Con nor, am. nad.
23.55	Eli Stone, nan.
00.45	24ur, pono vi tev
01.45	Noč na pano rama
09.00 Dobro jut ro, infor ma tiv na odda ja 10.20 Vide os pot dne va 10.25 Vabi mo k ogle du 10.30 Nano vo, mla din ska odda ja -
lepota in tren di 11.10 Hrana in vino, kuharski nasveti -
teden ski izbor 12.10 10. Dorijev večer - 1 .del,
posnetek prireditve 13.35 Videospot dneva 13.40 Vide ostra ni, obvesti la 18.25 Vabi mo k ogle du 18.30 Regionalne novice 18.35 Mala miška in veliko rdeče
jabol ko 18.55 Prav lji ca za otroke 19.10 Mla di upi, otroš ka odda ja 19.50 Vide os pot dne va 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
infor ma tiv na odda ja, pono vi tev 21.20 Regi o nal ne novi ce 21.25 Vabi mo k ogle du 21.30 Poslan ska pisar na: Loj ze Peterle, posla nec v Evrop skem parlamentu, ponovitev 22.25 Vabimo k ogledu 22.30 Vide os pot dne va 22.35 Hrana in vino, kuharski nasveti,
460. oddaja 23.00 Klapa KUDaKambi, posnetek
kon cer ta v Žal cu 00.15 Vabi mo k ogle du 00.20 Vide os pot dne va 00.25 Vide ostra ni, obvesti la
TOREK, 3. avgusta
tv slo rr
06.50	Kul tu ra
07.00	Odme vi
07.40	Na zdravje!
09.00	Severin in rjavi medved, ris.
09.05	Mojster Miha, ris.
09.15	Marči Hlaček, ris.
09.40	Modro poletje, 27/38
10.10	Bibiji: veter in val, ris.
10.15	Na potep po spo mi nu
sle di	Zla ti prah: o paj ku in pameti
10.25	Mladi znanstvenik Janko, ris. nan.
10.35	Feliksova pisma, ris. nan.
10.45	Zgod be iz školj ke: zla to las ka in
trije med ve di
11.15	Zgodbe iz divjine, 6/20
11.55	Intervju
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Sko zi čas
13.25	Pisa ve: Saša Vuga
13.55	Duhov ni utrip
14.10	Pri mor ska zna me nja: kraš ki pili
15.00	Poro či la
15.10	Mosto vi
15.45	Izga njal ci vesolj cev, 5/26
16.10	Risan ka
16.15	Profesor pusto lo vec, 9/10
16.30	Potplatopis, 9. odd.
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Gledamo naprej
17.30	Zgodovina arhitekture:
sodob na arhi tek tu ra, dok. ser.
18.00	Naši vrtovi: Berta Placet, dok. ser.
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Bacek Jon, risanka
18.45	Poku kaj mo na zem ljo, risan ka
18.55	Vre me
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Vrtičkarji: avto za stanovanje, nad.
20.25	Vrtičkarji: tudi kozle streljajo,
mar ne?
21.00	Onkraj vrhov, dok. odd.
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.05	Reše va nje Sada ma, dok. odd.
00.00	Pra va ideja!, posl. odd.
00.35	Zgodovina arhitekture:
sodob na arhi tek tu ra, dok. ser.
01.10	Tv dnevnik 3.8.1992
01.30	Dnev nik, pono vi tev
02.05	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
02.30	Info ka nal
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
14.00	Tv prodaja
14.30	Dober dan Koroška
14.55	Tv dnevnik 3.8.1992
15.45	Glas be ni spo mi ni z Bori som
Kopitarjem
16.40	Mosto vi
17.45	Števerjan 2010, 2. del
19.00	Intervju: Gregor Golobič
20.00	Med valovi, tv Koper 20.35 Reg ge a, izob. ser.
21.10	Prava ideja!, posl. odd.
21.45	Rde či prah, juž no af. film
23.40	Možje v senci, franc. film
01.20	Zabav ni info ka nal
pop
07.00 Tv prodaja 07.30 24ur, ponovitev 08.35 V ime nu lju bez ni, nad. Čarov nija lju bez ni, nad. Tv pro da ja Iskri ce v očeh Tv pro da ja Čista hiša 24ur ob enih
Naj bolj ši doma či vide o pos net ki 14.25 Onkraj zvezd, am. film 16.00 Iskri ce v očeh, nad. 16.55 24ur popold ne 17.05 Čarov nija lju bez ni, nad. 18.00 V ime nu lju bez ni, nad. 18.55 24ur vre me 19.00 24ur 20.00 Preverjeno
20.45 Nedolž nost na pro daj, am. film 22.30 24ur zvečer 22.55 Kro ni ke Sare Con nor, nad. 23.45 Vohun v nemi losti, nan. 00.35 24 ur, ponovitev 01.35 Nočna panorama
10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.20 Videospotdneva 10.25 Vabi mo k ogle du 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (460)
11.00 Mladi upi, otroška oddaja 11.40 Poslanska pisarna: Lojze Peterle, poslanec v Evropskem parla men tu, pono vi tev 12.35 Klapa KUDaKambi, posnetek
koncerta v Žalcu 13.50 Vabi mo k ogle du 13.35 Vide ostra ni, obvesti la 18.25 Vabimo kogledu 18.30 Vide os pot dne va 18.35 Glas ba za otroke 19.00 Prav lji ca za otroke: Prin ces ka Lili 19.10 Nanovo, mladinska oddaja 19.50 Vide os pot dne va 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informa tiv na odda ja, pono vi tev 21.20 Regi o nal ne novi ce 21.25 Vabi mo k ogle du 21.30 1855. VTV magazin, regionalni -
informa tiv ni pro gram 21.55 Kultura, informativna oddaja 22.00 Šport, informativna športna
22.05 To bo moj poklic: Slaščičar - 1.
del, izobra že val na odda ja 22.30 Videospot dneva 22.35 Hrana in vino, kuharski nasveti,
461. oddaja 23.00 Iz VTV arhiva: Koncert ansambla
Spev v Vinski Gori, 1 .del 23.55 Vabi mo k ogle du 00.00 Videospotdneva 00.05 Vide ostra ni, obvesti la
