oktober 201744 september 20172 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 20. oktobra 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 24. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 23. številke revije Svobodna beseda: 1. Franc Baš, Podvin pri Polzeli 34, 3313 Polzela 2. Mirko Kenda, Na gmajni 2, 3000 Celje 3. Ivana Krvina, Slovenska pot 1, 4226 Žiri Rešitve križanke: SPROŽENJE, KOEFICIENT, ALFA, IZLIV, TORIJ, ECO, MIR, KAMNAR, PISMAR, LI, PLESNA TOALETA, OE, SOLKAN, ČC, EKART, OGAL, ODLIKOVANJE, SINEK, NEJEVERKA, LS, PARITETA, AKT, OTO, LINJ, ADDA, IU, VINKO, AAR, NOMENJ, EKARTER, OZIRANJE, CANKAR, ČRKA, NAC. Geslo: Pol tisočletja reformacije B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 15. novembra 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. NAJVIŠJI ČIN V KOPENSKI VOJSKI V NEKA- TERIH DRŽAVAH GESLO SLOV- NIČNO ŠTEVILO, SINGULAR 365 DNI DRAGOČUDEN RADIKAL, IZVEDEN IZ METANA ZAČETNIK ARIJAN- STVA ROMULOV BRAT V RIMSKI MITO- LOGIJI KOMEN- TAR O ŠPORT- NEM DOGODKU KIP Z LESENIM TRUPOM LOUIS ARM- STRONG MAJHNA PTICA SELIVKA, POGOREL- ČEK NEKDANJI VZHODNI SLOVAN INDONEZ. OTOK (IZ: TRIMO) HLAČE BREGEŠE ZAHODNO- AFRIŠKA DRŽAVA (AKRA) REDKA, TEŽKO TALJIVA KOVINA (Nb) IZRASTEK NA ŽIVALSKI GLAVI CHARLES NODIER RADO LIKON VSIPANJE HRVAŠKO MESTO V NOTRANJI DALMACIJI ZNANO IZ ZADNJE VOJNE OGRODJE PRI SITU POD, TLO STREHA VELIKI ŠVEDSKI OPERNI PEVEC (NICOLAI) BRITAN- SKA KRALJICA VRSTA JASTREBA (BRKATI ...) SVETA GORA NA VZHODU KITAJSKE NEMŠKA KANCLER- KA MERKEL VISLICE (LJUDSKO) PESNIŠTVO NACI- STIČNA TAJNA DRŽAVNA POLICIJA GOSPA V ŠPANJI, SENJO- RITA AMERIŠKA IGRALKA PARKER (IZ ČRK: ORLEANE) IVO ŠORLI TKALSKI IZDELEK SPODNJI STRANSKI DEL TELESA VDELANJE NENASE- LJEN, NEKULTI- VIRAN SVET JAKOB ALJAŽ KONEC GESLA DEJAN ZAVEC JED IZ OLUŠČE- NIH JEČ- MENOVIH ZRN IZVEDE- NEC ZA ETIKO OVERJE- VALEC LISTIN DORIS DRAGOVIĆ JOSIP STRITAR NAŠA PEVKA ŽNIDARIČ NAGLAVNI IZRASTEK REKA SKOZI BERN V ŠVICI, AARE GLAJENJE OBLAČIL LESEN ZAMAŠEK ZA SODE KRALJ ŽIVALI NAŠ OPERIST VASLE ENICA ZASILNO ZAVETIŠČE NA PROSTEM MUKANJE NJUHANJE NARODNO- OSVOBO- DILNA BORBA ZADNJI MIŠIČASTI DEL GOLENI, MEČA SOKRATOV TOŽNIK ANTON RAMOVŠ GL. MESTO TEKSASA V ZDA DUŠAN JO- VANOVIĆ TOLAŽBA MOŠKI OSEBNI ZAIMEK ČETRTI RIMSKI KRALJ MARCIJ VNETJE NOSNE SLUZNICE PREBIVA- LEC BARJA EGIPČAN- SKI BOG SONCA / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / B E S E D A 24 9 772463 821805 oktober 2017 cena 3 eur Letnik III ISSN 2463-8218 Kolumna / Martin Premk Kdaj se je pojavil protifašizem Aktualno / F3ŽO Ali smo še svobodni? V metežu zgodovine Obnovili partizansko bolnišnico Tevakin S T R A N 7 S T R A N 1 0 – 1 1 S T R A N 2 0 – 2 1 Poslovilni koncert dirigenta Franca Gornika 43 R E P O R TA Ž A Poslovilni koncert prof. Franca Gornika, dirigenta Partizanskega pevskega zbora Z zborom je ohranil partizansko pesem Z navdušenim ploskanjem so obiskovalci v povsem polni dvorani Konservatorija za glasbo in balet pospremili Franca Gornika, ko je stopil pred pevce Partizanskega pevskega zbora (PPZ) in Policijski orkester, se obrnil proti poslušalcem in v svojem znanem slogu dirigiral pesem Hej brigade, neuradno himno Ljubljane, ob kateri župan Zoran Janković vedno spoštljivo vstane. S to pesmijo sta zbor in orkester tudi začela poslovilni koncert, ki so ga v čast svo- jemu dolgoletnemu dirigentu in pevovodji pripravili pevci in novi dirigent, Iztok Kocen. Profesor Franc Gornik je zaradi bolezni maja dirigentsko pali-co predal veliko mlajšemu na-mestniku, Iztoku Kocenu, sam pa bo v Partizanskem pevskem zboru ostal kot pevec, dokler mu bo zdravje to dopuščalo, je povedal. Kot je v ču- stvenem nagovoru povedal Matjaž Kmecl, podpredsednik ZZB za vredno- te NOB Slovenije, je Gornik zbor prev- zel v najbolj kritičnih časih, leta 1992, ko so »novi demokrati hoteli končati z vsem, kar ni bilo po njihovo, tudi z vso zgodovino. PPZ se je takrat osul na ka- kšnih 20 članov, kolikor jih je sicer štel tudi ob ustanovitvi; od nekdanjih 60 in več! Naš tovariš Franc Gornik pa ga je z veliko vztrajnostjo in vero spet postav- ljal na noge.« PPZ je po Kmeclovih besedah »eden velikih simbolov svobodnega duha tega mesta«. Koncerta se je udeležil tudi prvi // BESEDILO: Jožica Hribar // FOTO: Iztok Pipan predsednik Slovenije, Milan Kučan. Francu Gorniku se je s simbolnim darilom, skulpturo ljubljanskega zma- ja, zahvalil ljubljanski župan Zoran Janković, ki je bil pokrovitelj koncer- ta, prav tako pa tudi Jožef Roškar, predsednik zbora, ki je dolgoletnemu dirigentu podelil častno članstvo. Da je na koncertu sodeloval Policijski or- kester pod vodstvom Nejca Bečana, pa ni naključje – Gornik je omenjeni orke- ster, tedaj se je imenoval še Godba mi- lice, vodil od leta 1984 pa vse do svoje upokojitve leta 1991. Leto dni pozneje je prevzel PPZ, s katerim pa je občasno sodeloval že vse od leta 1970, ko ga je vodil še Radovan Gobec, Gornik pa je zbor spremljal na harmoniki in nato os- tal v zboru kot korepetitor. Partizanski pevski zbor je profesor Gornik torej vodil skoraj 25 let in s svo- jim delom skupaj z zborom zvesto oh- ranjal izročilo partizanske pesmi, ki je nastala v najtežjih časih naše zgodovi- ne. »Dva meseca po tistem, ko je leta 1944 padel Kajuh, ubil pa ga je eden od tistih z drugega stebra na Kongresnem trgu, so na Planini nad Črnomljem us- tanovili Partizanski pevski zbor. Ker so se zdravi borci nenehno bojevali in bra- nili belokranjsko osvobojeno ozemlje, so v tem zboru lahko prepevali samo invalidi – zato se je imenoval Partizan- ski invalidski pevski zbor. Na prvih fo- tografijah ima večina pevcev bergle ob sebi in obveze na vseh mogočih delih telesa. Zdaj pa pomislimo: ko na sov- ražnika niso mogli več jurišati s puško in bombo v roki, so jurišali s pesmijo! Vodila sta jih nepopisna zanos in odgo- vornost – za svoj narod in za svobod- ni svet. Zato jih je, naše partizanske pevce, po vojni navdušeno občudovala vsa protinacistična Evropa,« je spom- nil Matjaž Kmecl na pomen partizanske pesmi in Partizanskega pevskega zbora in na izjemen prispevek Franca Gorni- ka. O spoštovanju do svojega dolgo- letnega dirigenta govori tudi to, da se je Branko Sladič, ki zbor spremlja na harmoniki, udeležil koncerta kljub hudi poškodbi noge in je na oder prišepal z berglami. Policijski orkester in Partizanski pevski zbor na poslovilnem koncertu v čast Francu Gorniku Župan Zoran Janković in Franc Gornik s simbolom mesta Ljubljana Ob svetovnem dnevu diabetesa Diabetesa ni. Ampak je! Z D R A V J E Tema letošnjega svetovnega dneva diabetesa, ki ga za-znamujemo 14. novembra, je Ženske in diabetes. Ob tem Svetovno združenje za diabetes pou- darja, da bi morale imeti noseče ženske boljši dostop do diagnosticiranja, zdravljenja in izobraževanja. Nosečniški diabetes Eno od sedmih rojstev je namreč pove- zano z gestacijskim oziroma nosečniškim diabetesom. Globalno to pomeni 20,9 milijona ali 16,2 odstotka rojstev otrok, katerih matere so imele nosečniško hi- perglikemijo. Zaradi povišane ravni krv- nega sladkorja v času nosečnosti so taki porodi težji, otroci pa imajo povišano te- lesno težo in so v poznejših letih dovzet- nejši za razvoj diabetesa tipa 2. Čeprav po porodu nosečniški diabetes izzveni, se pozneje, praviloma po petih do dese- tih letih, pojavi kot diabetes tipa 2 pri po- lovici žensk z nosečniškim diabetesom. Slovenska kampanja proti diabetesu V Sloveniji že od leta 2012 poteka pre- ventivna kampanja za preprečevanje diabetesa tipa 2 in diabetičnih zapletov, zaradi katerih se bolnikom zelo poslab- ša kakovost življenja. Cilj kampanje, ki jo podpira tudi ministrstvo za zdravje, je, da bi manj ljudi zbolelo za »sladkor- no boleznijo«, saj se jo lahko zelo dobro preprečuje. Vodja kampanje, Darja Lov- šin iz Zavoda Diabetes, poudarja, da je pri spremembi nezdravega življenjske- ga stila, ki pripomore k diabetesu, zelo pomembna motivacija. »V kampanji Bodi odličnjak iščemo najmanjši delec motivacije, da bi ljudje, ki že dolgo niso obuli športnih copat in imajo diabetes v družini, začeli teči, hoditi, kolesariti ali kako drugače z gibanjem pomagati or- ganizmu na naravni način znižati raven krvnega sladkorja,« pravi Lovšinova. Letos bodo prvič pri motiviranju prebival- stva združili sile naj- boljši kreativci na nate- čaju za družbeno odgo- vorno akcijo Plaktivat, ki je tokrat namenjena diabetesu. Zmagovalni plakat bo objavljen na 500 plakatnih mestih v Sloveniji, ob svetov- nem dnevu diabetesa pa ga bomo lahko vi- deli tudi na Televiziji Slovenije. Ali vas ogroža diabetes? Ob podatku, da bi lah- ko celo do 70 odstot- kov primerov diabe- tesa tipa 2 preprečili z uvedbo zdravega ži- vljenjskega sloga, se mora zamisliti vsakdo, čigar krvni sorodniki imajo diabetes tipa 2, predvsem če živi neaktivno življenje in ima preveliko telesno težo. Bistvene- ga pomena je pravočasno odkrivanje di- abetesa, saj povišan krvni sladkor škodi ožilju in so ob diagnozi marsikdaj ne- popravljive okvare že prisotne. Za pre- verjanje ogroženosti z diabetesom je zdaj na voljo brezplačni test, ki ga lahko opravite na spletni strani diabetes test.si. J. H. Diabetes je kronična presnovna bolezen, ki v povprečju skrajša življenjsko dobo pri moških, ki zbolijo okrog štiridesetega leta, za 11,6 leta in pri ženskah za 14,3 leta. Med najhujšimi diabetičnimi zapleti so srčni infarkt, možganska kap in odpoved ledvic. Zaradi diabetesa je največ amputacij na nogah in okvar vida ter slepote. REVIJA N a c i o n a l n a k a m p a n j a B O D I O D L I Č N J A K Projekt sofinancira republika slovenija ministrstvo za zdravje odkrijmoij pAstI DIABetesAI I organizator zavod diaBetes naredi diabetes test.si Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... 3 B E S E D A 6 – 7: Kolumni Jože Poglajen: Praznik napol demokracije Martin Premk: Kdaj se je pojavil protifašizem 9 – 17: Aktualno Ob dokumentarno-igranem filmu V imenu resnice Vprašanje je, ali smo še svobodni Na Žlebnikovi domačiji spomenik Kajuhu 18 – 21 : V metežu zgodovine Razstava o pevskem zboru Srečko Kosovel Na Kozjeku obnovili partizansko bolnišnico Tevakin 22 – 24: Reportaže Slovesnost na Koritnici v Baški grapi V spomin Gubčevi in 12. brigadi Vranovi potomci se vračajo v Slovenijo 25 – 30: Dogodki 31 – 32. Pisma Fotografija na naslovnici: Poslovilni koncert dirigenta PPZ Franca Gornika (Foto: Iztok Pipan) SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: Janez Alič (predsednik), dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik. Odgovorna urednica: Jožica Hribar telefon: (01) 434-46-17 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana V teh dneh po Sloveniji pote-kajo komemoracije v spomin na dogodke in z njimi pove-zane ljudi iz preteklosti. Kot se za državni praznik spodobi, se kome- moracij v okviru 1. novembra udeležu- je tudi državni vrh. Pred tem vsako leto poteka koordinacija vseh sodelujočih na spominskih slovesnostih po Sloveniji in v sosednjih državah. Pri nas bodo uradne državne slove- snosti potekale na 17 različnih lokaci- jah. Te vključujejo obdobja prve in dru- ge svetovne vojne, vojne za Slovenijo 1991 in v zadnjem času predvsem ob- dobje povojnih pobojev. Da ne bo dile- me, pravilno je, da se država s primer- nimi častmi pokloni žrtvam preteklega obdobja! Vendar precej izstopata po- vojno obdobje in spomin na žrtve, med katerimi so tudi kolaboranti nacifaši- stičnega agresorja. Skoraj 40 odstotkov vseh lokacij po Sloveniji spada v tako imenovano obdobje »revolucionarne- ga nasilja«. Primerljivo z obdobjem leta 1991 se državni vrh pokloni zgolj pri enem spomeniku na Žalah v Ljubljani. Število lokacij, kjer se državni vrh pok- lanja partizanskim žrtvam in žrtvam vojnega nasilja med NOB, je približno enak številom tistih, ki spadajo med povojne poboje. Glede na trajanje voj- ne in posledice je obseg komemoracij umrlim med NOB razumljiv. Število lo- kacij z obeležji žrtvam tako imenova- nega »revolucionarnega nasilja« iz leta v leto raste, pri čemer se komemoracij v teh krajih udeležujejo praviloma naj- višji predstavniki države. O tem, komu in zakaj naj se poklanja država, prepuš- čam mnenje vsakemu posamezniku. Prav gotovo pa še tako veliki venci ne bodo nikogar spravili, dokler se temu primerno politično kulturno ne bodo znali obnašati prav najvišji predstavniki slovenske oblasti. Ob tem se sprašujem, zakaj je bil pos- tavljen megalomanski spomenik žrt- vam vseh vojn in z njimi povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljublja- ni. Dejstvo je, da spomenika ni spreje- la tako rekoč nobena stran in da je v resnici samo še ena lokacija na sezna- mu komemoracij, kamor bo država po- ložila venec. Z več kot milijon evrov vrednim zidom naj bi država »kupila« spravo. Na mestu je vprašanje, s kom naj se spravimo tisti, ki vojne sploh nismo doživeli. Kako se bodo borci za svobodo svoje domovine spravili s so- delavci okupatorja, ki je prišel izbrisat naš narod? Današnja mlada generacija mora iti naprej in se nima s kom spra- viti. Dolžni smo biti hvaležni borcem za njihovo požrtvovalno vlogo pri nas- tajanju slovenske države in veteranom 1991 za dobro opravljeno končno nalo- go pri nastanku samostojne slovenske države. Takšni ljudje si v očeh mlajše javnosti zaslužijo vse spoštovanje in za- vest, da nam domovina ni bila kar tako dana. Naloga mladih danes pa mora biti usmerjena predvsem v nadaljnji razvoj naše države in rasti blaginje, ki temelji tudi na vrednotah upora nacifašizmu. Vendarle pa vse ni tako črno, kot je črn že sam po sebi 1. november. Le- tošnji se bo v zgodovino slovenske dr- žave zapisal kot precedenčni. Na Hr- vaškem se slovenske delegacije ob dnevu mrtvih poklonijo žrtvam iz ob- dobja NOB v Kučibregu, na Rabu in v ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac. Slednjega bo letos prvič v zgodovini naše samostojne države obiskal najvišji predstavnik Republike Slovenije do zdaj, to je predsednik Dr- žavnega zbora dr. Milan Brglez. Tam se bo z vojaškimi častmi poklonil žrtvam zloglasnega taborišča, ki je po še ved- no nepopolnih podatkih terjalo življenja celo do 700.000 ljudi. Med njimi je bilo tudi 282 slovenskih žrtev. Komu se bomo torej poklonili? Vsak- do izmed nas se bo prav gotovo spomnil svojih najdražjih, ki jih ni več med nami. Obujali bomo spomine nanje in na lepe trenutke, ki smo jih doživeli z njimi. Kljub temu pa naj bo ta dan praznik živ- ljenja in priložnost za družinsko druže- nje. Zavedajmo pa se, da so nekoč živeli ljudje, ki si zaslužijo neminljiv spomin. Lahko jim razbijejo nagrobnike, vendar spomina nanje ne more uničiti nihče. Dolžnost borčevske organizacije pa je, da prenesemo spomine in dosežke na- ših borcev na mlade rodove, ki bodo te vrednote vnesli v sodobno družbo. Komu se poklanja Slovenija? // PIŠE: Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Slovenije U V O D N I K oktober 20174 N O V I C E Odkritje spominske plošče Josipu Vidmarju Letos mineva 122 let od rojstva politika, dramaturga, prevajalca ter literarnega in gledališkega kritika Josipa Vidmarja. Ob tej priložnosti je sredi oktobra Mestna občina Ljubljana na pobudo ZZB za vrednote NOB odkrila spominsko ploščo na hiši, v kateri je živel in delal, da mimoidoče opomni na širino njegovih misli, idej in dejanj. Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl, akademik in podpred- sednik ZZB NOB Slovenije, je na kratko opisal prispevek Josipa Vidmarja. Po njegovih besedah je ta ustvarjalec ustvaril epsko monumentalno svetovje misli in dejanj in ob tem odločilno so- oblikoval skoraj sto let slovenske sodobne zgodovine. Orisal je njegov pogum v uporu zoper okupatorja, kljubovanju v izredno težkih okoliščinah in na poti do končne zmage na Slovenskem. S krajšim nagovorom pred odkritjem plošče je prisotne pozdra- vil župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in jih spom- nil na pomen Osvobodilne fronte in boja za svobodo. Prav tako je opomnil, da sprava pomeni mir mrtvim, ne pomeni pa zani- kanja tistih, ki so osvobajali domovino, in enačenja s tistimi, ki so bili na strani okupatorja. To razliko je po njegovem mnenju treba vedno sporočati, predvsem mladim, in jim zgodovino pri- kazati z dejanji, kot je postavitev te spominske plošče. Josip Vidmar se je pred vojno uveljavil kot prevajalec in in- terpret ruskih literarnih in filozofskih del. Med njegova najpo- membnejša dela lahko štejemo Kulturni problem slovenstva, ki je bilo izdano med diktaturo kralja Aleksandra leta 1933. Jese- ni leta 1934 je postal dramaturg ljubljanske Drame. Prevajal je operne in dramske tekste, urejal Gledališki list in v njem obja- vljal kritike o uprizoritvah, ki so bile pozneje objavljene v knjigi Dramaturški listki. V Drami je služboval do leta 1942, ko je od- šel v ilegalo in nato v partizane. Po vojni je deloval na številnih političnih položajih, vodil slovenske in jugoslovanske forume, bil je predsednik sveta jugoslovanske federacije in Predsedstva SRS ter je dolga leta predsedoval Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Besedilo in foto: Mitja Tomažič Obiskali nekdanje taborišče Renicci Delegacija ZZB za vrednote NOB Slovenije je pred dnevom spomina na mrtve obiskala nekdanje italijansko koncentracij- sko taborišče Renicci v kraju Motina v občini Anghiari v pok- rajini Arezzo. V sicer skromnem spominskem parku, ki spomi- nja na 20 hektarjev veliko taborišče, so člani delegacije položili venec in prižgali svečko. Taborišče Renicci so začeli pripravljati septembra leta 1942. Prvi taboriščniki so vanj prišli 7. oktobra 1942 iz Gonarsa. Tak- rat so bili postavljeni samo žičnata ograja, stražarski stolp, ne- kaj barak za italijanske vojake, kuhinja, ambulanta in stavba za komandanta. Med hrasti pa so postavili le nekaj šotorov, da so vanje natrpali taboriščnike iz prvega transporta. Danes na nekdanje taborišče spominja spominski park s spo- menikom med hrasti, vse je stisnjeno med hiše domačinov. Prav tako so postavljene informacijske table z napisom Campo di internamento fascista e badogliano n. 97 Renicci, Angliari (Arezzo) 1942–1943, z načrtom taborišča in osnovnimi podat- ki, da spominjajo na kraj grozote ob potočku, ki se nekaj kilo- metrov stran izliva v reko Tibera. Delegacija slovenske borčevske organizacije, ki jo je vodil član predsedstva ZZB in predsednik koordinacijskega odbo- ra žrtev vojnega nasilja Janez Alič, v njej pa so bili še Janez Maršič, Marko Kožuh, Dušan Zamida in Boris Nemec, je polo- žila venec tudi v spominskem parku s kostnico na osrednjem pokopališču v Sansopolcru, kamor so prepeljali posmrtne os- tanke vseh umrlih Jugoslovanov v taborišču Renicci. Ti so bili najprej pokopani na pokopališčih v Mecianu in Anghiariju, leta 1973 pa je Jugoslavija uredila spominski park s kostnico, ki sta dokaj dobro vzdrževana. J. A. Miting za odrasle in mladino Lutkovno gledališče EU Ljubljana Zalog je v režiji Jožefa Per- načiča pripravilo predstavo za odrasle in mladino z naslovom Miting. Zgodba se dogaja tik pred koncem vojne, ko se skupina partizanov pripravlja na miting. Med nastopi se prepleta ro- mantična ljubezenska zgodba, ki jo dopolnjujejo številni dialo- gi o kulturi na osvobojenem ozemlju. »Ta protivojna drama je poklon kulturi, ki se je razcvetela med boji za osvoboditev. Šte- vilne kulturne dejavnosti so bile nekaj posebnega v Evropi in je prav, da ta del zgodovine iztrgamo pozabi,« je povedal Jožef Pernačič, ki je tudi izdelal lutke in postavil sceno za predstavo. Predstava s tematiko iz NOB je izjemno zanimiva. Medtem ko gledalci na lutkovnem odru gledajo pravi partizanski miting s petjem partizanskih pesmi in deklamacijami, se na prednji Venec pred spominsko obeležje s kostnico umrlim Slovencem, Hrvatom in Črnogorcem so na mestnem pokopališču v Sansepolcru položili trije potomci preživelih taboriščnikov iz Reniccija: (od leve proti desni) Janez Maršič, Marko Kožuh in Janez Alič. (Foto: Boris Nemec) 5 strani lutkovnega gledališča, na harmoniki, pojavljajo filmski zapisi in številne fotografije, ki so nastali med drugo svetovno vojno. Glasbo je prispeval Partizanski pevski zbor s harmonikar- jem Danilom Loviščkom, posnetki so iz Slovenskega filmskega arhiva in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, vse pa je bilo posneto v Studiu Sanolab, multivizija Janko Špunt. V lutkov- ni predstavi nastopajo Vesna Pernarčič (Tina), Daniel Malalan (Pepi), Andrej Murenc (Jože) in Jožef Pernarčič (župnik). Lut- kovno gledališče EU načrtuje po vsej Sloveniji gostovanja s predstavo Miting. Besedilo in foto: Jani Alič Razstava v spomin dr. Antonu Vratuši - Vranu V Spominski hiši Šarugovih na Meleh, ki je eno izmed kultur- nih središč v občini Gornja Radgona, je od začetka oktobra na ogled priložnostna razstava v spomin na letos umrlega akade- mika dr. Antona Vratušo - Vrana. Razstavo so pripravili njego- vi družinski prijatelji Šarugovi. Franc Feri Šaruga (1917–1995) je bil v šolskem letu 1929/1930 sošolec Antona Vratuše na realki v Murski Soboti. Zaradi razmer doma se je zaposlil kar v mlinu svojega očeta ter v letih od 1941 do 1944 sodeloval pri prenašanju zaupne pošte čez reko Muro med nemškim in madžarskim okupiranim ozemljem severovzhodne Slovenije. Avgusta leta 1944 je bil mobiliziran v nemško vojsko, a je po prihodu na vojaški do- pust z nosečo ženo pobegnil v Slovenske gorice in se do konca vojne skrival pri zavednih domačinih. Po vrnitvi domov leta 1945 ga je odpeljala OZNA. Zaradi lažne prijave je bil obsojen na smrt, a ga je smrti rešil komisar, s katerim sta sodelovala v uporu med drugo svetovno vojno. O razstavi je Šarugova hči Marija Milena Reščič povedala: »Anton Vratuša je bil v spominu mojega očeta vedno Tonek, tudi pozneje, ko je z občudovanjem spremljal njegovo delo. Naša srečanja so bila vedno osebna. Šele ko je dr. Anton Vra- tuša - Vran nekoliko opustil svoje delovne obveznosti, so sle- dili dolgi pogovori z našo mamo Mileno. Obžaloval je, da ni večkrat srečal »dragega Ferija«, kot je imenoval našega očeta, ki je umrl v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Srečanja z njim so bila vedno polna vsebine in iskrivih misli za priho- dnost. Nobeno srečanje mu ni bilo odveč, vsak človek je imel pri njem svojo notranjo podobo, ki jo je sprejel in je ni pozabil. Razstava je naš skromni spomin in poklon človeku, ki ga je vsa naša družina spoštovala in imela rada. Razstavo smo zasnovali od realke preko Mašuna pod Snežnikom do naših zadnjih sre- čanj z Vranom, z nekaterimi njegovimi deli, deli pisem, zapisov o njem in njegovem delu. Vse to pa povezuje tudi prijateljeva- nje naših staršev z oblikovalcem Vrta spominov, dr. Vanekom Šiftarjem.« Filip Matko Ficko Ploščo so vrnili na svoje mesto Obnova in posodobitev ozkega cestnega odseka med Kobari- dom in Bovcem poteka že nekaj let. Na zahtevnem viaduktu v Kobariških klancih na državni cesti po Soški dolini so konec avgusta končali dela, ki so potekala od aprila lani, in promet že tekoče poteka. Na tem odseku je bila leta 1988 postavljena spominska plo- šča, ki je mimoidoče opozarjala na dogodek iz časa NOB. Maja leta 1943 je del Gradnikove brigade na tem delu ceste uničil štabno vozilo enote 103. alpskega polka in zasegel vso opremo. Ko so začeli obnavljati cestišče in graditi viadukt, se je Zdru- ženje za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin z izvajalcem del dogovorilo, da ploščo odstranijo za čas del, jo deponirajo in jo po končanju del namestijo na ustrezno mesto. To se je tudi zgodilo. Po koncu del smo skupaj določili mesto, kamor so delavci znova namestili spominsko ploščo. To dokazuje, da je z dobro koordinacijo in dobrim sodelovanjem spominska obe- ležja iz NOB znova mogoče umestiti v prostor, kjer so že služila svojemu namenu. Čeprav se pri nas nekateri bolj zavzemajo za stalno odstranitev takih obeležji, pa je bila v tem primeru s so- delovanjem vseh akterjev plošča znova vzidana. Besedilo in foto: Vojko Hobič Sošolca Franc Feri Šaruga in Anton Vratuša v 1. b razredu realne gimnazije v Murski Soboti v letih 1929/1930 (v sredini zadnje vrste dijakov sta obrnjena drug proti drugemu) oktober 20176 K O L U M N A Jože Poglajen Praznik napol demokracije D esetletja nam že govorijo, da so volitve praznik demokracije. Praznik vladavine ljudstva, naj- višji dosežek politične svobode, pravijo. Pred- vsem naj bi to držalo za volitve po osamosvo- jitvi. Toda po skoraj treh desetletjih političnega življenja v samostojni državi se vendarle zdi, da gre pri volitvah za nekakšen napol praznik demokracije ali če hočete praznik napol demokracije. Da je res tako, nazorno kaže- jo podatki o tem, koliko polnoletnih državljanov volitve doživlja kot praznik demokracije. Če bi volitve res bile praznik, bi se jih udeleževala velika večina, vendar še zdaleč ni tako. Od začetne plebiscitarne večine iz leta 1990 se je udeležba na volitvah skrčila na polovico, v nekaterih primerih je padla celo pod 50 odstotkov. Ne samo to, da je udeležba na volitvah vse bolj pod kritično mejo, slabo znamenje je tudi struktura aktivnih volivcev. Raziska- ve javnega mnenja kažejo, da mladih na voliščih tako rekoč ni niti za vzorec. Volitve zato postajajo zgolj praznik za upokojence. A očitno skoraj nikomur ni mar za to, da bo kmalu v imenu večine o tem, kdo naj bi imel oblast v de- želi, odločala manjšina. Ko že govorimo o volitvah kot prazniku demokracije, se velja vprašati, kaj ima vladavina ljudstva z volit- vami našega predsednika republike – predsednika, ki ne more in ne sme konkretno odločiti o nobeni državni zadevi. Ustvarjalci ustave, med njimi tudi prvi predsednik ustavnega sodišča Peter Jambrek, sicer priznavajo, da so preigravali tudi možnost, da bi predsedniku podelili veliko bolj oprijemljive pristojnosti odločanja, denimo da bi imenoval predsednika vlade in ministre ali da bi v zakonodajnem postop- ku sodeloval tako, da bi imel možnost v parlamentu sprejeti za- kon, za katerega bi on sam menil, da ni skladen z ustavo, zau- staviti z vetom. Gledano z današnjega vidika najbrž ne bi bilo napačno, če bi imeli na najvišjem položaju v državi človeka, ki bi lahko v ime- nu ljudstva vsaj omilil prvotno akumulacijo političnega, pa tudi realnega kapitala državne oziroma družbene lastnine v rokah stare in nove politične elite. Če bi bilo tako, bi najbrž denacio- nalizacija in privatizacija potekali precej drugače. Morda bi se izognili tudi spopadom z JLA in s tem žrtvam te vojne. Da, marsikaj bi bilo verjetno drugače, če ne bi predsedniške funk- cije v ustavi omejili zgolj na raven »angleške kraljice«. Predvsem zato, priznava tudi Jambrek, ker so ankete javnega mnenja kaza- le, da bo na volitvah zmagal Milan Kučan, kar pa bi bilo, kot da bi nekdo jurišnikom Demosa pred nosom mahal z rdečo zastavo. Da bi to prikrili, so v ustavo zapisali niz na prvi pogled pomembnih pristojnosti, denimo to, da je predsednik države vrhovni poveljnik vojske. Toda kakšen poveljnik je to, če ne more niti navadnemu vo- jaku, kaj šele generalom ali obrambni ministrici ukazati: »Mirno, na desno ravnaj se!« Kaže celo, da se hlače generalom in krilo mi- nistrici za obrambo bolj kot pred vrhovnim poveljnikom tresejo, ko na sceno stopi Žan Mahnič. Janševemu mladincu namreč skoraj vsak dan uspeva, da meni nič tebi nič razdre kakšno tako žaltavo, da se vsa država drži za glavo. Ponovimo še enkrat: predsednik zgolj formalno podpisuje za- kone, ko pa gre za kadrovske odločitve, te sprejema državni zbor. Predsednik poslancem sme le predlagati, koga naj imenujejo za mandatarja vla- de ali za ustavnega sodnika, varuha človekovih pravic in še za nekatere druge funkcije in službe. Povedano bolj grobo, naš predsednik lahko konkre- tno odloči le o tem, kdo bo njegova šefica kabineta. De- setletje po sprejemu ustave je parlament sicer predsedniku le prepustil samostojno imeno- vanje predsednika in članov protikorupcijske komisije. A aktu- alnemu predsedniku je uspelo tudi to priložnost zapraviti, ko je pred tremi leti zaupanja vredno državno institucijo z imeno- vanjem Borisa Štefaneca za njenega predsednika spremenil v brezzobega tigra. Jamranje, kako neodgovorni so tisti, ki se požvižgajo na voli- tve, med katerimi je daleč največ mladih, je s tega vidika žalitev njihove pameti. Zakaj neki bi hodili na volišča, če v bistvu ne odločajo o ničemer? Če namreč natanko premislimo, je stran- karska elita družno poskrbela za to, da imajo volilni zakoni bolj malo prvin vladavine ljudstva, zato pa imajo vajeti trdno v ro- kah strankarski vrhovi. Zato ni nič čudnega, da ljudstvo na to odgovarja z vse večjo volilno abstinenco. A to ne zadeva samo predsedniških volitev, ampak tudi za parlamentarne velja, da če jih olupimo praznega besedičenja, da ima volivec v resnici zelo omejeno možnost med kandidati v svojem okraju izbrati tistega, ki mu zaupa. A o tem kdaj drugič. Kaže celo, da se hlače generalom in krilo ministrici za obrambo bolj kot pred vrhovnim poveljnikom tresejo, ko na sceno stopi Žan Mahnič. Janševemu mladincu namreč skoraj vsak dan uspeva, da meni nič tebi nič razdre kakšno tako žaltavo, da se vsa država drži za glavo. 7 P rotifašizem je globoko zakoreninjen v naši zgodo- vini. Septembra je minilo sedemdeset let od »ura- dne« ustanovitve organizacije TIGR, po mnenju nekaterih prve protifašistične organizacije v Evro- pi, vsekakor pa organizacije, ki je v naši zgodovini svetal primer domoljubja, plemenitosti in junaške- ga boja proti zatiranju. Morda so ocene, da je šlo za »prvi protifašizem v Evropi«, malo pretirane, saj so se fašizmu upirali tudi Italijani sami, še preden je prišel na oblast. Protifašistični polvojaški »Arditi del Popolo« so avgusta leta 1922 v spopadu, v katerem je bilo več mrtvih, celo ubranili mesto Parma pred vdorom fašističnih skvadristov. Prav tako se nasilje nad Slovenci ni začelo s prihodom fašistov, ampak s prihodom Kraljevine Italije na Primorsko in v Istro. Nacionalizem in kolonializem sta sicer značilnosti fašizma, vendar sta bila te- melj delovanja skoraj vseh evrop- skih držav že pred prvo svetovno vojno. Prav zaradi te vojne, ki je pognala v smrt milijone ljudi le zaradi denarnega in kolonial- nega pohlepa evropske oziroma svetovne bankirske in kraljevske smetane (mimogrede, o pravih vzrokih prve svetovne se danes vztrajno molči, poudarek je na »zgodbah malega človeka«), je pri- morski del Slovencev tudi doletelo težko obdobje italijanskega in fašističnega nasilja. Do zdaj se ni še nobena od držav, ki so leta 1915 v Londonu delale kravje kupčije s tujim ozemljem, opravičila primorskim oziroma vsem Slovencem, da so bili pahnjeni v četrt stoletja nasilja in trpljenja. Nasilje se je začelo že takoj s prihodom italijanske vojske, z na- padi na Slovence ter s požigi sedežev slovenskih ustanov. S priho- dom fašizma se je nasilje kot del »uradne politike« le še poveče- valo in doseglo vrhunec med drugo svetovno vojno. Takrat so se vsi domoljubni Slovenci pridružili protifašističnemu boju. Večina tigrovcev se je med drugo svetovno vojno pridružila narodnoo- svobodilnemu boju ter tako nadaljevala boj proti fašizmu in za osvoboditev zasedenih delov Slovenije. Po drugi svetovno vojni je bil v ospredju narodnoosvobodilni boj partizanov, tigrovci so bili predstavljeni le kot del zgodovine, ki je privedel do narodnoosvo- bodilnega boja. Šele po osamosvojitvi Slovenije je organizacija Tigr postala samostojno predstavljeni del zgodovine, ki naj bi bil ločen od narodnoosvobodilnega boja. Predvsem se je to za- čelo zaradi z zgodovino obremenjene tako imenovane desnice, ki je svojo sramotno vlogo v času druge svetovne vojne želela oprati s spreobračanjem zgodovine in blatenjem »komunistov«, za kar je izkoristila tudi organizacijo Tigr. Usul se je plaz obtožb, da je bila organizacija Tigr »zamolčana« ter da so že med vojno »komunisti pobijali vse tigrovce«. Dvomljivi avtorji so začeli izdajati še bolj dvomljive »zgodovinske« knjige, ki naj bi dokazovale nasilje »partije« nad tigrovci. Zadnji poskus je bila ustanovitev društva Tigr – 13. maj, ki naj bi skrbelo za resnico o Tigru, ki da ga ima še vedno »ugrabljenega partija«. Seveda se za društvom Tigr – 13. maj znova skrivajo zlorabe zgodovine v politične namene, ki jim botruje »naša najbolj poštena stranka«. Tudi vodja društva je zdaj že razvpiti burkež, ki zelo rad nastopa pred kamerami, čeprav gledalcem ni nikoli jasno, ali je pred nasto- pom popil malo preveč ali premalo. Zelo zanimiv pa je datum, ki so si ga v tem društvu izbrali v svojem imenu in ki naj bi postal nov državni praznik upora. Na Mali gori nad Ribnico je namreč 13. maja 1941 izbruhnil spopad med tigrovci in italijansko vojsko, kar naj bi bil pravi začetek upora proti okupatorju, ne pa ustanovitev Osvobodilne fronte. Ta datum naj bi tudi postal praznik namesto 27. aprila – dneva upora proti okupatorju. To novo mešanje štren in spreobračanje zgodovine pa v sebi skriva zanimive podrobnosti. Nekoč je 13. maj že bil praznik, ki se mu je takrat reklo »dan var- nosti« oziroma »dan bezbednosti«. Na ta dan je bil leta 1944 v Dr- varju ustanovljen Oddelek za