SRE DA, 4. avgusta
tv slo rr
06.50	Kul tu ra
07.00	Odme vi
07.40	Na zdravje!
09.00	Severin in nilski konj, ris.
09.05	Mojster Miha, ris.
09.15	Marči Hlaček, ris.
09.35	Modro poletje, 28/38
10.05	Bibiji: čudež na buča, ris.
10.15	Obisk v akvariju, 5. del
10.20	Kot ata in mama, 6/7
10.40	Pro fesor pusto lo vec, 9/10
11.00	Potplatopis, 9. odd.
11.20	Zgodovina arhitekture:
sodobna arhitektura
11.55	Onkraj vrhov, dok. meseca
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Naša KS: vrana vrani ne
13.55	Družina: varni koraki
14.25	Alpe, Donava, Jadran
15.00	Poro či la
15.10	Mos to vi
15.45	Maks in Rubi, risanka
15.50	Milan, risanka
15.55	Med ve dek, risan ka
16.05	Pod klobukom
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Gle da mo naprej
17.30	K-2, dok. odd.
18.15	Skriv nost na son čni ca, dok.
18.35	Leni in čivka, ris.
18.40	Vrt ni pal ček Pri mož, ris.
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.55	Gle da mo n
20.05	Ljub ček, am. film
21.40	Žre ba nje lota
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.10	Brez reza: zgod. in druž be ni
vidi ki cen zu re
23.45	K-2, dok. odd.
00.35	Tv dnevnik 4.8.1992
01.00	Dnev nik, pono vi tev
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Info ka nal
06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 08.00 Otroš ki info ka nal 09.00 Zabav ni info ka nal 11.15 Tv pro da ja 12.25 Tv dnevnik 4.8.1992 12.50 Knji ga mene bri ga 13.40 Glas be ni večer 15.00 Legende velikega in malega
ekra na: Rudi Kri ža nič 16.00 Mos to vi 16.30 Črno beli časi 17.20 Gospod prva vrata desno,
franc. film 18.45 O živalih in ljudeh, tv Maribor 19.00 Na vrtu, tv Maribor 19.25 Z Damija nom 20.00 Slo ven ski oktet v Postojn ski
jami, posn. kon cer ta 20.50 Mak sim Mrvi ca in orke ster
slov. filharmonije 21.25 S poti po Patago niji, dok. odd. 22.05 Čaj za dve, sng drama Maribor 23.45 Slo ven ska jazz sce na 00.45 Zabav ni info ka nal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, pono vi tev
08.35	V ime nu lju bez ni, nad.
09.30	Čarov nija lju bez ni, nad.
10.20	Tv pro da ja
10.50	Iskri ce v očeh
11.40	Tv prodaja
12.10	Čista hiša, resnič. ser.
13.00	24ur ob enih
13.30	Naj bolj ši doma či vide o pos net ki
14.25	Boksar Casablanca, ang. film
16.00	Iskri ce v očeh, nad.
16.55	24ur popold ne
17.05	Čarov nija lju bez ni
18.00	V ime nu lju bez ni, nad.
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!, gost Peter
Man koč
21.25	Men talist, nan.
22.20	24ur zve čer
22.40	Kro ni ke Sare Con nor, nad.
23.35	Vohun v nemi los ti, nan.
00.25	24ur, ponovitev
01.25	Noč na pano rama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.20 Vide os pot dne va 10.25 Vabi mo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (461)
11.00 Nanovo, mladinska oddaja 11.40 1855. VTV magazin, regionalni
- informa tiv ni pro gram 12.05 Kul tu ra, infor ma tiv na odda ja 12.10 Šport, informa tiv na šport na
12.15 Vide os pot dne va 12.20 Iz VTV arhiva: Koncert
ansambla Spev v Vinski Gori, 1.del
13.30 Vide ostra ni, obves ti la 18.25 Vabi mo k ogledu 18.30 Regi o nal ne novi ce 18.35 Mala miška in veliko rdeče
jabol ko, igra za otroke 18.55 Prav lji ca za otroke 19.15 Čas za nas, mla din ska odda ja 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
infor ma tiv na odda ja, pono vi tev 21.20 Regi o nal ne novi ce 21.25 Vabi mo k ogle du 21.30 Popot niš ke raz gled ni ce:
Aljas ka 22.20 Vide os pot dne va 22.25 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 462. oddaja 22.55 Mura Raba TV, informa tiv na
23.25 Naša Evropa, izobra že val na
23.55 Vabi mo k ogledu
dne va
:05 Vide ostra ni, obves ti la
PRIREDITVE
Knjižne novosti
Amelie Nothomb: S strahospoštovanjem
Avtobiografski roman ene najbolj cenjenih pisateljic v francoskem jeziku, sicer Belgijke, opisuje svet sodobnih Japoncev, ki živijo in dihajo za podjetje, v katerem delajo, in je zanje največja sramota dati odpoved. Za individualizem tukaj ni prostora. 22-letna Amelie ima enoletno pogodbo za delovno mesto prevajalke, vendar od prvega dne ne počne drugega kot piše vabila, fotokopira pravilnike, skratka misli, da se ji dogaja neznanska krivica. Toda njena pot proti dnu se pravzaprav sploh še ni začela. Ko se njeni nadrejeni zazdi, da ji mlada zahodnjakinja predstavlja grožnjo, ki bi jo lahko oropala napredovanja, poskrbi, da Amelijino življenje postane pekel. Čeprav Amelie ljubi Japonsko, postaja pritisk v službi vedno hujši. Bo zdržala eno leto?