zaščito naroda – OZNA. Zato bi bilo res zanimivo znova praznovati 13. maj, saj bi praznovanje imelo več pomenov. Verjetno ljubiteljskim zgodovinarjem iz društva Tigr – 13. maj njihovi gospodarji in naredbodajalci tega niso povedali, sami pa zgodovine tako ali tako ne poznajo kaj veliko, razumejo pa še manj. Sicer pa bi 13. maj lahko praznovali tudi kot »dan izdajalcev«, saj so italijansko vojsko do koče na Mali gori privedli domači orožniki. Glede na to, da se partizanski boj takrat še ni začel, bodo ljubiteljski zgodovinarji iz društva Tigr – 13. maj zelo težko razložili, da je bilo to zaradi »obrambe pred komunističnim nasiljem«. Bilo je zgolj zaradi lastnih interesov, tako kot so že leto pozneje belogardisti vodili pripadnike zloglasnih fašističnih bataljo- nov »M« po gozdovih in jim kazali, kje se skrivajo partizani. Glede na to, da v Ljubljani že stoji betonska gmota, ki jo ljud- je ljubkovalno imenujejo »spomenik neznanemu izdajalcu«, je prostor za praznovanje 13. maja kot »dneva izdajalcev« že za- gotovljen. Takšna sprevržena praznovanja bi tja tudi sodila. Vsi domoljubi in protifašisti pa bodo še naprej praznovali pred ti- grovskimi in partizanskimi spomeniki. K O L U M N A Martin Premk Kdaj se je pojavil protifašizem Sicer pa bi 13. maj lahko praznovali tudi kot »dan izdajalcev«, saj so italijansko vojsko do koče na Mali gori privedli domači orožniki. oktober 20178 K O M E N TA R dr. France Križanič O naravi slovenskega javnega dolga od 2009 do 2017 M ednarodno primerljivi dolg Republike Slovenije (merjeno po standardu ESA 95) se je ob odpra- vljanju posledic svetovne finančne krize v času delovanja socialdemokratske koalicijske vlade, v letih od 2008 do 2011, povečal za 8,9 milijar- de evrov. V letu 2011 je dosegel 17,2 milijarde evrov ali 47 odstotkov slovenskega bruto domačega produkta (BDP). To je bilo precej pod zgornjo mejo 60 odstotkov, določeno z maastri- chtskimi kriteriji ter Paktom stabilnosti in rasti. Na povečanje sloven- skega javnega dolga so v letih od 2009 do 2011 vplivali: – davčna reforma (znižanje davčnih stopenj) v mandatu 2004–2008; skupaj za 2,8 milijarde evrov ali 8 odstotkov BDP v letu 2011; – neracionalno zadolževanje bank in gospodarstva v letih od 2005 do 2008, zaradi katerega so banke potrebovale depozite države za vzdrževanje svoje likvidnosti; konec leta 2011 za 2,1 milijarde evrov ali 6 odstotkov BDP v letu 2011; – zadolževanje javnih subjektov zunaj državnega proračuna, v glav- nem povečanje dolga občin za skupno 1 milijardo evrov ali 3 odstotke BDP v letu 2011; – vodenje protirecesijske fiskalne politike socialdemokratske koalicij- ske vlade, ki bi – tudi brez napak neoliberalne davčne reforme v letih od 2005 do 2007 – dolg slovenske države povečalo za 3 milijarde evrov ali 8 odstotkov BDP v letu 2011. Porast javnega dolga v obdobju krize in zaradi spopada s krizo je bil neizogiben. V naših partnerskih državah članicah evrske skupine se je v letih od 2008 do 2011 delež javnega dolga v povprečju povečal s 70 na 88 odstotkov BDP (to je za 18 odstotnih točk). Slovenija je delila usodo tega območja tako z ukrepi (javnofinančni primanjkljaj) kot s posledicami (javnofinančni dolg) in pri tem, za razliko od povprečja držav evrskega območja, ni presegla z mednarodno pogodbo določe- ne zgornje meje deleža javnega dolga v BDP. Poglejmo, kakšno je stanje slovenskega javnega dolga sredi leta 2017! Dolg državnega proračuna je konec leta 2008 dosegel 8,3 milijarde evrov, po zadnjem objavljenem podatku Statističnega urada Republi- ke Slovenije (drugo četrtletje 2017) pa že 33,3 milijarde evrov. V slabih devetih letih se je povečal za 25 milijard evrov. Na drugi strani se je slovenski javnofinančni primanjkljaj (merjeno po dejanskih plačilih) od leta 2009 do 2016 povečal za 10,4 milijar- de evrov, medtem ko smo imeli v prvi polovici tega leta za dobre 0,3 milijarde evrov javnofinančnega presežka. Od januarja leta 2009 do junija 2017 je torej slovenska država ustvarila za 10,1 milijarde evrov javnofinančnega primanjkljaja. Temu primanjkljaju moramo dodati še izgubo 0,6 milijarde evrov ob (milo rečeno) neracionalni prodaji NKBM. Država je leta 2013 to banko »očistila« terjatev, pri katerih dolžniki ne morejo takoj in v celoti poravnati svojih obveznosti, va- njo vložila 870 milijonov evrov in jo prodala za 250 milijonov evrov. Kumulativen javnofinančni primanjkljaj in izguba ob prodaji NKBM skupaj obsegata 10,7 milijarde evrov porabljenih javnih sredstev več od javnofinančnih prihodkov leta 2009 do sredine leta 2017. Od povečanja slovenskega javnega dolga v letih od 2008 do 2017 odštejmo primanjkljaj, ki je v tem času nastal zaradi razlike v izdatkih in prihodkih širše države, ter sredstva, izgubljena s prodajo NKBM (25 milijard evrov – 10,7 milijarde evrov = 14,3 milijarde evrov). Vi- dimo, da je slovenska država v bankah, gospodarstvu in tu- jini ustvarila za dodatnih 14,3 milijarde evrov plasmajev oziroma prevzela dodatne obveznosti. Te obveznosti so pred- vsem posledica izgubljenih pravd iz sukcesije. Če bi bilo povečanje javnega dolga od leta 2008 do sredine leta 2017 vezano le na kritje javnofinančnega deficita in do zdaj zaznane »iz- gube« pri tako imenovani prodaji NKBM, bi v letu 2017 dolg naše širše države obsegal 19 milijard evrov in bi predstavljal manj kot 48 odstotkov našega BDP. Ob oceni, da je obrestna mera za kredite slovenske države povprečno okoli 3,4 odstotka na leto (dobimo jo tako, da letna plačila za obresti v letu 2016 delimo s povprečnim skupnim javnim dolgom), mora slo- venska država za vzdrževanje omenjenih 14,3 milijarde evrov dolga (ki ga ni potrebovala za kritje javnofinančnega primanjkljaja) na leto nameniti 486 milijonov evrov. To so sredstva, ki bi jih lahko uporabila za financiranje izboljšanja infrastrukture, kakovosti javnega sektorja (šolstva, zdravstva, kulture, znanosti, socialnega varstva, varnosti in obrambne pripravljenosti) ter za ukrepe, namenjene krepitvi konku- renčnosti našega gospodarstva. Neracionalno velika dokapitalizacija bank konec leta 2013, po kateri so te banke dodatno in močno zmanjšale kreditiranje gospodarstva, kaže, da omenjeni znesek ni bil dobro investiran. Prodaja NKBM pa kaže, da ga država zlahka izgublja. Banka je bila prodana v postop- ku, v katerem je ceno (41 odstotkov knjižne vrednosti) določil kupec. Če bi bil kapital banke res tako malo vreden, bi morala Banka Slove- nije od novega lastnika zahtevati dokapitalizacijo, a je ni. Sledil pa je obraten proces, v katerem si je kupec NKBM ustvaril dobiček z izpla- čilom dividend in očitno tudi z zniževanjem kapitala banke. Neracionalno velika dokapitalizacija bank konec leta 2013, po kateri so te banke dodatno in močno zmanjšale kreditiranje gospodarstva, kaže, da omenjeni znesek ni bil dobro investiran. 9 valstvom. Povrhu tega pa naj bi bil Fur- jan tudi seznanjen z ozadjem trgovine z orožjem, v katero so bili vpleteni še danes najvidnejši predstavniki sloven- ske politike. Film vseh odgovorov seveda ne najde, kar pa tudi ni njegov namen; V imenu resnice poskuša s pomočjo Furjano- vega primera pa tudi nekaterih drugih (sestrelitev Tonija Mrlaka, afera Depala vas, hujskanje politike k spopadom med osamosvojitveno vojno v propagandne namene) razgaliti umazano paktiranje vojske in politike, ki si krijeta hrbet ter mimo oči javnosti sklepata nečedne po- sle in z manipulacijami, ustrahovanjem in celo nasiljem ustrahujeta vsakogar, ki se ne želi umazati z njuno krvjo. Poanta izvrstnega dokumentarca je v pozivu, da so na vidnih mestih v sloven- ski politiki in vojski ljudje, ki jim je malo mar za človeška življenja in so v svoji želji po pohlepu in oblasti pripravljeni iti čez trupla. V imenu resnice je pret- resljiv, udaren in drzen dokumentarec, ki ga ne bi smel nihče spregledati. Celoten film si je mogoče ogledati na kanalu YouTube. Ob dokumentarno-igranem filmu V imenu resnice Zamolčani dogodki naše novejše zgodovine A K T U A L N O Včasih je dovolj en sam dogodek, da človeku obrne življenje popolno- ma na glavo, in v primeru Barbare Furjan to še kako drži – to je sestra pokojnega vojaka Blaža, ki naj bi po uradnih poročilih 27. maja 1997 storil samomor. Furjanovo je novica močno pretresla, vendar pa ji je po hitro končani in površno izpeljani preiskavi postalo jasno, da se za smrtjo njenega brata skriva nekaj več. Letos mineva že 20 let, odkar je Furjanova krenila na pot iska-nja odgovorov na številna ne-odgovorjena vprašanja, vendar je pri tem naletela na številna gluha ušesa, predvsem vojske in politike, ki si več kot očitno želita primer Blaža Fur- jana po tihem pomesti pod preprogo. Da se to ne bi nikoli zgodilo, poskrbi pretresljiv igrano-dokumentarni film V imenu resnice (režiral ga je Dejan Babosek, eden od bolj dejavnih do- mačih filmarjev ta hip), ki na zatožno klop postavi državo in njen mačeho- vski odnos do tistih, ki so ji služili. Fur- janov primer je namreč poln lukenj in vprašanj, na katera je pravzaprav težko odgovoriti. Zakaj je Blaž storil samo- mor le nekaj dni pred odsluženim vo- // BESEDILO: Vid Šteh jaškim rokom? Čemu je Blaž sredi noči bos in prestrašen pobegnil iz vojašnice in enemu od vratarjev ukazal, naj pok- liče policijo? Zakaj je bilo v preiskavi njegove smrti zanemarjenih toliko po- membnih podatkov? Dokumentarec se ne ustavi zgolj pri postavljanju vprašanj, ampak skuša naj- ti odgovore. V izjavah številnih prič do- godka, nekdanjih preiskovalcev, novi- narjev in pripadnikov Slovenske vojske je poudarjeno, da je bil Furjan more- biti umorjen zaradi tega, ker se je uprl mobilizaciji v tedanjo posebno brigado Moris– ta je bila po pričevanju njene- ga nekdanjega pripadnika Mitje Kun- stlja enota vojakov, ki so jemali zakon v svoje roke in v imenu državne varnosti celo izvajali nasilje nad civilnim prebi- oktober 201710 demografska gibanja, to je ne glede na staranje ali pomlajevanje prebivalstva. Uradna dikcija o tem molči, prav tako molčijo o tem njej ideološko podrejeni ali zaslepljeni mediji. Namesto preprostega zvišanja pri- spevne stopnje vseh delodajalcev, to je kapitala, na prejšnjo raven uradna politika po nareku industrijsko-finanč- nih lobijev podaljšuje delovno dobo za starostnike in še bolj znižuje pokojnine z razpotegovanjem obračunske dobe na kar 30 let. Temu se pridružuje tiho uvajanje dosmrtnega dela uradno upo- kojenih z institutom honorarnega dela. To pa vodi v nadaljnjo prekarnost (ne- gotovost) delovnih mest, v zviševanje stopnje nezaposlenosti med mladimi in hkrati v dvojno obliko izkoriščanja ne- koč zaposlenih in zdaj delovno upoko- jenih. Kajti ti s honorarnim delom prav- zaprav nadomeščajo izpad prispevkov, ki bi jih še za časa njihovega rednega dela moral vplačati delodajalec. Gre za prefinjeno politiko, katere cilj je hkrati ustvariti in ukoreniniti tudi umeten kon- flikt med starejšo in mlajšo generacijo prav na račun (prikrivanja) minimalnih možnosti preživetja obeh. Preusmerjanje krivde na domnevni vsesplošni porast starostnikov in upoko- jenih, ki naj bi že zaradi svojega obstoja ogrožali vzdržnost pokojninske blagaj- ne in socialnega sistema, je zato oblika demagogije in sestavni del premišljene politično-gospodarske kampanje. Njen namen je odvrniti našo pozornost od dejanskih strukturnih vzrokov, ki so zas- tavljeni v korist kapitala in na podlagi katerih se dejansko ruši stabilnost pokoj- ninske blagajne; hkrati pa pod pretvezo Okrogla miza na Festivalu za tretje življenjsko obdobje Vprašanje je, ali smo še svobodni A K T U A L N O ZZB za vrednote NOB Slovenije je tudi letos sodelovala na Festiva- lu za tretje življenjsko obdobje. Na naši stojnici, ki je bila tematsko naravnana in je predstavljala spominske pohode, smo predstavili svoje delovanje, obiskovalcem smo ponudili literaturo, ki se nanaša na obdobje druge svetovne vojne, in jim predstavili revijo Svobod- na beseda. Posebno pozornost pa smo namenili okrogli mizi z nas- lovom Ali smo še svobodni? Na njej so sodelovali ugledni gostje s svojimi razmišljanji, njihove poglede bomo predstavili v naslednjih številkah naše revije. Lilijana Burcar: Okovi sistemske revščine so okovi nesvobode Danes po vsiljeni uvedbi kapitali-stičnega sistema in po dokončni razgraditvi socialistične drža- ve blaginje nismo več priče sistemski skrbi in pozitivnemu odnosu do starej- ših. Namesto tega so na delu družbe- no-gospodarske silnice, ki stremijo k vsesplošnemu krčenju institucionalne oskrbe in hkrati k porajanju odklonil- nega odnosa do starejših. To se kaže v prikazovanju starejših kot od preostale- ga človeštva izločene in posebne sku- pine nezaželeno označenih drugih takoj ali tik pred tem, ko dosežejo predpisani starostni prag za upokojitev. Upokojeni starejši se danes prikazujejo kot druž- beno breme, kot nezaželena masa lju- di, ki naj bi že zaradi svojega obstoja in domnevno vsesplošnega staranja pre- bivalstva ustvarjala pritisk na pokojnin- sko blagajno in s tem siromašila samo sebe. Starejši pri tem vse bolj nastopajo kot osrednji dežurni krivec za krizo so- cialne države. Takšen govor namerno prikriva de- janske strukturne vzroke, ki so zakrivili sistemsko osiromašenje celotne popu- lacije na čelu z upokojenimi starejšimi. Krize socialne države in luknje v po- kojninski blagajni namreč ne povzroča staranje prebivalstva, temveč interesi kapitala. Poglavitni vzrok, zakaj upo- kojeni dobivajo pokojninska izplačila pod pragom preživetja, tiči v skorajda za polovico znižani prispevni stopnji za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na strani kapitala. To sega v zgodnja 90. leta, ko se je prispevna stopnja za de- lodajalce zniževala in je leta 1996 do- končno padla s prejšnjih 15,42 odstot- ka na borih 8,85 odstotka. Prepolovila se je torej skorajda za polovico. Zato je bila javna pokojninska blagajna samo med letoma 1996 in 2010 po osnovnih izračunih sindikata ZSSS prikrajšana – to je oškodovana – za vsaj 8,2 mili- jarde evrov. Temu se pridružujeta sko- kovit porast zaposlitev za minimalno plačo, kar nadalje pripomore k večanju primanjkljaja v pokojninski blagajni, in nadomeščanje rednih oblik zaposlitve z nestandardnimi, prožnimi (fleksibil- nimi) oblikami. To so na primer delo na študentske napotnice, honorarne ali avtorske pogodbe (in danes vse bolj es- pejevstvo), od katerih delodajalcem kar 24 let ni bilo treba odvajati prispevka za pokojninsko zavarovanje. Zastraševanje z vsesplošnim stara- njem prebivalstva – kar pa naj bi že samo po sebi pomenilo napad na po- kojninsko blagajno in njeno dolgoroč- no stabilnost – stoji na trhlih nogah. Predvsem občutno znižanje prispevne stopnje za kapital in sočasno uvajanje fleksibilnosti dela sta poglavitna dejav- nika, ki ogrožata stabilnost in vodita v poplitvitev pokojninske blagajne. Prav zaradi teh dveh ključnih strukturnih dejavnikov (p)ostaja javna pokojnin- ska blagajna v svoji osnovi trajno pod- hranjena in nevzdržna tudi v nekriznih kapitalističnih obdobjih in ne glede na O svobodi so z različnih vidikov govorili: dr. Zora Konjajev, dr. Ljubo Bavcon, Lilijana Burcar, Primož Siter in dr. Maca Jogan, pogovor je povezoval Aljaž Verhovnik (z desne proti levi). Foto: Mitja Tomažič 11 demografske krize upravičiti nadaljnje krčenje, razgraditev in privatizacijo jav- nega pokojninskega sistema. Ideologija odrugačenja starejših je ključna za te strukturne procese. De- luje namreč na principu, ki starejše, ko dosežejo starostni prag za upokojitev, prikazuje kot razčlovečene druge, in sicer da bi se vanje lažje projiciralo in s tem nevtraliziralo tudi splošno neza- dovoljstvo preostalega prebivalstva. To pa se počne prav zato, da bi se odvrnila pozornost od drugih, a med seboj po- vezanih strukturnih dejavnikov, ki krčijo blaginjo celotnega prebivalstva ne gle- de na starostno kategorijo, kateri pripa- dajo. Starejši zato nastopajo kot dežurni krivec za razgraditev socialne države, ki jo v ozadju dejansko izvaja kapital. Dr. Lilijana Burcar je izredna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Reference: Burcar, Lilijana. 2017. Ideologija starostizma kot operativna kategorija kapitaliz- ma: primer pokojninske blagajne Burcar. Andragoška spoznanja, 23 (1): 7–22. Burcar, Lilijana. Starizem ali starostizem? Andragoška spoznanja, 23 (1): 117–119. Burcar, Lilijana. 2017. Starejša generacija – dežurni krivci. Mladina, 1 (6. jan. 2017): 30–31. Maca Jogan: Se svoboda umika različnim prisilam? Postavljanje tega vprašanja se nanaša na posamezne osebe in družbeno skupnost, v kateri ure- jevalne ustanove na vseh ravneh (od države do lokalnih skupnosti) z različ- nimi pravili in ukrepi zagotavljajo med- sebojno povezano delovanje pripadni- kov in pripadnic te skupnosti. Odgovor na vprašanje o svobodi je odvisen od položaja, ki je priznan posamezni osebi ter ožji in širši skupnosti v zgodovinsko spremenljivih okoliščinah. V slovenski družbi se na začetku 21. stoletja za vedno več pripadnikov in pripadnic ožijo meje svobodnega od- ločanja o lastnem življenju; prav tako je vse več znamenj, ki očitno kažejo na državno nesamostojno in nesvobodno, prisilno določanje sedanjih in prihod- njih smeri družbenega razvoja. Mno- žične izkušnje izključenosti iz izenače- nih možnosti zadovoljevanja temeljnih človeških potreb, ki jih sicer ponuja sodobna stopnja materialnega razvo- ja, pri nosilcih gospodarske in politične moči niso dojete in sprejete kot moteč pojav, kot vir družbenega razkroja, ki bi ga bilo (v imenu človekovih pravic in spoštovanja dostojanstva vsakega člo- veškega bitja) treba zmanjšati in odp- ravljati. Nasprotno, slovenski oblastniki po- nujajo kot zdravilo za »neuspešne« v konkurenčni družbi večjo individualno odgovornost (»vsak je sam odgovo- ren za svoj obstoj«), tekmovalnost (na trgu dela, v izobraževanju) in svobod- no odločanje med (vedno pogosteje plačljivimi) različnimi možnostmi za kakovostno življenje. »Uspešni« pripa- dniki sodobne slovenske družbe so v kopičenju bogastva in politične moči izjemno svobodni (tudi v primerjavi s številnimi drugimi kapitalističnimi dr- žavami); njihovo svobodno odločanje pa zagotavlja tudi nadaljevanje obsto- ječega stanja naraščajoče revščine (na mikro- in makrodržavni ravni), odtuje- vanja izkoristkov vseh mogočih virov (od človeških do naravnih okoljskih) po potrebi (tujih in domačih) lastnikov kapitala. V takem načinu vzpostavljanja razmer za življenje, ki v temeljih ruši občutek skupnostne pripadnosti ter vzajemne podpore in solidarnosti, je na udaru ve- čina prebivalstva, najbolj pa to občuti- jo tiste kategorije, ki vstopajo v aktivno življenje (mladi), in tiste, ki so že izsto- pile s trga delovne sile. Ukrepi socialne politike sicer blažijo negativne posle- dice kapitalističnega gospodarjenja (in formalno demokratičnega) političnega odločanja, vendar so kazalniki nesvo- bode očitni: prikrajšanosti (kljub indi- vidualnemu ustreznemu naprezanju), negotovosti (v zaposlovanju), zavajanja podrejenih in izkoriščanja (na različne načine) si namreč prizadeti pripadniki in pripadnice družbe niso izbrali in ne izbirajo svobodno. Ni se svobodno od- ločila za negotovo (prekarno) zaposli- tev več kot polovica zaposlenih (med njimi največ mladih), ni se svobodno odločilo na tisoče zaposlenih, da bodo delali brez plačila (neto in bruto), da je revnih več kot 50 odstotkov družin za- poslenih in da dolgoročno trpijo njihovi otroci (in da se tako izgublja tudi poten- cial za prihodnost). Vprašanje, ali smo še svobodni, je torej utemeljeno, upravičujejo ga stotisoči slo- venskih brezpravnih (zaposlenih) ljudi. V iskanju odgovorov na naslovno vpraša- nje bodo sodelovali ljudje, ki vedo, kako v spremenjenih družbenih razmerah (v okviru države in naddržavnih tvorb) za- gotoviti večjo socialno varnost, višjo stopnjo pravične delitve v ustvarjanju in prerazdeljevanju (vseh vrst) dobrin, s tem pa zmanjšati razkrojevalne silnice, ki siromašijo posameznike in celotno (na- rodno/državno) skupnost. Preprosto: ker nesvoboda vedno bolj ogroža večino ljudi, je ključno vpraša- nje, kako postati spet bolj svobodni. Vsaj delen navdih za odgovor na to vpraša- nje lahko najdemo tudi v zgodovinski izkušnji večine pripadnikov in pripad- nic družbene skupnosti v 20. stoletju: v slovenskem narodnoosvobodilnem boju in nastavkih pravičnejšega družbenega reda v zgodnjem socializmu. Dr. Maca Jogan je zaslužna profesorica Uni- verze v Ljubljani in članica Sveta ZZB NOB Slovenije. O svobodi so z različnih vidikov govorili: dr. Zora Konjajev, dr. Ljubo Bavcon, Lilijana Burcar, Primož Siter in dr. Maca Jogan, pogovor je povezoval Aljaž Verhovnik (z desne proti levi). Foto: Mitja Tomažič oktober 201712 Wolgang Abendrot in Jürgen Habermas Vpliv partizanskih zgledov na filozofe A K T U A L N O Gotovo je Jürgen Habermas, rojen leta 1929, eden največjih sodob- nih nemških filozofov in med prvimi desetimi v svetovnem merilu. Nenehno razmišlja o zdajšnji krizi in o njenih pojavih, ki jih teoret- ska desnica skuša prikazati kot krizo etike in njenih vrednot; nastala je celo čudna bratovščina med ekonomijo in kulturo. Po Haberma- su je kriza najprej ekonomske narave in je nastala zaradi številnih zgrešenih politično-administrativnih in finančno-bančnih ukrepov, nikakor pa ne gre najprej za krizo kulture in njenih etičnih vrednot. Demagogija z vrednotami je dobila svoj politični odmev celo z besedami vodje takra-tne nemške opozicije in po- znejšega nemškega kanclerja Helmuta Kohla v nemškem parlamentu 9. sep- tembra 1982, namreč da gre »za duhov- no-moralno krizo«. Skratka, kriza, ki iz- haja iz nezaželenih posledic neustrezne ekonomske rasti, je po desničarskem prepričanju kriza vrednot in ti, ki so kot novi razred krivi za to, to so levičarski intelektualci, si zaslužijo sankcije. Na razvoj Habermasove misli v smis- lu družbenega angažmaja je usodno vplivala izkušnja iz leta 1945, izkuš- nja, ki mu je pomagala, da je prišel do filozofije in družbene teorije. Svet in družba, ki so ju med vojno doživljali kot nekaj vsaj napol normalnega, sta bila v hipu »razkrinkana kot patološka in zločinska«. Tako je za Habermasa postalo soočanje z nacionalsocialistič- no preteklostjo ena od stalnih tem, ki sooblikujejo njegove politične nazore in vplivajo tudi na njegov družbenopo- litični angažma. Auschwitz je pomenil odkritje »dvojnega dna« in noben pog- led v prihodnost ni mogel mimo tega dejstva industrije smrti, ki trajno ob- vezuje izogniti se kakšni »napačni al- ternativi »skupnosti« in »družbe«. Gre za trajno izključitev vsakršne možnosti ponovitve preteklega in humanistika se ni mogla reševati s pobegom v čistočo teorije in akademskega prostora, ki bi negoval vzvišen in ignorantski odnos. Povojni filmski posnetki o milijonih po- bitih v koncentracijskih taboriščih so Habermasa seznanili s tem, da je otro- štvo preživel v »politično kriminalnem sistemu«, kot je to dobesedno povedal // PIŠE: Cvetka Hedžet Tóth v svojem pogovoru leta 1979. A povojna adenauerska Nemčija je gradila neoliberalizem, njegov zdajšnji podaljšek, združena Evropa, je tako nastal kot protikomunistična Evropa, ki je nasprotovala vzhodni, socialistični. Bojazen pred političnim nazadovanjem in »vedno znova ogroženim procesom demokratizacije v povojni Nemčiji« je Habermasa po lastnem priznanju spod- budila, da je napisal delo Strukturne spremembe javnosti (1962), ki je tudi prevedeno v slovenščino. Z njim se je habilitiral pri edinem nemškem filozo- fu, partizanu Wolfgangu Abendrothu (1906−1985), univerzitetnem profesor- ju političnih znanosti na univerzi v Mar- burgu ob Lahni. Kot zanimivost omeni- mo, da je bil prevajalec Habermasove- ga dela Strukturne spremembe javnosti Ivo Štandeker (1961−1992), novinar Mladine, ki ga je 16. julija 1992 ob po- ročanju iz obleganega Sarajeva smrtno ranila granata. Wolgang Abendroth je bil med grškimi partizani, borci grške narodnoosvobo- dilne vojske (ELAS), in se je z njimi po- dobno kot levičarsko usmerjeni svetov- no znani komponist Mikis Theodorakis, rojen leta 1925, med drugo svetovno vojno v Grčiji pogumno boril. Zaradi svoje predvojne levičarske dejavnosti, Abendroth je bil celo v komunistični partiji Nemčije (KPD) in je sodeloval v ilegalnem odporniškem gibanju, ga je gestapo leta 1937 aretiral in zaprl za šti- ri leta. Pozneje, leta 1943, je bil prisilno mobiliziran v kazenski bataljon nemške vojske in poslan na grški otok Lemnos, od koder je pobegnil k grškim partiza- nom. Po vojni pa se je zaradi sodelova- nja z ELAS-om znašel celo v angleškem ujetništvu, ki grškim partizanom ni pri- zaneslo. Ob Abendrothovi šestdeseti obletnici je izšel zbornik, v katerem so se spošt- ljivo oglasili številni levičarsko usmer- jeni intelektualci, med njimi Theodor W. Adorno, Ernst Bloch, Hans Mayer, Lucien Goldmann, Ossip Flechtheim in Helmut Ridder in drugi. Priznavali so mu njegov družbenopolitični angažma in ne brez razloga je Habermas mo- ral opozoriti, da je bil Abendroth edini marksistični redni profesor na univerzi v Zahodni Nemčiji, ki mu je povrhu nje- gova socialdemokratska stranka obrni- la hrbet. Ob Abendrothovi sedemdeseti oble- tnici je izšlo delo, v katerem so njegovi Ti ljudje so bili skupaj kot partizani v hribih in so se takrat navadili solidarnega ravnanja. Zato tako ravnajo v nevarnih položajih tudi danes, ne da bi iz tega delali posel ali zasluge. Takšne partizanske profesorje sem spoznal šele pred nekaj leti. Edini med nami, na kogar so me ti spominjali, je bil Wolfgang Abendroth. Wolfgang Abendroth Jürgen Habermas 13 sodelavci z občudovanjem obravnavali njegov akademski in znanstvenorazi- skovalni profil. Habermas omenja še zbornik ob stoti obletnici Abendrotho- vega rojstva. Na slovesni konferenci 6. maja 2006 je v svojem prispevku izrazil spoštovanje in priznanje s temi beseda- mi: »Nekateri tukaj v dvorani se spomi- njajo: takrat, ko se je po telefonu oglasil Wolfgang Abendroth, je svoje ime na- glasil kot zvok trobente, kot nekakšno budnico – Abendroth se je zvočno spre- menil v jutranjo zarjo. K vsakemu, ki ga je poklical, je s svojim spodbudnim glasom stopil naproti brez nejevolje in zadržka, se zanj zavzel, še preden je sploh vedel, za koga gre.« Skratka, Abendroth je vsakemu vlival zaupanje do sveta, ki je tako pogosto boleče razočaral in izdajal, in Haberma- su je bila uganka, iz česa je izhajala ta poteza velikega misleca po vsem pre- ganjanju, udarcih, ponižanjih in neneh- ni bolečini, da se je »vedno znova lahko regenerirala življenjska hrabrost – zase in za druge«. Abendrothov partizanski profil je po Habermasu izžareval nekaj izrazito etičnega, optimističnega, življenjsko spodbudnega, in ker je nekoč Haber- mas pogosto prihajal na strokovna sre- čanja, ki so potekala na naših univer- zah, je zelo natančno in spoštljivo opa- zoval držo naših univerzitetnih profe- sorjev v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, ki so bili med vojno tudi sami partizani. Kakšni so ti profesorji partizani, izvemo v Habermasovem zapisu z naslovom Wolfgang Abendroth − partizanski pro- fesor (1966). Takole piše: »So nepreten- ciozni, posebno nedovzetni za strokov- njaško nečimrnost, prestižno mišljenje ali privatno častihlepje. Predvsem so naivni in zato razorožujoče neustraš- ni do institucionalnih avtoritet. Kdor z njimi presedi le en večer, dojame, da v bolj senzibilnem kot pa grobem tova- rištvu njihove družbe obstaja moment, ki vse te dobre lastnosti pojasnjuje in jim daje prepričljivost, ker jih dviga nad območje osebne korektnosti. Ti ljudje so bili skupaj kot partizani v hribih in so se takrat navadili solidarnega ravnanja. Zato tako ravnajo v nevarnih položajih tudi danes, ne da bi iz tega delali posel ali zasluge. Takšne partizanske profe- sorje sem spoznal šele pred nekaj leti. Edini med nami, na kogar so me ti spo- minjali, je bil Wolfgang Abendroth.« V kakšno oporo so nam te besede danes, v času perverzne demonizacije parti- zanstva, kar počne desnica, da bi člo- vek najraje zaklical: Habermas, iskrena hvala! Ljubljana: Pred 75 leti so padli Četrtna skupnost Ljubljana Center praznuje svoj praznik 13. oktobra v spomin na 24 talcev, ki so jih pred 75 leti (leta 1942) ustrelili pred zidovi stavb. Pred njim vsako leto ob oble- tnici poteka spominska slovesnost, na kateri se prebivalci Ljubljane spomnijo naših ljudi, ki »so jih ubili samo zato, ker so bili zavedni Slovenci. Okupator je z njihovo usmrtitvijo želel zastrašiti veliko večino Slovenk in Slovencev, da se ne upirajo in da sprejmejo njegovo oblast. Čeprav je okupator obdal Lju- bljano z bodečo žico, se mu mesto ni nikoli pokorilo, ampak so se Ljubljan- čani v tistem surovem času odločili za častno in pogumno pot, ki jo je vodi- la OF, ustanovljena prav v Ljubljani že leta 1941.« Tako je v svojem nagovo- ru med drugim poudarila slavnostna govornica Julijana Žibert, podpred- sednica ljubljanske mestne borčevske organizacije. »Tla, na katerih stoji spo- menik, je namočila kri treh bratov Ko- govšek, Valentina Rožanca, Antona Bezga, Josipa Mauerja, Stanislava Pe- truše, Josipa Pezdirja, Josipa Prosena, Josipa Škerlja, Viktorja Vodnika, Ber- narda Smrekarja, Stanislava Vadnjala, Mirka Stepiča, Petra Ramovha, Marja- na Podgornika, Vincenca Možine, Ma- teja Miklavčiča, Pavla Magdiča, Fer- dinanda Hanžiča, Franca Briclja, Va- lentina Avblja, Ivana Kerpana in Petra Kersnika,« je Žibertova naštela imena nedolžnih žrtev. Za vodenje prireditve in za recitacije vsako leto poskrbijo dijaki bližnje Gim- nazije Poljane. Letos so pod vodstvom mentorice, profesorice slovenskega je- zika Mateje Paudel, udeležence prosla- ve popeljali skozi pesmi Bogomirja Magajne - Klusovega Joža. Dijaki Mia, Bojan, Leon in Žana so predstavili po- ezijo v širši javnosti manj znanega ozi- roma precej pozabljenega pesnika. So- delovali so še Partizanski pevski zbor in Godba slovenske policije ter častna četa Slovenske vojske. Med številnimi udeleženci je bilo tudi veliko stanoval- cev iz bližnjega doma starostnikov Po- ljane – večina jih je sodelovala v NOB, in kot pravijo, so mlajšim generacijam hvaležni za vsakoletno slovesnost, ki se je je tudi tokrat udeležil ljubljanski žu- pan Zoran Janković. Besedilo in foto: Jožica Hribar oktober 201714 Ob 70. obletnici priključitve Primorske Tri knjige v spomin na prelomne dogodke A K T U A L N O Območno združenje Zveze borcev za vrednote narodnoosvobo- dilnega boja Nova Gorica je v zadnjih letih izdalo kar 19 knjig, ki so povezane z zgodovino NOB na Goriškem. V praznovanje 70. obletnice priključitve pa se je Območno združenje dostojno vklju- čilo z izdajo treh knjig, in sicer z deli: Narodu Gorico novo bomo dali v dar, Odred Jugoslovanske armade v Coni A Julijske krajine in Prispevki k zgodovini Brd 1914–1947. Ta bogata bera pisanja zgodovine je rezultat zavzetega intelektualnega jedra, ki deluje pri območnem združenju borcev v Novi Gorici. Narodu Gorico novo bomo dali v dar, Ob sedemdesetletnici Nove Gorice // PIŠE: Jože Šušmelj Zbornik je zbral in uredil dr. Bran-ko Marušič. Naslov zbornika je povzet po besedilu himne »Pesem graditeljev Nove Gorice«, ki jo je napi- sal pesnik in brigadir Ivan Minatti in uglasbil Janez Kuhar. Pesem je objavlje- na na ovitku knjige. Pri pripravi zborni- ka sta sodelovala raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica in Goriški mu- zej. Zbornik je posvečen mladinskim in frontnim delovnim brigadam, ki so sodelovale pri graditvi Nove Gorice. V delu je zbranih kar 78 prispevkov raz- ličnih avtorjev, ki opisujejo dramatično obdobje, v katerem se je odločala uso- da Primorske, pa tudi začetke graditve Nove Gorice. Knjiga je opremljena s fo- tografijami iz tistega obdobja. V prvem delu knjige so zbrani prispev- ki, ki opisujejo obdobje zavezniške voja- ške uprave v letih 1945–1947 v takratni coni A, ta je obsegala Trst, spodnji del Krasa in Vipavske doline, Gorico, Sol- kan, Brda in dolino Soče (razen Tolmina) do Predela. Zavezniška vojaška uprava je v tej coni odpravila narodnoosvobo- dilne odbore in znova uvedla večinoma italijansko zakonodajo. Med ljudmi sta vladali negotovost in bojazen, da bodo ostali v Italiji. Bilo je to burno obdobje boja ljudskih množic; ki se je ob obisku zavezniške razmejitvene komisije kazal v demonstracijah, resolucijah, transpa- rentih, napisih na hišah in slavolokih. V Sloveniji so dogajanja na Primorskem v tem obdobju skoraj neznana. Ko se o m e n j a t a coni A in B, večina misli na poznejši coni v okvi- ru Svobo- dnega trža- škega ozem- lja (1947– 1954), ki sta nastali po uvel jav i tv i Pariške mirovne pogodbe. Osrednje mesto v knjigi predstavlja Spomenica Pokrajinskega narodnoo- svobodilnega odbora za Slovensko Pri- morje in Trst medzavezniški komisiji za proučitev vprašanj Julijske krajine v zvezi z določitvijo jugoslovansko-ita- lijanske meje, ki s statističnimi podatki natančno prikazuje strnjeno naseljenost Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini. Ti so sestavljali večinsko prebivalstvo in imeli v posesti devet desetin zemlje, medtem ko so Italijani ustvarjali le je- zikovne otoke. Zahodna