Michal Viewegh: Primer nezveste Kla re
Priljubljen češki pisatelj s svojim humorističnim stilom pisanja nadaljuje tradicijo zabavanja bralca, a pod duhovičenjem odkriva globine človeške usode, zaznamovane z nezvestobo in ljubosumjem. Viewegh tokrat umetnost pripovedovanja združi v tri žanre: detektivko, samoironijo in esej. Porogljiva in hudomušna pripoved o življenju uspešnega pisatelja, ki se na smrt zaljubi v zelenooko sinologinjo Klaro. K zasebnemu detektivu pride pod pretve zo, da želi napi sa ti roman o nezvestobi. Ljubezen in naklonjenost, zvestoba in ljubosumje, prijateljstvo in sočustvovanje, resnica, laž in prikrivanje, so rdeča nit osrednjih junakov romana. Knjiga je lahko hkrati zabavno poletno branje, lahko pa nam, če se vanjo poglobimo, ponudi še marsikaj drugega.
Audrey O' Hearn: Jaz in Luka
17-letni Matt je v težavah. Njegova punca Lorene je noseča in njenima staršema to niti najmanj ni všeč. Že tako ne marata Matta, zdaj pa je vse še slabše. Zato se
Matta in mu pove, da gre v porodnišnico. Matt s podzemno železnico ponoči sredi Toronta hiti k njej, da bi ji stal ob strani. Kmalu mu sporočijo, da je rodila fantka in ga pošljejo domov. Naslednji dan, ko ga zagleda, pa se v njem zgane popolnoma nov, močan občutek. Naenkrat se zaveda, da ima ljub kega sina in da ga ne more kar zapustiti, pa čeprav to pomeni, da ga bo vzgajal sam. Vzame ga, ga odpelje k babici, ki ga brez nepo-treb nih vpra šanj sprej me k sebi, čeprav ve, da bodo težave. Bo Matt lahko obdržal svojega komaj rojenega sina?
Tanya Byron: Moj otrok po moje
Malce drugačna knjiga o vzgoji, ki ne ponuja enotnega recepta, ki bi se ga morali strogo držati, temveč s svežim pristopom starše spodbudi, da začnejo sami razmišljati, kaj je prav za njihove otroke in se torej začnejo bolj zanašati na svoje občutke in posledično bolj zaupati sebi. Kajti, kot poudarja avtorica, sicer priznana klinična psihologinja z dolgoletnimi izkušnjami dela s problematičnimi otroci in mladostniki, nobena družina ni enaka drugi. Različni otroci imajo različne potrebe in enako velja tudi za starše. Torej ne moremo vzgajati vsi po istem principu. V knjigi najdemo številne primere in brez dvoma vsakdo najde kaj uporab ne ga, hkra ti pa nam avto ri ca pokaže, kako lahko v trenutkih dvoma skupaj ustvarimo pozitivne spod bude in zgle de.
Kate Ashforth: Prikupne zamisli za risa nje
Ravno prava knjiga za počitniške dni. Če radi rišete, pa vam med letom primanjkuje časa, se lahko med počitnicami mirne duše prepustite čarom barv in oblik. Resnično posebna knjiga, ki nas v nekaj korakih vodi do popolne risbe pravljičnih junakov, mitoloških bitij, ljubkih živalskih mladičev,
Lorenina mama, seveda brez Mat-tove vednosti odloči, da bo za vse najbolje, da njena hči rodi in da otroka v posvojitev. Na dan poroda Lorene kljub vsemu pokliče
kolekcije modnih oblačil, skratka za vsakogar nekaj. V knjigi so poleg postopnih in razumljivih navodil za risanje tudi navodila glede risarskih potrebščin in načinov risanja ter številni koristni nasveti.
■ Pripravila Metka Pivk Srdič
Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
VELENJE
Četrtek, 29. julija
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 - 12.00
Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču
20.30 Travnik pred Domom kulture Velenje
Koncert Druyd (Hrvaška). V primeru slabega vremena bo koncert v atriju centra Nova. 21.00 Kavarna Lucifer Poletna branja
Petek, 30. julija
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 - 12.00
Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 - 12.00
Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 19.00 Kavarna Lucifer
Poletni večer ob zvokih klavirja 21.00 Mladinski center Velenje
Klubski večer - Glasba & klepet
Sobota, 31. julija
8.00 - 13.00
Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 10.00 Atrij Centra Nova Predstava za otroke Janko in Metka 21.00 Mladinski center Velenje
Klubski večer - Glasba & klepet
Nedelja, 1. avgusta
16.00 Vila Čira-čara (TRC Jezero)
Otroška prireditev Pikasto poletje pri Vili Čira - čara
Ponedeljek,
Kdaj - kje - kaj
2. avgusta
7.00 - 16.00
Plesna šola Spin Poletna plesna šola - Varstvo otrok, poskrbljeno za ples, športne in likovne aktivnosti, miselno-didaktične in zabavne igre..(do 31.8.) 10.00 - 12.00
Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 10.00 - 12.00
Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 - 12.00
Galerija Velenje Mala šola risanja 14.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Klepet in družabne igre 21.00 Pred Domom kulture Velenje Poletne filmske projekcije -Zvezde pod zvezdami Zlomljeni objemi, drama
Torek, 3. avgusta
10.00 - 12.00 in 16.00 - 20.00 Travnik pri Domu kulture Poletje na travniku Tisk in knjige 10.00 - 12.00
Galerija Velenje Mala šola risanja 10.00 - 12.00
Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 14.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru 19.00 Kulturnica - literarna kavarnica
Poletna branja 21.00 Kavarna Lucifer
Potopisno predavanje Altaj -»Ruski Tibet«
Sreda, 4. avgusta
10.00 - 12.00
Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 - 12.00
Galerija Velenje Mala šola risanja 10.00 - 12.00
Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 14.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 29. in petek 30. julija:
Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ročni nogomet, ustvarjalne delavnice,...)