slovenska na- rodnostna meja je 13 stoletij ostala v bistvu nespremenjena. Spomenica tudi ugotavlja, da je Trst narodnostno me- šano mesto z močno slovensko manj- šino in je gospodarsko odvisen od slo- venskega zaledja, da se gospodarstvi med seboj dopolnjujeta in da Trst Italiji ni potreben. Opisuje krivice, ki sta jih povzročila Londonski pakt in rapalska meja, zatiranje Slovencev in Hrvatov v času fašistične Italije ter narodnoo- svobodilni boj za svobodo in združitev z Jugoslavijo. V zborniku sta objavljeni tudi pričevanji dveh udeležencev pari- ške mirovne konference: Franceta Bev- ka in Josipa Štruklja. Že v obdobju pred priključitvijo so mladinske delovne bri- gade regulirale potok Lijak, kar je v knji- gi opisano z več prispevki. V drugem delu knjige so opisana do- gajanja po priključitvi Primorske k Ju- goslaviji. Vladalo je prepričanje, da meja ni dokončna. Tudi napisi na ita- lijanski strani so označevali državno mejo kot začasno. Iz razočaranja nad izgubo Gorice in iz zahtev ljudi je nas- tala zamisel o graditvi nove Gorice. Ta- kratno politično vodilo je bilo, da bomo zgradili novo Gorico, vendar se Gori- ci ne bomo odpovedali. V tem delu je osrednja pozornost namenjena mladin- skim delovnim brigadam, ki so z mla- dostnim zanosom in požrtvovalnostjo odločilno pripomogle, da se je graditev mesta s pripravljalnimi deli 3. decem- bra 1947 začela. Do sredine novembra leta 1948 je pri graditvi sodelovalo 25 brigad s 5.5194 brigadirji, od teh osem brigad iz drugih jugoslovanskih republik s 1.847 brigadirji. Objavljeni so spomini številnih brigadirjev na življenje in delo v brigadah. Branje teh spominov je po- sebno privlačno, saj nas vrača v čas, ki je skoraj že pozabljen. V tretjem delu prispevki opisujejo nastanek Nove Gorice in njeno urbani- stično ureditev, pomembno vlogo Nove Gorice kot obmejnega mesta, pa tudi pogled na nadaljnji razvoj mesta. Odred Jugoslovanske armade v coni A Julijske krajine (1945– 1947) Miloš Lozič je po večletnem zbiranju gradiva, med drugim tudi v Vojnem arhivu Srbije v Beogradu, pripravil zanimivo knjigo. Obravnava obdobje zavezniške voja- ške uprave v takratni coni A. Avtor v uvodu opiše zgodovinske okoliščine od Londonskega pakta dalje, ki je obljubil Italiji za njen vstop v prvo svetovno vojno slovensko Primorje in Istro, ob- dobje fašizma, drugo svetovno vojno in narodnoosvobodilno gibanje, partizan- sko osvobodi- tev Tržaške in Goriške pok- rajine in de- lovanje zave- zniške vojaške uprave v Italiji. Opisal je tudi pritisk zave- znikov v maju leta 1945, ko so grozili celo 15 z vojno, če se jugoslovanska vojska ne bi umaknila z ozemlja Trsta in Gorice z okolico ter z desnega brega Soče, ki so ga osvobodile in zasedle enote IX. kor- pusa in IV. jugoslovanske armade, ter ne bi prepustila tega ozemlja zavezniški vojski. Dramatična pogajanja z zavezni- ki so privedla do podpisa Beograjske- ga in pozneje Devinskega sporazuma. Ker pa se Jugoslavija ni bila pripravlje- na odreči temu ozemlju, je dosegla, da na tem območju (Cona A) ohrani svo- jo vojaško prisotnost z odredom vojske (približno 2000 vojakov), ki je bil lociran na Krasu, s sedežem v Opatjem selu, vendar pod zavezniško vojaško koman- do. Kljub protestom Jugoslavije je zave- zniška uprava ukinila narodnoosvobo- dilne odbore in znova uvedla italijansko zakonodajo. Podrobno sta opisana delovanje od- reda in njegova razporeditev po posa- meznih krajih na Krasu. S hrano in dru- gimi materialnimi sredstvi, razen orožja in uniform, so jih oskrbovali zavezniki. Angleški in jugoslovanski poveljniki so večkrat prišli v kontrolo in se pohval- no izrazili o odredu. Odred je ohranil tesne stike z domačini. Pripravljali so skupne mitinge, parade in športna sre- čanja. Imel je tudi pevski zbor in godbo na pihala. V času poteka pariške mirov- ne konference so se zaostrili odnosi z zavezniki in nastajali so tudi incidenti. S podpisom Pariške mirovne pogodbe so se začele priprave za demobilizaci- jo. Odred je aprila 1947 zamenjala prva proletarska brigada iz Postojne. Predvi- dena je bila ustanovitev Svobodnega tr- žaškega ozemlja. Jugoslovanska vojska je pripravila načrt za zasedbo Trsta, vendar je Tito preprečil njegovo uresni- čitev in ukazal, da se odred premakne v jugoslovansko cono B STO. Objavljeni so zanimivi spomini bor- cev, ki so bili v tem odredu. Opisujejo razmere v odredu in odnose z zavezni- ško vojsko. Bili so izpostavljeni tudi pro- vokacijam, ki so jih izvajali italijanski nacionalisti. Z njimi so kdaj izbruhnili tudi pretepi. Na obiske k odredu je pri- hajala mladina s celotnega Primorske- ga in prirejali so plese in kulturne pri- reditve. Vojaki so domačinom pomagali tudi pri delu na polju. Dragocenost knjige je tudi v tem, da so prvič v slovenščini objavljeni Spora- zum o Julijski krajini med Jugoslavijo ter Veliko Britanijo in Združenimi drža- vami Amerike (Beograjski sporazum), podpisan 9. junija 1945 v Beogradu, in Sporazum med zavezniškim vrhovnim poveljnikom na sredozemskem obmo- čju operacij in vrhovnim poveljnikom jugoslovanske armade, ki je bil podpi- san 20. junija 1945 v Devinu, ter prilo- gi k temu sporazumu: Navodila za kon- centracijo jugoslovanskega odreda, ki je pod poveljstvom in kontrolo zavezni- škega vrhovnega poveljnika za Sredo- zemlje; Jugoslovanska misija pri Osmi armadi. Prispevki k zgodovini Brd 1914– 1947 s poudarkom na NOB Avtorica knjige Milena Beguš je v uvodu zapisala, da so jo k pi-sanju o dogajanju med NOB v Brdih sredi osemdesetih let nagovorili briški borci in aktivisti. Lotila se je ob- sežnega dela. Gradivo za knjigo je iska- la v vaških kronikah in drugih zapiskih, v knjigah, ki opisujejo dogajanja med NOB v Brdih, v arhivskem gradivu, zapi- sanih spominih, pripovedovanju še živih prič, pa tudi v zapiskih svojega pokoj- nega očeta. V knjigi se osebni spo- mini pre- pletajo z ra- znimi doku- menti in za- pisi iz vaških kronik, kar daje knjigi posebno pri- vlačnost. Da bi bolje razumeli množično sodelovanje Bricev v NOB, prikaže v knjigi čas prve sve- tovne vojne in obdobje fašizma, ki je bil »ključnega pomena za množični od- por po kapitulaciji Italije proti nemški vojski«. Upor posameznikov in aretacije ter fašistični teror pri zatiranju sloven- stva so omogočili delovanje organiza- cije TIGR in KPI, ki sta se pozneje na sestanku na Sabotinu povezali. V Brdih je bilo namreč več celic KPI in pozne- je po letu 1941 KPS. Ideje Osvobodilne fronte so se v Brdih začele širiti konec leta 1941 in na začetku leta 1942 z usta- navljanjem vaških odborov OF. Opisani so tudi delovanje mladine in žena, prve akcije mladine in prvi briški partizani, ki so odšli v partizane v februarju leta 1942. Temu so sledile mobilizacije v ita- lijansko vojsko in aretacije. V Brda so se konec avgusta leta 1942 zatekli tudi ubežniki iz Gonarsa. Julija leta 1942 se je v Brdih oblikovala prva briška parti- zanska četa. Padec fašizma in kapitulacija Italije sta omogočila vračanje zapornikov in vojakov iz razpadle italijanske vojske, vladalo je veselje in je veliko spominov na ta čas. Oblikovale so se partizanske čete. Ustanovljen je bil Briško-beneški odred. Okrepilo se je politično delova- nje, ki ga ilustrirajo zgodbe posame- znikov. Nemška ofenziva konec no- vembra leta 1943 je zaradi izdajstva domačina borca skoraj uničila XXX. divizijo. Povečevalo se je okupatorjevo nasilje, opisano je v prispevkih ljudi, ki so to doživeli. Zgodila se je tragedija pri Peternelu, ko so Nemci 22. maja 1944 v besu segnali v hišo 22 ljudi in jih žive sežgali. V Cerovem so istega dne kot talce ustrelili deset ljudi. Brici se vsako leto teh dogodkov spomnijo z množično spominsko slovesnostjo. Kljub terorju so organizirali ljudsko oblast. Zgodovinsko je bilo 9. julija 1944 zborovanje pri Kožbani, ki se ga je udeležilo približno 2000 ljudi in ga je vodil briški župnik, Edvard Ferjan- čič - Taras, predsednik okrožnega od- bora OF. Opisan je dogodek, ko je na poti na osvobojeno ozemlje s skupino tovarišev v Soči utonil Jože Srebrnič. V knjigi so opisani delovanje varno- stno-obveščevalne službe, narodne zaščite, skrb za ranjence in zdravstve- no zaščito, ciklostilna tehnika in parti- zanski tisk, šolstvo in prosveta. Vse te dejavnosti so izpričane z dokumenti in pričevanji udeležencev. Brda so imela pomembno vlogo tudi pri oskrbi parti- zanskih enot IX. korpusa. Avtorica opi- še delovanje gospodarskih komisij, ki so ilegalno nabavljale hrano v Furlani- ji in jo predajale partizanskim enotam IX. korpusa. Poglavje Od osvoboditve do priklju- čitve 1945–1947 opisuje življenje pod zavezniško vojaško upravo. Zavezniki so obnovili stare italijanske občine in ukinili vse organe ljudske oblasti. Za- vezniška uprava ni bila naklonjena Slo- vencem. Na območju Julijske krajine je bila ustanovljena Slovensko–italijanska antifašistična unija, ki se je bojevala za uveljavitev ljudske oblasti, za priklju- čitev k Jugoslaviji in za slovensko-ita- lijansko bratstvo. Izveden je bil popis prebivalstva v Coni A. Opisani so pri- hod zavezniške razmejitvene komisije v Brda in zahteve Bricev za priključitev k Jugoslaviji. V Dodatku pa so objavljene vaške kronike o tem obdobju in pesmi briških avtorjev, predvsem s partizansko tema- tiko. Knjiga je bogato opremljena s foto- grafijami in arhivskimi dokumenti. Knjige lahko naročite pri Območnem zdru- ženju borcev za vrednote NOB Nova Gorica, Kidričeva 9, 5000 Nova Gorica; telefonska številka: 05/333-2017. oktober 201716 in smrtjo izgubil med tragično množico mobilizirancev v nemško vojsko. Kdor koli se je v prejšnjih časih ustavil pri Kajuhovi materi v hišici nad železniško progo v Šoštanju, ve, da si je v spomin na oba sinova uredila nekakšen zaseb- ni muzej – v njem sta imela oba sinova enakovreden delež, po materinsko in ne glede na Karlekovo slavo. Tu je živela sama, kajti umrl ji je tudi njen drobni zapiti mož Destovnik, s katerim sta up- ravljala kino »Kajuh« – ona je prodaja- la karte, on vrtel filme in gramofonske plošče; vsaj tako smo si ju zapomnili šolarji, ki smo tam mimo hodili v šolo (danes »Kajuhovo«). Bili so slovensko značilna štajerska družina tistih časov, vsaj glede obeh si- nov: eden pesniški glasnik osvobodilne- ga boja, ki ga je ubil slovenski kolabo- rant in se potem s tem v pričakovanju nagrade celo hvalil pred nemško ko- mando (njegovo poročilo je ohranjeno, zato vemo zanj; Trboveljčan, žandar v Črni); drugi nesrečni brezimni nemški mobiliziranec, ki je padel za Hitlerja. Črnjanski žandar in Kajuh imata danes vsak svoj steber na ljubljanskem Kon- gresnem trgu, naj je to prav ali ne. De- stovnikov »Jožek« nima ničesar; dokler je živela mati, je imel vsaj v njeni glavi in samotni sobi spomin. Toda vse to je samo nekaj obstranske- ga marnjanja. Poudarek ostaja na zahva- li in pohvali Šoštanju in vsej Šaleški do- lini, da po toliko letih še zmeraj ostajata zvesta izročilu »svojega« pesnika, kar s Kajuhovimi besedami: ... Če bi ne bilo ljudi pri nas, / ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz! Na Žlebnikovi domačiji so Kajuhu postavili spomenik Pesnik, ki vse bolj navdušuje mlade A K T U A L N O Letos 17. septembra so na Žlebnikovi domačiji nad Šoštanjem odkrili spomenik enemu najodličnejših domačinov, partizanske- mu pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu. Tam je padel 22. februarja 1944, komaj enaindvajset let star. Dogodek je vreden posebne po- zornosti iz več razlogov, predvsem pa zato, ker se dandanes mar- sikdo skoraj sramuje slovenskega partizanskega boja za svobodo. Šoštanjčani so z županom Dar-kom Menihom ob 95. obletni-ci pesnikovega rojstva poskr-beli za izjemno lep in moderen spomenik v obliki stiliziranega kozol- ca; vanj so poleg portretne skulpture in informativnih panojev umestili tudi elektronski prikaz Kajuhovega življe- nja in dela; poskrbeli so za prijazen in prometno urejen dostop do te samotne hribovske domačije in pripravili slove- snost ob odkritju s kakšnimi 15 prapor- ščaki borčevskih organizacij, z nagovo- rom predsednika Državnega zbora RS Milana Brgleza, z obiskom sosednjih županov in dveh ministric ter z odlič- nim pevskim nastopom gimnazijskega okteta s celjske Kajuhove gimnazije in z enako odličnimi deklamacijami učenk in učencev šoštanjske šole, tudi poime- novane po pesniku. Prireditev je odlič- no povezovala Milojka Bačovnik Kom- prej. Vse je bilo zgledno pripravljeno, kakor da bi se dogajalo v nekih drugih časih! Kljub slabemu vremenu se je na koncu koncev ob samotni, z zgodovino zaznamovani kmetiji zbralo precej ljudi, domačih in gostov. O Kajuhu slovenska javnost danes marsikaj ve – že pred smrtjo in še bolj takoj po njej je postal svojevrsten mit, obdan z mogočno oblogo patetike: po- osebljenje slovenskega upora in duha. Že pred koncem vojne so njegovi stihi v številnih prepisih krožili med parti- zanskimi borci, deklamirali so si jih na brezštevilnih mitingih. Pozneje je nje- govo življenje in delo podrobno razi- skoval Emil Cesar, zdaj to delo več kot skrbno nadaljuje Vlado Vrbič, ki je dog- nal nekatera presenetljiva, do zdaj nez- nana dejstva iz pesnikovega življenja (med drugim je popravil datum rojstva in nakazal nekaj bistvenih dejstev o Kajuhovih prednikih). Zaradi relativne časovne bližine in človeške občutljivo- sti pa ves blok intimnejših vprašanj v zvezi s pesnikom še zmeraj ostaja od- prt – ne samo o mezaliansni zvezi med proletarskim Destovnikom in »buržu- jsko« Vasletovo, temveč seveda tudi o obeh ženskah, ki sta odločilno – vsaj ena – razvneli pesnikovo mlado erotiko in pesniško ustvarjalnost (tako ena kot druga sta bili po kakšnih deset let sta- rejši od njega). Toda tu je še zgodba o Kajuhovem bratu Jožetu, ki se je s svojim življenjem // BESEDILO: Matjaž Kmecl // FOTO: arhiv občine Šoštanj Pevec Okteta Kajuh I. Gimnazije Celje (nekdanja Kajuhova gimnazija) Moderen spomenik Kajuhu na Žlebnikovi domačiji nad Šoštanjem 17 Okrogla miza: NOB in kolaboracija v Lenartu Protifašizem je steber civilizacije A K T U A L N O ZZB za vrednote NOB Lenart je sredi septembra v večnamenski dvo- rani Knjižnice Lenart pripravila okroglo mizo z naslovom NOB in ko- laboracija. Dogodka so se med drugimi udeležili: poslanec SMC dr. Dragan Matič, poslanka SD Bojana Muršič, programski koordinator Levice dr. Sašo Slaček in poslanec Desusa Uroš Prikl. Okroglo mizo je vodila in usmerjala Darinka Čobec. V uvodu so gostje na odgovo-rili na krajša vprašanja, nato pa so k razpravi svoje dodali še obiskovalci, med katerimi so bili tudi predstavniki lokalnega druž- benega življenja in so govorili iz svoje- ga poznavanja zgodovine in iz lastnih družinskih izkušenj. Najprej je Dragan Matič odgovoril na vprašanje, čemu izkrivljati zgodovino. Odločno je pouda- ril, da zgodovine ni mogoče potvarjati in da brez NOB ne bi bilo demokratič- ne Slovenije; zelo dobro vsi vemo, kdo in s kakšnim namenom je sodeloval z okupatorjem. Prikazovati danes, da so bili zmagovalci tisti, ki so kolaborirali z Nemci, je nabiranje točk pri ljudeh, ki so razdvojeni in še vedno travmatizira- ni. Vojne vedno prinašajo zlo in storiti je treba vse, da se takšno zlo ne ponovi, ne pa prilivati nestrpnosti in netiti novih sovraštev med ljudmi. V OF so bili raz- lični ljudje: komunisti, duhovniki, mla- dinci, skojevci, verni ljudje, je poudaril. Poslanka Bojana Muršič je menila, da se na mlade prenaša premalo znanja o NOB, treba pa je gledati v prihodnost, da bodo mladi imeli svobodno pot v svoje življenje. Poslanec Uroš Prikl je potvarjanje zgodovine poimenoval bo- lezenski simptom, ki ga nekateri neneh- no razpihujejo. Dotaknil se je vprašanja revolucije in ob njeni definiciji pouda- ril, da je po vojni nastala korenita spre- memba oblasti. Komunisti so potegnili voz OF in skupaj z njimi tudi vsi drugi. Zanimivo interpretacijo je podal Sašo Slaček, ki je povedal, da je nje- gova babica hodila na prisilno delo v rajh, da je njen brat padel v partizanih, da je sam obiskoval OŠ Pohorskega od- reda v Slovenski Bistrici; da pa danes stranke gradijo svoj ugled na različnih zaslugah. Fašizem se je zgodil in se ne sme več ponoviti. OF se je organizirala proti fašizmu in vanjo so bili vključe- ni različni rodoljubi, tega preprosto ni mogoče zanikati. Iz občinstva v povsem polni dvorani so se oglasili različni razpravljavci, ki so pripovedovali zgodbe svojih družin, go- vorili so o tem, kako so ljudje spomine na vojne grozote nosili v sebi vse živ- ljenje. Travm, ki so nastale, pa danes ne bi smeli več vleči na dan in ne na- daljevati s konflikti, morali bi živeti za // BESEDILO IN FOTO: Alojz Bezjak danes in jutri. V vojni in tudi takoj po njej se je zgodilo veliko stvari, ki nam morajo biti v poduk za prihodnost, šola za mlade, s katerimi bi se morali veli- ko več pogovarjati o zgodovini, o eni sami zgodovini, ne pa da vsak dogodke razlaga s svojega zornega kota. Vedno več je izkrivljanja zgodovinskih dejstev. Govorniki so poudarjali, da ne moremo primerjati neprimerljivega; steber civi- lizacije mora sloneti na protifašizmu in protinacizmu. Priznanje in opravičilo za povojne poboje še ne pomenita, da smo moralno enotni, da smo se spravili s silami, ki so sodelovale z nacizmom. Z nacističnim zlom se ne moremo spravi- ti. Domobranstvo je bilo zločin, partiza- ni pa so po vojni zagrešili zločin. Dr. Andrej Kožar je omenjal madžar- ske zločine, tudi to, da je judovska skup- nost v Prekmurju izginila. Kako bi bilo mogoče zanikati holokavst, se je vpra- šal. Za krvave dogodke pri Sv. Urhu nad Ljubljano se še nihče ni opravičil. Eno izmed skupnih stališč je bilo, da imajo mediji pomembno vlogo pri pre- našanju zgodovine, da pa prav mediji vse prevečkrat iščejo afere in nasilje, populistične izjave ne glede na zgodo- vinsko resnico. Mnogo bi lahko opravili s pomirjanjem ljudi; v iskanju ciljev za prihodnost, iz težkih ur zgodovine bi se morali kot narod nekaj naučiti vsi sku- paj; ne pa da smo razdvojeni. Da pa bomo oddajali energijo enotnosti, spra- ve, zbliževanja za narodno enotnost, je treba veliko pogovora, poslušanja drug drugega in upoštevanje dejstev. Utrinek iz dvorane Udeleženci okrogle mize oktober 201718 Splitu, Dubrovniku, Trebinju, Cetinju, Baru in Skadru. Posebno doživetje je bil koncert v Bi- toli na začetku leta 1945. Zbor je zapel makedonsko Bolan mi leži v Simoniti- jevi priredbi in doživel eksplozijo nav- dušenja v koncertni dvorani. Sledili so nastopi v Skopju, Vranju (slovenskim izgnancem z Gorenjskega in Štajerske- ga) in Nišu. Po štirih mesecih nevarnos- ti, voženj, prepevanja in vaj je zbor 22. februarja 1945 prispel v Beograd. Že naslednji mesec je odšel na prvo tur- nejo, na vseslovanski kongres v Sofiji v Bolgariji. Nastope je imel še v Plovdi- vu, Stari Zagori, Gabrovem in Plevnu. Po vrnitvi v Beograd se jim je 22. aprila 1945 pridružil 35-članski zbor primor- skih fantov, ki jih je vodil Leopold Čer- nigoj (pevski zbor letalskega detašmaja NOVJ pri RAF). Skupaj so odpeli še 28 koncertov, vrhunec nastopov v Beogra- du je bil koncert pri maršalu Titu 10. maja 1945. Nato se je začela prava pot domov, v Slovenijo. Prvi nastop je bil v Mari- boru 2. junija in potem 15. julija 1945 osrednja manifestacija v Unionski dvo- rani v Ljubljani. Sledilo je še 13 nav- dušujočih nastopov. Potem pa zadnji cilj – Primorska. Peli so v Postojni, Vi- pavi, Tolminu, Cerknem, Idriji, Ajdov- ščini, Ivanjem Gradu, Opatjem selu in V počastitev 70. obletnice vrnitve Primorske Razstava o Pevskem zboru Srečko Kosovel V M E T E Ž U Z G O D O V I N E Ubrano zborovsko petje ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Lahko bi rekli, da je zborovsko petje pri nas doma. To potrjuje tudi rek, ki nas spremlja povsod po svetu in pravi, da kjer so trije Slovenci skupaj, je že pevski zbor. Petje ni utihnilo niti v času svetovnih vojn. Pevski zbori so delovali tudi v vseh prekomorskih brigadah, bata- ljonih in v večini čet. Nastopali so predvsem na internih prireditvah v enotah, pa tudi na javnih prireditvah, kakršne so kulturne skupine prirejale v osvobojenih krajih. To dokazuje tudi zgodba o Pev-skem zboru Narodnoosvobo-dilne vojske Slovenije Srečko Kosovel. Pevski zbori v vrstah partizanskih enot so opravljali kultur- no, izobraževalno in tudi politično pos- lanstvo neprecenljivega pomena. Pred- vsem so bili pomemben povezovalni element pri Slovencih, ki so bili mobi- lizirani v italijansko vojsko oziroma so postali interniranci, taboriščniki in za- porniki – te so Italijani odpeljali z njiho- vih domov kot nevarne ali da bi prepre- čili njihov odhod v partizane. Primorski Slovenci so se že avgusta leta 1943 v ujetništvu v Constantini združevali pri petju in skupina 42 fan- tov in mož je 8. avgusta 1943 postala »Jugoslovanski zbor«. Po nastopu v an- gleškem oficirskem domu so se vrstili nastopi in oktobra leta 1943 je dirigent- sko palico v roke vzel Mirko Černigoj, ki je zbor vodil do prihoda v Gravino, kjer so se pevci pridružili Pevskemu zboru Srečko Kosovel. Po kapitulaciji Italije je bilo v Gravi- ni pri Bariju ustanovljeno zbirno parti- zansko središče za vse, ki so se želeli pridružiti NOVJ. 5. junija 1944 je tabo- rišče obiskala kulturniška skupina 10. ljubljanske udarne brigade. Njen član je bil tudi Rado Simoniti. Pripravili so ve- lik miting, po končanem uradnem delu pa se jim je v zahvalo iz ozadja oglasila ubrana slovenska pesem. Pelo je približ- no 30 »Černigojevih« pevcev. Prefinje- no Simonitijevo uho je takoj dojelo, da je to ogrodje, iz katerega se da zgraditi zelo kakovostno pevsko telo. Stekle so priprave in vaje. Zbor je na predlog Bo- risa Ziherla dobil ime po Srečku Koso- velu. Njegov dirigent je postal Rado Si- moniti, korepetitorja pa Vlado Golob in Filip Bernard. Med pripravami na prvi koncert, ki so ga imeli 11. septembra 1944 v gledališču Teatro Niccolo Pucci- ni v Bariju, je zbor imel preizkusni na- stop 6. septembra v bolnišnici Grumo. Po prepričljivem nastopu in izrednem odzivu so sledili koncerti po zavezniških oporiščih in vojaških bolnišnicah. Na predlog Edvarda Kardelja je zbor postal uradni pevski zbor NOVJ. S koncertom v Quassanu 17. oktobra so se poslovili od Italije in se vrnili v domovino. Svojo uspešno pot na Primorsko so začeli s koncerti na Visu, v Šibeniku in // BESEDILO: Nada Čibej // FOTO: Slavko Gračner in Zdenko Pribac Nagovor Marijana Križmana, predsednika ZZB NOB Koper, ob odprtju razstave 19 Kostanjevici. V Tomaju so se poklonili svojemu »patronu« Srečku Kosovelu. Zapeli so v Sežani, zavezniki pa so jim preprečili nastop v ladjedelnici v Trstu. V tedaj partizanom nenaklonjeni Gori- ci so jih na koncertu v gledališču Verdi varovali zavezniki z oklepniki, saj so se bali nemirov. Ko pa je zbor zapel ameri- ško »Carry me back to old Virginny«, so Angleži in Američani ponoreli. Čestitke so prihajale od vsepovsod, o oklepnikih ni bilo več ne duha ne sluha. Koncert so še dvakrat ponovili. 20. avgusta 1945 pa so uresničili željo in nastopili v prepolni dvorani gledališča v Trstu ter naslednji dan ponovili koncert. Zbor se je leta 1946 okrepil z novi- mi pevci (skupaj jih je bilo 84). Gosto- vali so na Češkoslovaškem, koncertira- li so v Smetanovi dvorani v Pragi, kjer se jim je pridružil Friderik Lupša, solist ljubljanske Opere. Sledila je pot na po- membno misijo v Pariz, na konferenco zunanjih ministrov, ki je urejala tudi vprašanje Primorske. Prvi koncert je bil 10. maja 1946 pod pokroviteljstvom najvišjih francoskih kulturnih, političnih in vojaških predstavnikov v gledališču Palais de Chaillot. Ob petju Marselje- ze, državne himne Francije, je v dvorani nastalo tako navdušenje, da so morali himno zapeti dvakrat. Sledili so nastopi v Lyonu, Grenoblu, Marseillu, Nici, Lensu, v Belgiji so na- stopili v Bruslju in Antwerpnu. Vabili so jih na Švedsko, Norveško, v Sovjetsko zvezo in ZDA, želeli pa so si domov, k družinam in porušenim domovom. Na poslovilnem koncertu v Ljubljani jih je v imenu Osvobodilne fronte poz- dravil Oton Župančič, zadnjikrat pa so se zbrali na Okroglici. Pevski zbor NOVJ Srečko Kosovel je imel 131 koncertov v osmih državah, 19 radijskih koncertov, štiri koncerte za film in štiri koncerte za plošče. Vseh nastopov je bilo 158. Zbor je bil odliko- van z redom bratstva in enotnosti z zla- tim vencem, domicil pa mu je podelila občina Ajdovščina. Utrinek z razstave D O G O D K I Dobrnič: Najštevilnejši zbor slovenskih žensk V nedeljo, 15. oktobra, je v tem kraju poteka- la tradicionalna prireditev ob obletnici 1. kon- gresa Slovenske protifašistične ženske zveze, ki so ga tudi letos pripravili Društvo Dobrnič, Občina Trebnje in ZB za vrednote NOB Trebnje. V prelepi oktobrski nedelji se je na prizorišču znova zbralo ogromno ljudi, ki so s tem izka- zali spoštovanje vsem ženskam udeleženkam v NOB, posebno pa tem, ki so se 17. in 18. oktobra 1943 v tem kraju zbrale na 1. kongresu Sloven- ske protifašistične ženske zveze. Zato se ta pri- reditev z razlogom imenuje najštevilnejši zbor slovenskih žensk. Prireditev tradicionalno privabi veliko politi- čark, tudi letos so prišle poslanka Alenka Bra- tušek, državna sekretarka na kmetijskem mini- strstvu Tanja Strniša in seveda slavnostna go- vornica, obrambna ministrica Andreja Katič. Ta je v svojem nagovoru posebej poudarila vlogo žensk kot aktivnih bork v NOB, ki so prevzele tudi najzahtevnejše in najnevarnejše naloge. Po njenih besedah gre za pomembno zgodovinsko vojaško izkušnjo, ki je ključen mejnik v razvoju udejstvovanja Slovenk kot vojakinj in vojaških poveljnic. V okviru delovanja narodnoosvobo- dilnega gibanja pa je omenila dve enoti, ki sta bili po članstvu izključno ženski: poleg ženske- ga voda v Pohorskem bataljonu je delovala tudi ženska četa v Loškem odredu. Ženske se aktiv- no sodelovale v celotnem procesu planiranja in sodelovanja v bojih. Po beseda ministrice so se pogumno soočile z izzivi v težkih okoliščinah in dokazale, da je obramba domovine tudi v rokah ženske polovice prebivalstva. Zbrane je pozdravila tudi Vera Klopčič, pred- sednica društva Dobrnič in hči Mare Rupena Osolnik, sekretarke 1. kongresa. Po njej se ime- nuje krak Evropske pešpoti, ki ga vsako leto ob praznovanju prehodijo številni pohodniki. Tudi letos so krenili iz Dolenjskih Toplic in iz Žu- žemberka in se na koncu pridružili proslavi. V kulturnem programu, ki ga tradicionalno z zelo izvirnim nastopom zaznamujejo učenci podru- žnične Osnovne šole Dobrnič pod mentorstvom Klavdije Livk in Bojane Kastigar, sta nastopila še Orkester slovenske vojske pod taktirko Gre- gorja Vidmarja in zbor Lipa zelenela je, ki ga je vodil Karel Leskovec. Na prizorišču pa je bilo mnogo znanih obra- zov, med njimi častni predsednik ZZB NOB Ja- nez Stanovnik, aktualni predsednik Tit Turnšek, Bogdan Osolnik in množica odlično razpolože- nih članov ZB iz skoraj vseh večjih slovenskih krajev. J. H. Foto: Ladislav Zupančič Foto: Brane Praznik oktober 201720 Na Kozjeku so obnovili nekdanjo partizansko bolnišnico Tevakin Partizanska saniteta – obraz humanosti ljudi V M E T E Ž U Z G O D O V I N E V Gradišču na Kozjeku so konec septembra pripravili slovesnost ob prenovi bolnice Tevakin. Prireditve na Gradišču, ki povezuje dve sosednji občini, Podvelko in Selnico ob Dravi, so se med drugi- mi udeležili Anton Kovše, župan Podvelke, in Igor Štruc, podžu- pan Občine Selnica ob Dravi, oba sta tudi pozdravila zbrane, prof. Marjan Kos, kustos Pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec, Roza Košman, predsednica KO ZB Kapla, Jože Gašparič, predsednik ZZB Ruše, in številni drugi. Posebno toplo so obiskovalci pozdravili Maksa Holcmana, edinega še živečega partizana, in Andreja Lacka, vnuka na- rodnega heroja Jožeta Lacka. Zbrane je nagovoril tudi Aleksander Golob, predsednik komisije za turizem na Ob- čini Podvelka, ki je vodil obnovo bolni- šnice. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Borut Končnik, predsednik ZB Podvelka in eden od pobudnikov za ob- novo bolnice Tevakin. V govoru je med drugim poudaril izjemen pomen parti- zanskega zdravstva in spregovoril o na- stanku bolnice skozi oči in spomine sa- nitetnega referenta in medicinca Vinka Gregorca - Suhija iz Lackovega odreda, ki je imel nalogo organizirati lastno sa- nitetno oskrbo, in prav tako medicinca Vlada Weingerla, pozneje znanega spe- cialista za pljučne bolezni, direktorja // FOTOGRAFIJE : Aleksander Golob Zdravstvenega doma Slovenj Gradec in tamkajšnjega primarija. Ob odprtju so pripravili pohod in ogled bolnice, nato pa še priložnostno slovesnost, na kateri so nastopili člani KUD Gradišče, Ljudske pevke s Kaple in harmonikarji iz Gradišča. Nasta- nek in delovanje bolnice Tevakin sta predstavili profesorici slovenščine Bar- bara in Metka Volmajer in ga obja- vljamo v celoti. O nastanku bolnice Tevakin NOG se je v letu 1944 razširilo na iz- postavljeno območje Kozjaka ob av- strijski meji. Septembra istega leta je bila izvršena reorganizacija Pohorskega odreda v Lackov odred. Glavnina Lac- kovega odreda je v tem letu zapustila Vhod v obnovljeno bolnico Tevakin Pohorje ter se združila z bataljonom na Kozjaku. V tem času so potekali števil- ni boji in začela se je kazati potreba po ustrezni zdravstveni oskrbi ranjenih in obolelih borcev. 22. septembra 1944 je na Kozjak prišel sanitetni referent Vinko Gregorc - Suhi in začel organizirati sanitetno službo. Za ranjence so uredili tri manjše bunkerje – zemljanke. Zemljanka nad Milekovo domačijo je oskrbovala težje ranjence, drugi dve zemljanki pa sta bili v Urlav- bičevem gozdu. Na Spodnji Kapli je v leseni kolibi delovala bolnica Avšjek. Novembra leta 1944 so ranjence zara- di bojazni pred izdajo preselili na senik h Krnčniku. Tam so vladale nevzdržne razmere in Suhi je začel razmišljati o novi bolnišnici. Po vztrajnem iskanju je za novo bolnišnico našel težko dosto- pno, vendar izredno ugodno lokacijo na Sp. Kapli v Drulkovem gozdu. V tem gozdu je nastala in delovala partizanska bolnica Tevakin, ki je kar osem mese- cev, od oktobra 1944 do maja 1945, os- krbovala ranjence. V svojih spominih je Suhi zapisal: »V Drulkovem gozdu sem našel lokacijo za bol- nišnico, ki si je nisem mogel predstavljati bolj- še. Nahaja se ob napajališču za živino. Naša bolnišnica se po slovesu ne more primerjati z bolnišnico Franjo, čeprav sem prepričan, da je po svoje zelo zanimiva, morda celo edin- stvena. Njena posebnost je, da je pokrita s kar pol metra debelo plastjo zemlje, da je zelo velika (merila je 4 x 12 m), da je bila oddalje- na največ pol ure hoda od štirih gestapovskih postojank in da je skoraj na avstrijski meji. Informativna tabla pri vhodu 21 Sprejela je lahko do 25 ranjencev in v svojih osmih mesecih delovanja ni bila izdana.« Za graditev tako velikega bunkerja so se odločili zaradi vse večjega števila ranjencev. Polovica bolnišnice z dobro opremljeno kuhinjo in bivalnim prosto- rom je bila vgrajena v zemljo, nadzemni del pa je bil skrbno prekrit z zemljo in drugim gradivom. Posebnost bolnišnice v Drulkovem gozdu je, da je bila zgra- jena brez žebljev. Les za zgraditev bol- nišnice so dobili pri Doršenkovem Šte- fanu, v Drulkovem gozdu pa so lahko posekali les za podpornike. O notranjosti bolnice je Suhi zapisal: »Zgradili smo bolnišnico, ki do same strehe v sebi ni imela niti enega žeblja. Pograde smo pričeli v bolnišnico postavljati, ko je bila že vsa pokrita z zemljo, v sredini zadnjega dela je bil vhod v kuhinjo. Prav v zadnjem gor- njem robu kuhinje je bil viden dimnik, ki je bil od tam speljan pol metra pod zemljo v nekaj metrov oddaljeno votlo drevo, tako se ni ču- til noben smrad ali dim. Pred ležišči je stala operacijska miza. Bila je dolga dva metra in visoka kot normalna miza. Uporabljali smo jo za previjanje težjih ranjencev, na njej pa smo tudi jedli.« Bolnico so ves čas obratovanja os- krbovali z zdravili, sanitetnim materia- lom in živili. Na to kaže tudi dejstvo, da je v bolnici Tevakin umrl le en ranje- nec. Ranjenec, zdravljen v bolnišnici Tevakin, Rudi Strohmaier - Marjan, je o pomenu bolnišnice zapisal tole: »Partizanskih bolnišnic v nobenem primeru ne moremo primerjati z današnjimi moder- nimi zdravstvenimi ustanovami, vendar pa so ravno te partizanske bolnice rešile življe- nja stotinam ranjenih in bolnih borcev ter zapustile zanamcem veliko humanitarno izročilo.« Po koncu vojne je bolnica Tevakin propadala, vendar so jo borci Lackove- ga odreda, nekdanji zdravstveni delav- ci, ranjenci in domačini zaradi njene po- membnosti ob sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem sklenili znova zgraditi. V polovični velikosti so jo za javnost odprli 17. septembra 1988. Za nekaj časa se je nato na bolnišnico po- zabilo. V letu 2003 so jo znova obnovili in v avgustu istega leta odprli za obisko- valce. 