Od petka, 30. julija 2010, do sobote, 7. avgusta 2010, bo v Hiši mladih potekala likovna delavnica za odrasle ''Človeška figura v mreženju struktur prostora'' pod vodstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja, katere organizatorja sta JSKD - območna izpostava Velenje in JZ MC Šmartno ob Paki.
Ponedeljek, 2., torek,
3.	in sreda,
4.	avgusta:
Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ročni nogomet, ustvarjalne delavnice,.)
Nagrajenci križanke "Mobtel", objavljene v tedniku Naš čas dne 15.7.2010, so:
-	Polona Kugonič, Skorno 14, Šoštanj (mobilni telefon);
-	Nejc Kobale, Ravne 15, Šoštanj (avtopolnilec);
- Karolina Koren, Stritarjeva 4, Velenje (torbica za GSM). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: SONY ERICSSON
KINOVELEN JE:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:
MRK
(The Twilight Saga: Eclipse) Domišljijski romantični triler, 124 minut. Režija David Slade Igrajo: Kristen Stewart, Robert Pattinson, Taylor Lautner, Billy Burke, Ashley Greene, Jackson Rathbone, Nikki Reed idr.
Petek, 30. 7., ob 20.30 Sobota, 31. 7., ob 21.00 Nedelja, 1. 8., ob 18.00
Kultna ljubezenska saga Somrak se nadaljuje z večnim hrepenenjem med lepo Bello in vampirjem Edwardom. Njuno prepovedano romanco dodatno otežijo skrivnostni umori in grozeča vojna med vampirji in volkodlaki. Krhko ravnovesje je odvisno od Belle, ki se mora dokončno odločiti med ljubeznijo do Edwarda in prijateljstvom z volkodlakom Jacobom. Toda vrnitev maščevalne vampirke Victorie povzroči neizprosen boj na življenje in smrt ter številne težke življenjske odločitve, kjer lahko zmaga le iskrena ljubezen.
STO ŽEBLJEV
(Centochiodi), Drama, 92 minut Režija Ermanno Olmi. Igrajo: Raz Degan, Luna Bendandi, Andrea Lanfredi, Amina Syed, Carlo Faroni, Luigi Galvani, Enrico Molinari, Giuseppe Pivanti, Giovanni Ponti, Pino Ponti idr.
Sobota, 31. 7., ob 19.00 Nedelja, 1. 8., ob 20.30
Legendarni italijanski mojster Ermanno Olmi v svojem deklarirano zadnjem celovečernem igranem filmu pripoveduje zgodbo o profesorju, ki uniči neprecenljivo knjižno zbirko, nakar se zateče na idilično podeželje, kjer ga preprosti ljudje v težavah zamenjajo za odrešenika.
Mlad, uveljavljen univerzitetni profesor se znajde v središču zahtevne policijske preiskave. Na skrivaj zapusti dotedanje življenje in se preseli v zapuščeno kolibo v mirni podeželski skupnosti na bregu reke Pad. Med prišlekom in krajevnimi prebivalci se hitro stkejo pristne prijateljske vezi. Zaživi v spontanosti in iskrenosti vsakdana. Film raziskuje osebno vero nasproti napisanim dogmam ter napada uporabo knjig kot sredstva za krepitev oblasti in hegemonije. Festivali: Cannes 2007, Karlovi Vari 2007, Toronto 2007, Rotterdam 2008. S podporo Ministrstva za kulturo!
ŽABE IN PAGLAVCI
(Kikkerdril)
Otroški avanturistični film, 75minut Režija: Simone van Dusseldorp Igrajo: Nino Morris den Brave, Whitney Franker, Thijs Goedknegt, Juul Vrijdag, Georgina Verbaan, Remko Vrijdag idr.
Petek, 30. 7., ob 19.00 Nedelja, 1. 8., ob 16.00 - otroška matineja
Šestletni Max čez noč ostane pri babici na deželi, saj mora njegov starejši brat v bolnišnico v mestu, da mu odstranijo mandeljne. Pred odhodom mu brat zaupa pomembno nalogo: najti mora žabji mrest, sicer ne bo nikoli več spregovoril z njim. Max in babica se imata skupaj zelo lepo: rešita izgubljeno krastačo, pomagata ranjenemu ježu, napečeta goro slastnih palačink in deček sčasoma pozabi na mrest. Na obisku v bolnišnici pa se Max ob pogledu na brata, ki je zaradi operacije ostal brez glasu, spomni na dano obljubo. Izkoristi trenutek babičine in mamine nepozornosti, da pobegne iz bolnice in se sam poda na deželo po obljubljeni mrest. Na poti se spoprijatelji z vrstnico, odločno in brbljavo sedemletnico z zdravniško torbo in rožnatim kolesom. Skupaj se podata novim dogodivščinam naproti.
Svež, pomladanski film za najmlajše navdušuje z veselo, preprosto in življenja polno zgodbo. Obuja otroško čudenje naravi in vsemu živemu, kar v njej prebiva, radostno igrivost in drobne pripetljaje prvih prijateljstev. S podporo Ministrstva za kulturo!
PLOŠČADI PRED DOMOM KULTURE VELENJE: ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna filmska projekcija):
ZLO MLJENI OBJEMI
(Los Abrazos Rotos), Drama, 128 minut. Scenarij in režija: Pedro Almodovar
Koledar imen
Junij (veliki traven)
29	. četrtek - Marta
30	. petek - Peter
31	. sobota - Ignacij
Avgust/veliki srpan
1.	nedelja - Peter
2.	ponedeljek - Alfonz
3.	torek - Lidija
4.	sreda - Dominik
Luni ne mene
U avgusta, zadnji krajec, ob 6.59
KAM NA IZLET?