30. septembra letos pa smo slo- vesno odprli obnovljeno bolnico Teva- kin. Pobudo za obnovo je dal dr. Borut Končnik v sodelovanju z lokalnimi or- ganizacijami in združenjem ZB NOB. Spomin na Suhega in dr. Weingerla Spomin na primarija Vlada Weingerla in na njegovo sodelovanje z Vinkom Gregorcem - Suhim pa je obudil Borut Končnik, ki je kot urednik mesečnika Koroško zdravstvo leta 1983, to je v času, ko bolnica Tevakin ni več obsta- jala, nova replika pa še ni bila zgrajena, objavil zdravnikove spomine. Dr. Wein- gerle je tedaj med drugim zapisal: »Na Kozjak sem prišel 6. decembra 1944 in bil imenovan za namestnika sa- nitetnega referenta Gregorca Suhega. Značilno za to obdobje je, da so nam zaupniki iz Maribora, Gradca in celo z Dunaja pošiljali obilo sanitetnega ma- teriala. Nastale zaloge pa so dopolnili še Angleži, ki so nam s padali odvrgli toliko sanitetnega materiala, da smo ga imeli do osvoboditve. Takrat smo se prvič srečali z zdravi- lom, ki je nepogrešljivo še danes, s pe- nicilinom. S Suhim sva s pridom upora- bljala znanje, ki sva si ga kot medicinca pridobila pred odhodom v partizane. Nekaj težjih ranjencev, ki jih sama nisva mogla oskrbeti, sva poslala preko Dra- ve in so pristali v bolnišnicah vzhodne- ga Pohorja pri dr. Zmagu Slokanu. Lažje ranjence sem ambulantno zdravil, kar v enoti. Vsi ti so tudi spremljali Lackov odred na pohodih in spopadih. Težje pa v bunkerjih oziroma v bolnici Tevakin v Drulkovem gozdu. Žal mi manjkajo z območja Kozjaka, občin Dravograd in Radlje obširnejši podatki o delu partizanske sanitete, ker so mi Bolgari in Rusi odvzeli vso sa- nitetno administracijo in mi jo uničili. Suhemu je uspelo marsikaj ohraniti in je administracijo skupno s preostalimi ranjenci po osvoboditvi predal vojaš- ki bolnišnici v Mariboru, ki jo je takrat ustanovil in vodil dr. Zmago Slokan. Za konec lahko ugotovim, da je saniteta kljub relativno šibki zasedbi omogoči- la, da je Lackov odred lahko na tem iz- postavljenem severnem območju naše dežele izvršil svojo pomembno in vojaš- ko in politično vlogo.« Milena Končnik med prebiranjem poezije D O G O D K I Čreta: Spomin na prvo frontalno bitko Prva sobota v oktobru je tradicionalno rezer- virana za spominsko slovesnost na Čreti nad Vranskim v spomin na 26. oktober 1941, ko je bilo tukaj prizorišče prve frontalne bitke slo- venskih partizanov, borcev Prvega štajerskega bataljona, z nemškim okupatorjem. Bataljonu, ki je bil sestavljen iz treh čet, je poveljeval Franc Rozman – Stane. Borci so več ur odbijali napa- de nemške vojske in sovražniku prizadejali ob- čutne izgube, sami pa so se brez žrtev umaknili čez težak teren na varno. Bitka je močno odme- vala v tedanji okupirani Evropi in je imela velik pomen na Štajerskem, predvsem v množičnem odporu slovenskega naroda proti okupatorju. Na Čreto vsako leto pride veliko ljudi iz širše Spodnje in Zgornje Savinjske doline, med njimi je bilo letos tudi 19 pohodniki VDV-brigade, ki jih je iz smeri Nazarij pripeljal David Ermenc. Kraju še danes pravijo »partizanska Čreta«, saj je bil med vojno močno zavetišče partizanov, na kar moramo biti ponosni, je med drugim dejal Matej Pečovnik, župan Nazarij. Prireditev prip- ravljajo domoljubne in veteranske organizacije Žalca in ZB Mozirje, letos so se je udeležili tudi člani Kulturno-zgodovinskega društva Triglav Kamnik (na sliki) in seveda številni praporšča- ki. Slavnostni govornik je bil Tit Turnšek, pred- sednik ZZB NOB Slovenije. Zbrane je pozdravil tudi Marjan Turičnik, predsednik ZZB NOB Žalec, za kulturni program pa sta poleg voditeljice in recitatorke Jožice Ocvirk poskrbela še Pihalni orkester Prebold in Mešani pevski zbor PD Tabor. Besedilo in foto: Jožica Hribar oktober 201722 Slovesnost na Koritnici v Baški grapi Ščepec spomina na velike dogodke R E P O R TA Ž A Na Koritnici v Baški grapi so se 30. septembra spomnili 45. obletni- ce odkritja spomenika padlim borcem in žrtvam vojne iz Krajevne skupnosti Grahovo ob Bači. Dogodek so umestili v peti pohod po tematski poti Na svoji zemlji, ki ohranja spomin na vojne dogodke in na čas snemanja filma z istim imenom v teh krajih. Zastave, slavoloki, okrašena okna in slavnostno razpolo-ženje so tudi tistega 24. sep-tembra leta 1972 spremljali praznično dogajanje. Pred skoraj tisoč obiskovalci je govoril domačin prvo- borec Andrej Brovč - Janko. Spomnil je na težke dni Primorske pod italijan- sko zasedbo in na nenehne akcije proti sovražniku, ko so partizani noč za noč- jo vznemirjali okupatorja, predvsem z rušenjem železniške proge. Akcije so se vrstile že od ustanovitve organizacije TIGR in potem skoraj do konca vojne. Velike uspehe so imeli predvsem v letu 1944, tako da je poveljnik ekspedicij- // BESEDILO IN FOTO: Olga Zgaga skih sil za Bližnji vzhod, general Wilson, v zahvalni brzojavki Titu posebno pou- daril pomembnost partizanske akcije v Baški grapi. Krajani so ponosni, da je spomenik delo domačina, akademskega slikar- ja in grafika Ljuba Brovča. Kot sre- dnješolskega profesorja likovne vzgoje, vzgojitelja in kulturnega delavca pa so ga zanimala še druga področja ustvar- jalnosti. Njegovo življenjsko pot je na- mreč zaznamovala tudi druga vojna, iz katere je izšel kot prekomorec, po vojni je bil član borčevske organizacije. To ga je nagovorilo, da se je v svojem ustvar- jalnem zagonu lotil tudi načrtovanja ob- lik in postavitev nekaterih partizanskih spomenikov na Tolminskem. Ko so se krajani in borci njegove ro- dne vasi obrnili nanj, da bi tukaj ustva- ril spomenik žrtvam vojne, se je še po- sebno potrudil. Skiciral je serijo idejnih osnutkov, izdelal idejno zasnovo z ma- keto in nadzoroval graditev. Potrudili pa so se tudi domačini. Na tem sončnem kraju so odstopili zemljišče ter z zag- nanostjo in ponosom izvedli vsa grad- bena dela. Potreben kamen so mladi fantje pripeljali iz kamnoloma v Lipici, šolska mladina pa se je izkazala z na- biranjem travne ruše za ureditev okoli- ce. Vitek, šest metrov visok spomenik v obliki treh pušk, katerih položaj spo- roča konec sovražnosti, mir in svobo- do, se je z dinamično eleganco dvignil poti nebu kot nenehna častna salva 25 žrtvam vojne, katerih imena so vklesa- na na ploščo podstavka. S to stvaritvijo se je umetnik oddolžil ne le spominu na svoje padle rojake, ampak tudi svojemu rojstnemu kraju. Krajevna skupnost Grahovo ob Bači je v sodelovanju z domačimi društvi in Društvom Baška dediščina slavnost obogatila s kulturnim programom. Kra- jane in pohodnike je nagovorila pred- sednica Irena Štenkler, slavnostni go- vornik pa je bil Rok Uršič, predsednik združenja borcev za vrednote NOB Bo- vec, Tolmin, Kobarid. Ob zgraditvi so spomenik sprejeli v varstvo otroci Osnovne šole Grahovo ob Bači. Šole v kraju ni več, a je pesem najmlajših krajanov pod budnim oče- som domačinke Tanje Mavri kljub temu polepšala spominsko slovesnost. Izka- zali sta se učenki osnovne šole Most na Soči Mojca Mavri kot solistka in Nika Mavri kot bralka odlomkov iz zbirke no- vel V gaju življenja. Pridružili so se še za to priložnost zbrani domači pevci nek- danjega Pevskega zbora Ivan Kokošar. Razstavili so tudi nekaj fotografij s slav- ja ob odkritju spomenika. Letošnja slovesnost na Koritnici Leto 1972, ob odkritju spomenika. V prvi vrsti sedijo matere padlih partizanov (avtor fotografije je neznan). 23 ti na braniku svobode, ki sta jo priborili tudi Gubčeva in 12. brigada, in združeni moramo biti v enotnem boju za ohrani- tev vrednot NOB in njihovo umeščanje v sedanji čas, je bilo eno od poudarjenih sporočil slavnostnega nagovora. Udeležence slovesnosti je pozdravil tudi župan občine Mokronog - Trebelno Anton Maver ter se zahvalil vsem organi- zatorjem in sodelujočim. Hkrati pa se ni izognil kritičnemu pogledu na čas, v ka- terem se v naši deželi netita nestrpnost in aroganca do vseh, ki si ne pustijo vzeti negovanja izročila in vrednot NOB. Kulturni program je bil v rokah Staneta Pečka. Prvič, odkar se udeležujem slove- snosti, je bila slovesnost po vsebini pravi partizanski miting. Predvsem satirična besedila kulturnikov Gubčeve brigade – črnogledega humorista Olega Križa- novskega - Igorja, Aleksandra Pečeta - Saše, Dušana Savnika in še nekaterih partizanov kulturnikov – so polno zaži- vela v izvedbi ženskega pevskega zbora Zimzelen iz Mirne in recitatorjev. Učen- ci Podružnične osnovne šole Trebelno so dali slovesnosti pridih mladosti, god- beniki Občinskega pihalnega orkestra Trebnje pa so skupaj s pevskim zborom prvič izvedli Himno Gubčeve brigade, za katero je glasbo napisal Radovan Gobec, besedilo pa Vida Brest. Kot vselej pa so Hej, brigade razvnele občinstvo. Slovesnost že tradicionalno zaznamu- jejo pohodniki, ki pridejo na prizorišče iz štirih smeri. Pohodnike so k sodelovanju povabila območna združenja slovenskih častnikov Novo mesto, Policijsko vete- ransko združenje Sever za Dolenjsko in Belo krajino, Združenje veteranov voj- ne za Slovenijo Trebnje in organizaci- ji ZZB iz Šentruperta in Mirne in člani društva Hrast – Duletove čete, Gorjan- ske, Slobodanove in Novomeške čete. Najbolj pa med povabljenimi udeleženci vedno izstopajo praporščaki s prapori lokalnih organizacij ZZB ter Gubčeve in 12. brigade. Skupnost Gubčeve bri- gade je na slovesnosti svojemu letos umrlemu praporščaku Marjanu Pečanu posthumno podelila brigadno prizna- nje. Tovariš Marjan je skoraj tri desetle- tja zvesto, pogumno in s ponosom nosil brigadni prapor in bil predan borec za vrednote NOB in njeno dediščino. Slovesnost v počastitev ustanovitve Gubčeve in 12. brigade Proslava v duhu partizanskega mitinga R E P O R TA Ž A Na Trebelnem je mokronoška organizacija ZZB za vrednote NOB 9. septembra pripravila slovesnost v spomin na ustanovitev Gubčeve in 12. brigade. Od ustanovitve IV. SNOUB Matija Gubec je minilo 75 let, od ustanovitve 12. SNOUB pa leto dni manj. Gubčeva brigada je bila ustanovljena 4. septembra 1942 v zavetju bukovega gozda pod Trebelnim. Na kraju, kjer se je leta 1942 zbralo 640 partizanov, pri- padnikov novoustanovljene brigade, danes stoji spominsko obeležje. Ob njem je delegacija Skupnos-ti Gubčeve brigade položila venec. V delegaciji sta bila tudi prva partizana, gubčev- ca Stojan Pertovt in upokojeni general Lado Kocijan. Pred začetkom prireditve na Trebelnem so predstavniki tamkaj- šnje organizacije ZZB položili vence v spomin padlim domačinom pri spome- niku pred občino Mokronog - Trebelno in pri Repovi hiši, kjer je bila 24. sep- tembra 1943 ustanovljena 12. brigada. Zbranim je o bojni poti Gubčeve bri- gade spregovoril Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB NOB Slovenije. Nje- gova osrednja misel ni bila posvečena samo orisu bojne poti brigade od nje- nega prvega boja z belogardisti le dan po ustanovitvi pa do zadnjega velikega boja 7. maja 1945 na Orlah za osvobo- ditev Ljubljane. Bila je tesno poveza- na z današnjim družbenim utripom in odnosom do NOB in njenih vrednot. Naraščanje ihtavega, lažnega in zlona- mernega sprevračanja zgodovinskih dejstev, povezanih s pomenom in vlo- go NOB, je značilnost današnjega časa. Časa, v katerem se pred 72 leti izboje- vana svoboda skuša prikazati celo kot velika napaka in kot naglavni greh vseh, ki so nam jo pribojevali. Časa, v kate- rem institucije države marginalizirajo in tolerirajo sovražni govor, ki vse bolj prodira v slovenski medijski oziroma javni prostor. Časa, v katerem se pos- tulati demokracije pogosto zlorabljajo za strankarske ali druge ozke interese v škodo razvojnih projektov na različnih ravneh državne organiziranosti. Še nas je veliko, ki moramo in zmoremo sta- // BESEDILO IN FOTO Vesna Bleiweis Pevski zbor Zimzelen in zborovodja Stane Peček Milan Gorjanc kot slavnostni govornik oktober 201724 Mednarodna spominska pot zavezništva Vranov let Vranovi potomci se vračajo v Slovenijo R E P O R TA Ž A Občina Metlika, Vojaški muzej Slovenske vojske, Združenje borcev za vrednote NOB Metlika in Društvo Vranov let so 1. oktobra na Otoku pri Metliki pripravili prireditev v spomin na osvoboditev za- vezniških vojnih ujetnikov iz taborišča STALAG XVIII D v Maribo- ru. Mednarodna spominska pot zavezništva Vranov let je projekt, ki ohranja spomin na reševanje in osvobajanje zavezniških vojnih ujetnikov in letalcev v času NOB. Osnova projekta so spomini av- stralskega vojnega ujetnika Ralpha Churchesa iz omenjenega tabo- rišča, ki jih je strnil v knjigi Vranov let v svobodo. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Miro Cerar, predsednik vlade, množico obiskovalcev pa so nagovorili še Darko Zevnik, župan Občine Metlika, Sophie Honey, veleposlanica Velike Britanije in Sever- ne Irske v Sloveniji, in Brent Hartley, veleposlanik Združenih držav Amerike. O vlogi in pomenu projekta Mednaro- dna spominska pot zavezništva Vranov let je spregovoril Eduard Vedernjak, predsednik Društva Vranov let. Ob tej priložnosti je bila na priredit- venem prostoru pri letalu DC-3 Daco- ta postavljena stalna razstava z naslo- vom Ponovno rojeni: slovenski parti- zani in reševanje zavezniških letalcev med drugo svetovno vojno. Razstava je postavljena na dvanajstih betonskih podstavkih, na katerih so nameščeni fo- tografije in besedila z opisom vsebine fotografije v slovenskem in angleškem jeziku. Avtorja razstave sta zgodovinar // BESEDILO: Milan Travnikar dr. Blaž Torkar in mag. Zvezdan Mar- kovič, fotografije pa je priskrbel Muzej novejše zgodovine Slovenije. Razstavo sta finančno podprli ministrstvi za kul- turo in za obrambo. Vsebino razstave je na prireditvi predstavil dr. Blaž Torkar, zajema pa sodelovanje med zavezniki in partizani; organizacijo in graditev prvih letališč in spuščališč; število rešenih zavezniških letalcev, število zajetih, število umrlih – seznam je sestavljen tudi po narodno- stih; zemljevid Slovenije s kraji, kjer so bile najdene razbitine letal; zavezniško pomoč, podatke o letalu DC3 Dacota in zgodbo Vranovega leta. Muzej novejše zgodovine Slovenije je ob slovesnosti pripravil barvno publikacijo v sloven- skem in angleškem jeziku z naslovom Zavezniški letalci. Vranov let je projekt, ki ohranja spo- min na reševanje in osvobajanje zave- zniških vojnih ujetnikov in letalcev v času NOB. To je spomin na junaštvo slovenskih partizanov, partizanskih ku- rirjev in slovenskega, pretežno kmeč- kega prebivalstva, ki je ubežnikom tudi za ceno svojega življenja in imetja dalo hrano in zatočišče. Pot je posvečena pobegu in osvobo- ditvi 96 britanskih vojnih ujetnikov iz taborišča STALAG XVIII D v Mariboru. Dogodek je edinstven v zgodovini dru- ge svetovne vojne zaradi množice os- vobojenih zaveznikov. Pobeg sta prip- ravila vojna ujetnika Ralph F. Churches - Vran iz Avstralije in Les Laws iz An- glije. S partizanskega letališča Otok so 18. septembra 1944 Britanci poleteli z letali Dacota DC-3 v zavezniško oporiš- če Bari v Italiji. Blaž Torkar, avtor razstave, v pogovoru s partizanskim komandantom Francem Severjem - Franto (Foto: Ladislav Zupančič) Neil Churches, sin Ralpha Churchersa, in Eduard Vedernjak (Foto: Vilma Vedernjak) Miro Cerar kot slavnostni govornik (Foto: Bor Slana/STA) 25 D O G O D K I Ilova gora: Ob 74. obletnici legendarnih bojev na Ilovi gori so tudi letos skrbno prip- ravili spominsko slovesnost pri spomeniku, kjer se je zbralo lepo število domačinov iz Grosuplja in okolice, med njimi veliko mlajših pohodnikov. Navzoči so bili tudi člani Spominskega dolenjskega bataljona in številni prapori ter častna straža Slovenske vojske. Pozdravni nagovor je v imenu prirediteljev imela predsednica krajev- ne organizacije ZB NOB Grosuplje Biserka Jakopin, ob njej pa sta stala predsednika lokalnih organov ZVVS in PVZ Sever. Slavnostni govornik je bil Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije. Pri polaganju vencev so sodelovale skupna delegacija ZB NOB Grosuplje ter območnih organizacij ZVVS in PVZ Sever ter delegaciji skupnosti borcev Ljubljanske in Cankarjeve brigade. V kulturnem delu sporeda so sodelo- vali: pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane (zborovodja prof. Iztok Kocen), mezzosopranistka Nataša Lobo- rec Perovšek, recitatorji iz Gledališča Hiša in kvartet pozavn iz Glasbene šole Grosuplje (mentor prof. Roman Gačnik). Prireditev je povezovala Tea Rozman. Besedilo in foto: Stojan Pertovt Prevalje: Združenje borcev za vrednote NOB Mežiške doline, Občinska organizacija Prevalje in Občina Prevalje so 22. septembra na območju nekdanje Tovar- ne lesovine in lepenke na Prevaljah pripravili spominsko slovesnost v po- častitev spomina na prvo uporniško skupino delavcev revolucionarjev na Prevaljah, ki je štela 26 članov in so bili ustreljeni kot talci ali pa so umrli v taboriščih. Spominska slovesnost je potekala na dvorišču nekdanje to- varne, kjer je bila na objektu nekdanje upravne zgradbe že 23. avgusta leta 1953 postavljena marmornata spominska plošča z imeni in priimki vseh