- sobota, 31. 7.: RJAVINA - TRIGLAV - Sekc. Topolšica PDV. VABLJENI!
CITYCENTER Celje
-	četrtek, 29.7., Biotržnica
-	nedelja, 1. avgust ob 11. uri pravljične urice v Džungli
-	do 1. avgusta fotografska razstava Društva fotografov Svit-UTRINKI 09 na temo zgodbe o odnosih in komuniciranju z življenjem
-	preizkusite se v spretnostni vožnji v atraktivnem kartingu na vrhnjem parkirišču garažne hiše Citycentra
Igrajo: Penelope Cruz, Lluis Homar, Blanca Portillo, Jose Luis Gomez, Tamar Novas, Ruben Ochandiano, Marta Aledo idr.
Ponedeljek, 2. 8. ob 21.00
Avtor čustvenih mojstrovin Vrni se, Govori z njo in Vse o moji materi predstavlja zgodbo slepega scenarista, ki je pred leti v prometni nesreči izgubil vid in ljubezen svojega življenja. Od tedaj živi in dela pod psevdonimom, saj je njegova prvotna identiteta umrla z ljubljeno osebo. Toda neke noči spregovori o svoji preteklosti in razkrije tragično zgodbo o nesojeni ljubezni, polni tragičnih preobratov, ljubosumja in prevar. Film je bil letos v Cannesu nominiran za zlato palmo in na (EFA) evropskem filmskem festivalu za nagrado občinstva!
ZVEZDE POD ZVEZDAMI (prost vstop)
V primeru slabega vremena bo projekcija v preddverju Doma kulture
!Naslednji vikend, od 6. 8. do 9. 8. 2010 napovedujemo:
ZF akcijski triler PREDATORJI, animirani film SHREK ZA VEDNO, dramo KATIN. V ponedeljek, 9. 8., na ploščadi ob domu kulture Velenje -vezde pod zvezdami, akcijsko vojno dramo, film leta s 6 oskarji, BOMBNA MISIJA v vsakem vremenu!
»asias
Po gorah države, s katero nas radi zamenjujejo
Ura je pet zjutraj, nedelja. Štirinajst pogumnih planincev stoji na nasipu nasproti avtobusne postaje Velenje, avtobusa nikjer. Dva kombija z dvema voznikoma se pripeljeta. Prevoz omogočen, destinacija-neznana. Kam? Po Slovaški, Črni gori, Bolgariji, Makedoniji in Bosni in Hercegovini, zopet na Slovaško. Zopet? To pomeni dvoje: ali je bilo tako odlično pred petimi leti ali pa ... Voznika nista samo voznika, temveč tudi planinca, in to ne navadna planinca, izkušena planinca in glavna organizatorja
hod in sveža postelja. Nastanitev v hotelu in večerja.
Ponedeljkovo jutro se lesketa v svežini gozda, noge so še utrujene in neutrjene, pa vendar pripravljene na boj z naravo. Lagodna vožnja s kombijem, ki daje slutiti upanje. Toda po nekaj kilometrih hoje po cesti se začne tako imenovana težja pot, ki preči slovaško-poljsko mejo. Na koči se osvežimo, zazremo se proti soncu preko ledenih ploskev in snežnih krp proti našemu vrhu - skoraj 2500 m visoemui Rysu, ki je
letošnjega že vsakoletnega tradicionalnega 5. planinskega tabora, oče in sin, prof. Andrej in Uroš Kuzman. Vse je pripravljeno.
»Gas in dolge luči«, seje oglasilo v zadnji vrsti kombija. In res, vožnja poteka hitro, gneče ni. In ko sonce posije izza medlih oblakov, se pred nami prikaže Maribor. Nadaljujemo naprej proti Gradcu, po avstrij skem Gra di ščan skem, do glavnega mesta Slovaške, Bratislave. V Bratislavi naredimo daljši postanek z ogledom mesta. Vročina se stopnjuje, stanje hidracije je kritično, toda po nekaj požirkih osvežilne pijače in kofeina nadaljujemo pot proti našemu cilju - Veliki Lomnici. Vse utripajoče luči na vodilnem kombiju, pomenijo le eno - končno pri-
hkrati najvišji vrh Poljske. Zdi se veličasten in nedosegljiv, vendar ga večina nas osvoji. Na vrhu pojemo še zadnje sendviče iz mamine popotnice, ki teknejo vsekakor bolj kot v dolini. Pot nazaj je krajša in utrujeni popadamo v postelje.
Naslednji dan se z jutrom zbudi tudi naša domišljija. Pot proti poljskemu biseru Morsko oko si delimo s skoraj tisočglavo množico ostalih obiskovalcev, željnih osvežitve v vročem poletnem dnevu. Popoldne mine v množici turistov in dogajanja na ulicah Zakopanov. Turizem je tu doma. Na "štantu" kupimo vuvuze-le in zabava se začne. Naš Andrej je nejevoljen, hrup se poleže šele, ko utruje ni leže mo na
trde žimnice.
Sredo, 14. julija, bi nekateri raje izbrisali iz svojega dnevnika. Res, zelo zelo naporna pot proti Krivanu, s svojimi 2486 m eden najbolj opevanih slovaških vrhov. Možnosti sta bile dve, težja in lažja pot, na koncu pa se je izkazalo, da sta bili obe peklenski. Začetek je enak koncu in obratno. Po štirih urah samo navzgor smo dosegli cilj. Šestnajst preznojenih teles na vrhu Krivana. Za našo dušo, za naš ponos.
Četrtek je bil namenjen počitku. Najprej smo si ogledali znamenit in mogočen grad v Stari L'ubovni. Nato smo si utrujene mišice ohladili in si nabrali moči v valovih kopališča Aqua-Cityja, "najboljšem ekološkem središču na svetu", v Popradu. Prilegel se je tako želeni popoldanski spanec. Tokrat smo se zvečer še bolj zabavali.
Petkovo jutro in iskanje planinske opreme. Z gondolo smo se povzpeli na Hrebeniok, znan planinski center. »Sprehodili« smo se do 'Ogromnega slapu', kjer se čudežna moč vode preliva iz slapa v slap. Pot smo nadaljevali vse do »Terycho chate« - koče na dva tisoč metrov nadmorske višine, in se spočili v objemu gora. Najpogumnejši so se povzpeli na daljšo turo prek sedla v Vel'ko studeno dolino.
V soboto smo se odpravili domov. Z nekaj krajšimi postanki smo prispeli v Slovenijo.
Na pot smo odšli polni upanja, več kot to se nam je uresničilo. Doživeli smo veliko zanimivih dogodivščin, se spoprijeli z neusmiljeno, veličastno, a v vseh pogledih čarobno naravo. Na trenutke smo ji poskušali kljubovati in tudi takrat nas je prijazno sprejela medse. Vedno v gorah doživimo več, vsekakor več kot v dolini. Povzpnemo se in vsaj v mislih se nam zdi, da smo bili na vrhu. S čudovitimi vtisi smo se vrnili domov, v naš vsakdanjik.
Za nekaj dni smo odšli nekam, kjer je lepo ... Še dolgo bomo verjetno podoživljali vse in vsak trenutek, ki smo ga doživeli skupaj - vse drobne malenkosti, male šale, trenutke, ki krepijo prijateljstvo in - zagotovo - SPET BOMO ŠLI !!
■ Sašo Avramovič
Nagradna križanka Galeb-Trade
www.galeb-trade.si
Prodajalna Galeb - svet perila Kidričeva 12, Velenje (v stari Nami)
Tel: 03 5871 723
Del. čas: pon-pet 8:00 - 19:00 sob 8:00 - 13:00
Največja ponudba perila, pižam, nogavic, posteljnine, oblačil za prosti čas in še mnogo
zanimivega za vas in vaš dom.
Od vrhunskih kreacij, do cenovno izredno ugodnih modelov!
Bogat izbor znamk Galeb, Lisca, Triumph, Calida, Snelly, Polzela, Odeja, Svilanit...
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva cesta 2/a, Velenje, s pripisom Galeb, najkasneje do 9. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade: boni v vrednosti 20 evr za prodajalno Galeb vVelenju.
ČETRTEK, 29. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,-kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 30. julija
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 31. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 1. avgusta
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 2. avgusta
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 3. avgusta
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 4. avgusta
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Šolski radio; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 19. jul. 2010 do 25. jul. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikrogramov SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 19. jul. 2010 do 25. jul. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/ m3 zra ka
					
					
					
					
1		IL			
J	BpU	jJL, H,		fflltfllHi	fl
ŠOŠT	ANJ TOPO	LŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELEN GORA	JE LOKOV VELIKI	CA- ŠKALE PESJE MO VRH SK	ILNA-RNO
□ 19.jul □20.jul ■21.jul □22.jul □23.jul □24.jul i25.jul
80
60
4U
20

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
OBVESTILO
IZGUBIL se je papagaj sivi žako. Prosim pokličite gsm: 031/640-295. Sledi nagrada.
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Goli-jan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
ŽENSKE vseh starosti, različnih poklicev in postav, od vsepovsod, vas želijo spoznati za pošteno trajno zvezo. Gsm: 031/505-495, tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto)
VDOVA, velenjčanka, se preseli k prijaznemu gospodu, ki bi jo cenil in spoštoval. tel.: 090-6286 (1,99 evra/minu-to)
PREPROST očka, ki sam z otrokom je ostal, za trajno razmerje bi vas rad spoznal, ljubezen svojo vam dal. Gsm: 031/860-668
MOŠKI, ki ni ne lep, ne bogat, za skupno življenje spoznal bi vas rad. Odpišite, če vam je važno srce. Gsm: 041/959192
CD predvajalnik Sony CDP-415, v odličnem stanju, prvi lastnik, prodam. Gsm: 041/692-995
PRIDELKI
iE
habit
nepremičnine
Habit Im. Kennlkova lLVatonjo
JABOLCNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse starosti, brezplačno za ženske do 47 let, ostale plačajo 14 evrov, ugodno za moške. Gsm: 031/836-378, tel.: 03/572-63-19
PODJETNIK išče partnerko za skupno delo in življenje, staro do 43 let. Odpišite, ne bo vam žal. Gsm: 041/229649
NEPREMIČNINE
DVE zazidljivi parceli v Dobrni prodam. Gsm: 041/763-358, Aleš.
RAZNO
MLIN za sadje, nov, z motorjem ali brez, prodam. Gsm: 041/818-899 PREKUCNE vile za bale ugodno prodam. Gsm: 041/863-141
PRODAJA nesnic v nedeljo, 1. 8. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/876-12-02 DVA bikca, čb, stara 1 teden in 1 mesec, prodam. Možnost dostave. Gsm: 031/606-147 Čistokrvne mladiče, bernski planšar, ugodno prodam. Ogled staršev in mladičev možen v Šoštanju. Gsm: 041/515-482 BIKCA, limuzin, starega 5 mesecev, prodam. Gsm: 031/298-641 DVA psička mešančka, srednje rasti, črne barve, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 03/588-29-40, gsm: 031/459611 ali 051/346-490
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
Parcelo 3000 m2,2 km do centra Šoštanja na mirni, sončni legi ob gozdu.V bližini je asfaltna cesta. Možnost nakupa dveh parcel. Cena 65.000 €.
Hišo na mirni legi v Pirešici, v treh etažah, 180 m2,1.1952, obnovljeno 2008, 688m2 zemljišča. Cena 140.000€. &obno stanovanje na Šercerjevi, 74 m2,2/8 nad., letnik 1979, zelo prostorno in dobro vzdrževano. Cena najema 83.000 €. 2-sobno stanovanje na Šercerjevi, 61 m2,l. 1973,4/4 nad., obnovljeno in lepo vzdrževano. Cena 75.300 €.
več na
1 ■ ■ ■ ■ ■
www.habit.si
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicin ske pomo či. Na to tele fon sko šte vil -ko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recep te, pred pi sa ne istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
31. 7. in 1. 8. - Daša Buršič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
V SLOVO
V 88. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedi in pradedi
EDI KO KOT
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.
Slovo od pokojnika bo v petek, 30. 7., ob 16. uri na pokopališču v Mozirju.
Žalujoči: hčeri Alenka in Saša z družinama in ostalo sorodstvo
Ni te več pred hišo ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustil
VILIJEM SENCAR
Bračičeva 6, Velenje 15. 6. 1935 - 18. 7. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravniku
g. Rusu, dr. med., in osebju Bolnišnice Topolšica, župniku za opravljen obred, govorniku, praporščakom, rudarski godbi in častni straži Premogovnika Velenje ter Pogrebni službi Usar.
Vsi njegovi
Upravna enota Velenje
Poroke:
Meta Lesjak, Bevče 23, Velenje in Robert Koprivc, Velenje, Ul. Janka Ulriha 46;
Anja Uranjek, Hrastovec 28, Velenje in Peter Dobovičnik, Hrastovec 28, Velenje.
Smrti:
Viljem Senčar, roj. 1935, Velenje, Bračičeva c. 6; Liljana Rendaric, roj. 1959, Velenje, Šercerjeva c. 13; Leon Žlebnik, roj. 1928, Ljubljana, Bratoševa ploščad 6; Marija Anželak, roj. 1931, Šoštanj, Tovarniška pot 2; Jože Kuder, roj. 1928, Pongrac 54; Viktor Skarlovnik, roj. 1943, Movže 6, Mislinja; Danica Kavšek, roj. 1942, Velenje, Stantetova ul. 4.
UP		CVETLIČARNA IRIS
V/		IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
CJL		Prešernova 7 B
	i	Tel.: 03 / 897 00 02. GSM: 041 / 682 369
		I /Ptelče s selaami se berime, "ftai be U meta!", si iellme.
24 ur dnevno!
/(nebe nas ne peslusa -O? zalesU beli nas iuia.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
- POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREOITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; liivi smo 24 ur na dan.
Kaj bo na Turnu?
Na MO Velenje zbiraj o idej e in pobude, kaj vse umestiti v grad po obnovi - Nekaj idej že imaj o
Grad Turn kjub velikokratnim dodelavam sodi med redke ohranjene srednjeveške grajske stavbe na Slovenskem. Obnova ne bo poceni, saj je trenutno v precej slabem stanju.
Grad Turn leži na položni vzpetini v naselju Hrastovec. Prva omemba gradu izvira že iz leta 1270, tako da utegne imeti današnja stavba še romanske sestavine. Je eden najbolje ohranjenih gradov v Sloveniji in eden od desetih gradov, ki so v srednjem veku obstajali v Šaleški dolini. V17. st. so uporni kmetje zavzeli, oplenili in razdejali skoraj vse gradove v Šaleški dolini, med njimi tudi Turn, Šoštanj in Šalek. Zadnji predvojni lastnik gradu pa je bila
italijanska plemiška rodbina Coronini - Kromberg.
Velenje, 23. julija - Pred kratkim so iz graščine Turn v Hrastovcu izselili še zadnjo tam živečo romsko družino, ki so ji na MO Velenje dodelili primernejše stanovanje. Zato nas je zanimalo, kakšne načrte ima MO Velenje s stavbo, ki jo je zob časa že močno načel, vseeno pa ima veliko zgodovinsko vrednost. Naj spomnimo, da so jo že poskušali prodati, a takrat zanimanja zanjo ni bilo, saj bo obnova zagotovo velik finančni zalogaj. Tudi zato, ker jo bo treba popraviti po navodilih Zavoda za spomeniško varstvo.
Na Mestni občini Velenje že išče-
jo ideje, kakšne vsebine bi po obnovi umestili na graščino Turn. Župan Srečko Meh nam j e povedal: »Turna ne bomo prodajali, ostal bo v občinski lasti in tudi po obnovi javni objekt. Želimo si čim več idej in pobud, kaj vse bi lahko umestili v graščino. Zaenkrat razmišljamo v dve smeri, obe pa sta med seboj povezani; območje Škal-skega jezera bomo uredili kot področje naravnega življenja, kmetovanja in življenja z naravo. Tako bomo lahko sem vabili tudi cele družine, ki bodo zagotovo našle pestro ponudbo. V tej povezavi razmišljamo, da bi Turn namenili dija-
kom in študentom s področja kuli-narike, gostinstva in kmetijstva, poleg tega bi na tem območju lahko uredili veterinarsko postajo za male živali, morda pasji hotel in manjše butične trgovine z izdelki kmetijskih pridelovalcev iz Šaleške doline ...«.
Za obnovo bodo, ko bodo natančneje določili vsebine, poskušali pridobiti tudi evropska in držav na nepovrat na sred stva. Župan dodaja, da lahko pobude in ideje pošljete po navadni ali elektronski pošti na MO Velenje.
■ bš
Letos jubilejni 50. Flosarski bal
Po več letih j e organizator najstarejše slovenske etnološko-turistične prireditve le Turistično društvo Ljubno - Tematsko obarvanih 10 dni šeg in navad v zibelki splavarstva
Organizatorji Flosarskega bala so na novinarski konferenci zagotovili, da bodo pripravili tudi 51-ega, ki pa bo skromnejši v primerjavi z letošnjim jubilejnim.
pom folklorne skupine, dobrodelnim srečelovom. Poleg etnografskih, kulturnih prireditev dogajanje spremljajo še športno--rekreativne aktivnosti, obiskovalci imajo tudi prost vstop v Flosarsko zbirko, Fašunovo hišo, Radmirsko zaklad ni co. » Ob tem pa bi rada opozorila še na eko program, v katerem bo osrednja pozornost namenjena ločenemu zbiranju odpadkov in embalaž. Prav zaradi tega pro gra ma tudi ne bo ognje -meta.« Pošta Slovenije je ob tej priložnosti izdala tudi posebno znamko.
Flos je kljub letom še vedno izredna zanimiva turistična atrakcija, ki privablja številne
domačine in goste tudi od drugod.
Rokometno igrišče cez dan odklenjeno
Na rokometno igrišče ni treba čez ograjo, lahko kar skozi
vra ta.
Ljubno poslej tudi evropsko splavarsko mesto
Ljubno velja za zibelko splavaijenja na Slovenskem. Pred 15 leti je postalo tamkajšnje flosarsko društvo član mednarodne flosarske zveze, ki povezuje 5 celin in 13 dežel. Ljubenska županja Anka Rakun je ob praznovanju 50. flosarskega bala izrazila zadovoljstvo, ker v kraju nadaljujejo tradicijo splavarjenja. »Vesela in ponosna pa sem tudi, ker bomo na višku praznovanja jubilejnega bala, v nedeljo, pridobili naziv evropsko splavarsko mesto. Ljubnemu ga bo podelilo omenjeno združenje. Gre za veliko priznanje, pomembno za celotno območje ob porečju reke Savinje.«
Tatjana Podgoršek
Ljubno, 22. julija - Etnološko--turistična prireditev Flosarski bal je najstarejša tovrstna prireditev v Sloveniji. Letošnja je jubilejna 50. po vrsti. Prireditve so začeli minuli petek, višek dogajanja pa bo v nedeljo, 1. avgusta.
Na novinarski konferenci, ki jo je pripravilo ljubensko turistično društvo Naš kraj, je tajnica društva Anja Pukart med drugim povedla, da so tukajšnji ljudje organizirali prvi bal leta 1961 na pobudo takratnega predsednika turističnega društva Jožeta Mermala. Pripravljenost domačinov in zanos samih flosarjev za uspešno izvedeno prireditev je v kraju rasla vsako leto. Postala je tradicionalna. »Letošnji Flosarski bal je 50. po vrsti, tradicijo flosarstva pa imamo že 500 let. Zdi se nam vredno, da s prireditvijo ohranjamo šege in navade za naše zanamce, da ti vidijo, kako so ljudje tu živeli, kakoso si zagotavljali vir zaslužka.«
Po bese dah Pukar tove je novost letošnje prireditev ta, da ga po dolgih letih znova organizira le turistično društvo, ki v splet prireditev ni uvrstilo dogodkov lokalne skupnosti. Zaradi jubileja traja 10 dni in vsak dan so temat sko ozna či li. Tako se je minuli petek in v soboto zgodil Flosfest, v nedeljo Družinski dan, ponedeljek so poimenovali Po sledeh flosarske dediščine, torek je bil Dan za smeh, včerajšnji dan so zaznamovali likovniki, poeti in kitaristi. Dogodke današnjega dne so združili pod naslovom Pogled v naravo, jutrišnjega pa Občinski praznik.
V soboto bodo organizirali srečanje dosedanjih flosarskih krščen-cev in njihovih botrov, zato so ta
dan poimenovali Flosarske vezi. Višek jubilejnega bala pa nosi naslov Iz leta v leto, iz roda v rod in bo v nedeljo, 1. avgusta. Ob 14. uri bodo začeli tradicionalno etnografsko povorko, tokrat izs Foršta na Placu in ne iz industrijske cone.
Dogajanje na prireditvenem prostoru v Vrbju (krst novega flosar-ja, prikaz šeg in navad ob tem) bodo dopolnili s kulinarično ponudbo jedi, tipičnih za kraj, predstavitvijo dejavnosti društev, s kon-cer tom Pri farskih fan tov, nas to -
In kako organizatorji odgovarjajo na očitke nekaterih obiskovalcem, da je na prireditvi vsako leto manj novosti? »Flosarski bal ohranja tradicijo. Železni program prireditve, kot je krst novega flosar-ja, mora ostati takšen, kot je bil.
Ne moremo stvari spreminjati, ker bi s tem prekinili tradicijo. Prav s krstom si flosarji zagotavljajo ohranjanje šeg in navad ob splavarje-nju iz generacije v generacijo,« je odgovorila Anja Pukart in dodala,
Šoštanj - V Šoštanju so se odločili, da bodo čez poletje rokometno igrišče v mestu odprli in tako omogočili (predvsem) mladim, da kakšen počitniški dan preživijo tudi na njem. K temu jih je napeljala tudi skrb za varnost. Opažali so
da pa si bodo prizadevali popestriti ostalo dogajanje in znova doseči, da bi občani »dihali« s prireditvijo, kot so v zlatih letih bala od leta 1970 do 1990.	■
namreč, da so mladi na rokometno igrišče plezali čez - precej visoko - ograjo. Rokometno igrišče se napolni proti večeru, ko postane bolj sveže. Odklepajo ga ob 9. uri dopoldne in zaklenejo ob 21. uri.
■ mkp