članov prve uporniške skupine. Ploščo je letos obnovila Občinska organizacija ZB Prevalje. Slavnostni govornik je bil predsednik Občinske organizacije ZB Ravne na Koroškem Maksimilijan Večko, o vrednotah in dediščini NOB v dana- šnjem času pa je spregovorila dr. Karla Oder. V kulturnem programu so sodelovali: Pihalni orkester Prevalje, pevci KD Leše, recitator Osnovne šole Franja Goloba s Prevalj ter povezovalec in recitator Ladislav Kuzma. Na prireditvi, ki je na tem mestu in ob tej plošči ni bilo že vrsto let, se je zbralo veliko članov ZB iz Mežiške doline in drugih obiskovalcev. Med njimi sta bila tudi župan Prevalj dr. Matic Tasič in podžupanja. Prisotni so bili praporščaki različnih društev iz Mežiške doline. Delegacija članov je položila k plošči spominski venec. Slavnostni govornik je v svojem govoru opisal razmere v Mežiški dolini od Črne do Prevalj v prvih mesecih vdora okupatorjev ter prepovedi in uk- repe, ki jih je uveljavil. Prepoved uporabe slovenskega jezika, izgon števil- nih pomembnih ljudi in družin ter streljanja naših ljudi so bili tudi vzrok za nastanek prve uporniške skupine in oboroženega odpora. Prva upor- niška skupina na Prevaljah je nastala po ustanovitvi OF v Ljubljani tudi na pobudo Pokrajinskega sveta za severno Slovenijo. Jedro te skupine, ki je zbirala orožje in se pripravljala na oboroženi odpor, so bili člani partijske skupine v tovarni lepenke na Prevaljah. Skupina je nameravala minirati Štoparjev most ter po uspeli akciji oditi v partizansko četo na Pohorju. Ker so bili izdani, jim je policijska patrulja preprečila miniranje mostu. Nemci so 15. avgusta 1941 zaprli petnajst članov skupine, čez nekaj dni pa še dvanajst. Šest so jih ustrelili 19. avgusta 1941 v Begunjah na Gorenjskem, večina drugih pa je umrla v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Besedilo: Stanislav Ovnič, foto: Alojz Ovnič Moravice v Gorskem kotarju/Hrvaška: Tudi letos smo se 7. oktobra poklonili spominu na padle borce IX. koče- vske brigade v Gorskem kotarju na Hrvaškem. Brigada je v sestavi XVIII. divizije in po odredbi glavnega štaba NOV in POS odšla 20. novembra 1943 v Gorski kotar na pomoč 13. primorsko-go- ranski diviziji, saj je bil varnostni položaj Gorskega kotarja in slovenskega osvobojenega ozemlja na jugu močno oslabljen. Brigada se je vrnila v Slovenijo 16. februarja 1944. Med trimesečnim bojevanjem v glavnem z ustaši in manj z Nemci se je spopadla še z izredno slabim vremenom in pomanjkanjem hrane. Padlo je tudi veliko borcev, pokopani so v skupni grobnici na pokopališču v Moravicah. Ob polaganju vencev, cvetja in prižiganju sveč je prisotne nagovoril Jože Oberstar, član predsedstva ZZB Slovenije in predsednik ZB Kočevje. Slovesnosti se je udeležilo veliko predstavnikov iz Primorsko-goranske županije. Med drugimi so spregovorili še Dinko Tamarut, član predsedstva SABO Hrvaška in predsednik UABA Primorsko-goranske županije, Vili Mal- nar, podpredsednik UABA Primorsko-Goranske županije, in Milan Vukelić, predsednik krajevne skupnosti Moravice. Srečanje je sklenila Marija Ivič z recitalom. Prisotni so bili naši praporščaki in praporščak X. ljubljanske brigade Bojan Vidmar, člani ZB Kočevje z manjšim avtobusom ter sorodniki padlih borcev Antona Kluna in Žana Friškovca. Na krajšem družabnem srečanju smo se dogovorili še o prihodnjem sodelovanju s SABO Hrvaška oz. UABA Primorsko-goranske županije. Jože Oberstar Koprivnik pri Kočevju: V soboto, 23. septembra, je bila v Koprivniku, v vasici na obrobju Koče- vskega roga, že tradicionalna spominska slovesnost, posvečena 73. oble- oktober 201726 tnici zmagovitih bojev XVIII. divizije pri obrambi Bele krajine, v katerih so nemške domobranske sile pretrpele enega najhujših porazov na naših tleh. Spomnili smo se 75. obletnice roške ofenzive, ko je italijanski oku- pator posebno opustošil nekdanjo občino Koprivnik. Požgal in uničil je vse njene vasi in zaselke, večino prebivalcev odpeljal v internacijo in jih mnogo pobil. Kljub veliki premoči sovražnika namen ofenzive, s katero so hoteli uničiti partizansko vojsko in narodnoosvobodilno gibanje, ni bil dosežen. Nasprotno, med potekom ofenzive sta bili na Kočevskem samo dve slovenski brigadi: 1. SNOUB Toneta Tomšiča, ki je bila ustanovljena 16. julija 1942 v vasici Cesta pod Pugledom, in 5. SNOUB Ivana Cankarja, ki je bila ustanovljena 16. septembra 1942 v vasici Lapinje. Pozdravni nagovor je na tokratnem srečanju imel Jože Oberstar, član predsedstva ZZB Slovenije in predsednik ZB Kočevje, zbrane pa so nago- vorili še Predrag Baković, podžupan občine Kočevje, v imenu skupnosti borcev XVIII. divizije in udeležencev bitke Marko Vrhunec, takratni polit- komisar X. ljubljanske brigade, in Bogdan Osolnik, predsedujoči na koče- vskem zboru, ki je potekal od 1. do 3. oktobra 1943. Slavnostni govornik je bil Tit Turnšek, predsednik ZZB Slovenije. Poudaril je pomen NOB za obstoj slovenskega naroda in se dotaknil tudi povojnih pobojev. Na slovesnosti smo podelili letošnja priznanja ZZB Slovenije. Srebr- no plaketo sta dobila Jasmin Rizvić, predsednik KO ZB Kočevje mesto, in Franc Šega st., praporščak KO ZB Kočevska Reka. Podeljena so bila tudi posebna priznanja ZZB Kočevje, ki so jih prejeli: OŠ Zbora odposlancev iz Kočevja, Katarina Kapš, predsednica KO ZB Stari trg ob Kolpi, ter Marija Adlešič in Anica Grabrijan, aktivni članici KO ZB Ivan Omerza. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Zbora odposlancev iz Kočevja, pevska skupina Č čš posluš in recitatorji. Delegacija ZB Kočevje je položila vence pri spomeniku na Hribu, na grob neznanega partizana in na pokopališču v Koprivniku. Ob koncu programa so z vojaškimi častmi položili vence na spominsko ploščo, ki je pritrjena na stavbi nekdanje OŠ. Posvečena je v Koprivniku padlemu narodnemu heroju Alojzu Kolmanu - Maroku in aktivistu Maksu Torbarju. Na prireditvi so poleg praporščakov sodelovali tudi člani 1. spominskega partizanskega dolenjskega bataljona. Jože Oberstar; foto: Pavel Majerle Kukin Visoko: V soboto, 23. septembra, je v veliki dvorani doma krajanov KS Visoko po- tekala že 7. revija pevskih zborov in vokalnih skupin z območja občin: Šenčur, Preddvor, Naklo, MO Kranj in z gosti iz Pliberka na avstrijskem Koroškem ter Vrha z Goriškega Krasa. Revija je potekala pod naslovom »Zapoj zdaj srce partizansko«. To je tradicionalna prireditev v nizu prire- ditev ob prazniku KS Visoko v spomin na 16. september 1941, ko je v nek- danjem Zormanovem mlinu potekal ustanovni sestanek OF za Visoko in Luže. Tam je bila letos z veliko prizadevanji izvršnega odbora KO ZB NOB Visoko poleg obstoječega spominskega obeležja postavljena še informa- tivna tabla, ki obiskovalcu da celovito informacijo o pomenu obeležja. Tudi letos so revijo soorganizirali Krajevna organizacija borcev za vredno- te NOB Visoko, KUD Valentina Kokalja – Visoko in KS Visoko. Prireditev je povezovala Vesna Čulig, zbrane pa sta pozdravila Staša Pavlič, predsednica Sveta KS Visoko in predsednica KUD Valentina Kokalja Visoko, ter Emil Leon Sekne, predsednik Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Visoko. Slednji je kot pobudnik za nastanek revije spregovo- ril o pravkar umrlem predsedniku Združenja ZB NOB Kranj Marjanu Gorzi. V polni veliki dvorani Doma krajanov Visoko so z repertoarjem, ki ni vseboval le slovenskih partizanskih pesmi, ampak tudi druge uporniške in revolucionarne pesmi, so nastopili: Ljudski pevci »Hiša čez cesto« Milje, vodja Dragica Markun; Partizanski MePZ Kokrškega odreda Preddvor, di- rigent Milan Bajželj; MePZ Šenčurski zvon Šenčur, dirigent Milan Bajželj; Moški pevski zbor Triglav Duplje, dirigent Dejan Herakovič; MePZ Musi- ca Viva Kranj Primskovo, dirigent Aleš Gorjanc; Moški pevski zbor Foltej Hartmann iz Pliberka, dirigent Martin Kunej, in Ženska vokalna skupina Danica z Vrha, dirigentka Jana Drassich. Vsak od sedmih pevskih zborov in vokalnih skupin s skupaj 97 pevci se je predstavil s tremi pesmimi. Povezovalka je pred nastopi vsakega v strnjenih opisih predstavila občinstvu, ki je z gromkim aplavzom vedno nagradilo vsak posamični nastop. Še posebno sta srca občinstva navdušila Moški pevski zbor Foltej Hartmann iz Pliberka in Ženska vokalna skupina Danica z Vrha, in sicer s svojo mladostjo in energijo, polno narodnega po- nosa in želje po ohranitvi spominov na narodove zgodovinske korenine. Na fotografiji je MePZ Musica Viva Kranj Primskovo, dirigent Aleš Gorjanc. Besedilo: Damjan Renko; foto: Emil Leon Sekne Spodnje Gorje: Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila konec avgusta slavnostna go- vornica na prireditvi, ki je v spomin na 76. obletnico poboja talcev pote- kala v Spodnjih Gorjah pri spomeniku pod hribom Revovca. Ministrica in župan Občine Gorje Peter Torkar sta k spomeniku ob začetku spominske slovesnosti položila venca. Spominska slovesnost je potekala v spomin na dogodek, ko so nemški vojaki pobili več talcev. 28. avgusta 1941 so iz nacističnih zaporov v Be- gunjah pripeljali Franca Sokliča iz Krnice, Janeza Zupana z Nomenja, Jože- ta Pekona z Blejske Dobrave in domačina Jožeta Repeta ter jih ustrelili kot maščevanje za smrt nekoga, ki je sodeloval z okupatorjem. To je bil eden prvih pobojev ljudi, ki so pred delovanjem partizanskih enot izkazovali pripadnost domovini in visoko stopnjo zavesti. Takratno dogajanje je v nagovoru povzel župan občine Peter Torkar in prisotnim postavil vpra- šanje, zakaj so ljudje nasilni in počno človeške norije, ko nas že narava opominja na našo ranljivost. Kot izjemno dragoceni vrednoti je poudaril svobodo in mir. Tudi ministrica za obrambo Andreja Katič je med drugim opozorila, da je nemogoče razumeti tako silno sovraštvo, ki ga je izkazoval okupator nad našimi ljudmi, kot tudi izdajstvo in delovanje proti lastnemu narodu. Toda delovanje okupatorja je krepilo odpor. »Danes se trdno zavedamo veličine upora partizanskih bork in borcev ter moči, s katero so se kljub trpljenju in številnim žrtvam znova in znova dvigali v junaškem boju. Dejstvo je na- mreč, da če se ne bi takrat z vsem pogumom in vsem tveganjem, ki so ga sprejeli nase, uprli nacifašizmu in nasilnemu potujčevanju, danes v naših vaseh in mestih ne bi več govorili slovensko. Ne bi se ohranili kot narod. In ne bi imeli svoje države, samostojne in suverene Republike Slovenije,« je dejala Katičeva. V nadaljevanju je poudarila, da je ta tragični dogodek 27 tudi priložnost, da skupaj okrepimo moči za izzive, ki so pred nami danes. Pri tem je posebej poudarila pogum, ki ga po njenem prepričanju v našem okolju vse bolj primanjkuje. Kot je dejala, je danes »prevladujoča drža – ki niti ni drža, temveč le pomanjkanje duha – brezbrižnost. In to je tisto, česar nas je lahko upravičeno strah. Kajti ko dobronamerni molčijo, se odpirata prostor in vpliv za vse, ki nočejo dobrega; za vse, ki bi radi vnesli le nezadovoljstvo in nesoglasje.« Izrazila je željo, da se več ljudi vključi v aktivno civilnodružbeno in politično delovanje, obenem pa državljanke in državljane povabila, da se udeležujejo volitev, saj so te osnova aktivnega državljanstva. Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tit Turnšek je pode- lil priznanji ZZB NOB Slovenije partizanskemu kurirju Jožetu Lipovcu in županu Petru Torkarju. Vir: Ministrstvo za obrambo Dovje - Mojstrana: »Ne pozabimo zgodovine, korakajmo skupaj v prihodnost strpno, umirjeno in spoštljivo,« je bil moto srečanja, ki so ga člani Zveze borcev za vrednote NOB Dovje - Mojstrana pripravili 3. septembra v dolini Vrat. Izbrali smo različne pohodniške poti in se na koncu zbrali pri koči, ki nosi ime po po- gumnih padlih partizanih. V dolini Vrata je v ta namen postavljen spomenik padlim partizanom gornikom. Na bronasti plošči je napis: »Padlim partizanom gornikom 1941–1945.« V konstrukcijski delavnici v Železarni Jesenice so spome- nik v obliki klina izdelali iz debele pločevine, nato so ga s konjsko vle- ko odpeljali v Vrata. Pri delu je sodeloval danes 90-letni Pavel Krznarič, naš član ZB, kurir NOB, ki se dogodkov dobro spominja. Pretehtali so vse možnosti fiksiranja sponke. Klin v višino meri 310 cm, zanka pa 90 cm. Pričvrstili so ga na mogočno skalo, ki je padla s sten. Pravijo, da je to največji plezalni klin na svetu. Mimo njega hodi nešteto turistov, ki se ob njem fotografirajo, danes pa spominja na čas NOB. Spomenik je bil odkrit leta 1953, ob 60-letnici Planinskega društva Jesenice in ob osmi obletnici osvoboditve. Leta 1993 so ugotovili, da je plošča izginila. Niso je izsledili, zato so jo obnovili in jo znova izdelali v Železarni. V čudovitem sončnem vremenu smo pripravili bogat kulturni program, Janez Breznik pa je ob zvokih harmonike s petjem popestril naše srečanje. Nakopičenega gorja in groze, bolečine in bede tisti vojnih dni in vsega, kar se je zgodilo na našem območju, posebno na območju današnje Kra- jevne skupnosti Dovje - Mojstrana, ni mogoče opisati. Številni krajani so v različnih obdobjih darovali svoje življenje na oltar svoje domovine, zato vsem, ki so se bojevali za domovino, dolgujemo neizmerno spoštovanje in hvaležnost. Sonja Mirtič; foto: Alenka Mirtič Dolenec Fojda, Italija: Delegacije Združenja borcev za vrednote NOB iz Cerknega, Kobarida, Bre- ginja, Tolmina in Goriških brd so se v nedeljo, 24. septembra, v Fojdi (Fae- dis) v Italiji udeležile spominske slovesnosti, ki sta jo pripravila organiza- cija ANPI deželnega združenja iz Vidma in župan občine Fojda v tem kra- ju. Praporji borčevskih organizacij so manifestaciji dali dodatno vrednost in mednarodni pomen, ki se kaže v tem, da smo borčevske organizacije z obeh strani meje vse bolj povezane in se zavedamo, kako pomembna je prisotnost na spominskih slovesnostih, ki jih organizira ZB ali ANPI. Borci Furlanije in obrobnega mejnega območja so v letu 1944 ustanovi- li italijansko partizansko divizijo Garibaldi-Osoppo. Borci tega bataljona so bili večinoma zelo mešanega sestava: Bovčani, Kobaridci, Breginjci, Beneški Slovenci, Brici in Furlani. To pa pomeni, da je bilo sodelovanje slovenskih in italijanskih organizacij odpora v boju proti fašizmu takoj po kapitulaciji Italije zelo dobro. Septembra leta 1944 so Nemci z močnimi silami sočasno z več strani napadli divizijo Garibaldi-Osoppo v zahod- ni Beneški Sloveniji in ji prizadeli močne izgube. Divizija je delovala na majhnem osvobojenem ozemlju med Fojdo, Čento, Nemami, Prosnidom in Čenebolo. Nemcem je bilo že dovolj osvobojenega ozemlja te divizije v bližini pontebske železnice, zato so z enim udarcem razbili enote in zav- zeli ozemlje. Pri tem so kruto obračunali s civilnim prebivalstvom, požgali nekaj vasi, pobili precej ljudi in moške odpeljali v ujetništvo. Kljub temu so v ofenzivi Nemci imeli 430 mrtvih, 120 ranjenih in dva ujetnika, moč- no poškodovanih devet tankov in dva oklepnika. Garibaldinci so imeli 55 mrtvih, 50 ranjenih in 170 zajetih. Izgubili so mnogo lahkega orožja, stre- liva in opreme (podatki so iz knjige: Franjo Bavec - Branko: Na zahodnih mejah, 1945; op. av.). Teh dogodkov se v Fojdi spominjajo že 73 let. Letos pa se je prvič zgodilo, da so bili na spominski slovesnosti tudi praporji borčevskih organizacij iz Slovenije. Besedilo in foto: Vojko Hobič Apače, Trst: Krajevna organizacija ZZB NOB Apače je septembra pripravila ekskurzijo, ki so se je udeležili članice in člani vseh štirih krajevnih organizacij (Apa- če, Gornja Radgona, Radenci in Videm ob Ščavnici), ki spadajo v Območno združenje ZZB za vrednote NOB Gornja Radgona. Skupno 50 udeleženk in udeležencev je obiskalo slovensko zamejstvo v Trstu in okolici. Najprej so si ogledali Rižarno, ki je bila zbirno in uničevalno taborišče med drugo svetovno vojno. V drugi polovici oktobra leta 1943 je namreč z območja vzhodne Poljske v Trst prispel esesovski akcijski oddelek Rein- hard in za izvajanje svojih nalog preuredil opuščeno rižarno pri Škednju v policijsko taborišče s krematorijem. Tu je umrlo od štiri do pet tisoč ljudi. Skozi Rižarno je bilo v druga koncentracijska taborišča odpeljanih od 20 oktober 201728 do 25 tisoč ljudi, med njimi veliko Judov. Med vodilnimi v taborišču je bil tudi general Odilo Globocnik, ki so ga poimenovali »vrhovni rabelj« Rižar- ne. Po Rižarni nas je vodil novinar Vojimir Tavčar. Sledila sta vožnja v središče mesta Trst in ogled znamenitosti pod vod- stvom vodnice Tanje Sternad. Zatem smo se peljali ob obali in si ogle- dali pravljični grad Miramare, ki je bil zgrajen po naročilu Ferdinanda Maksimiljana I. Vse je navdušil obisk naselja Križ, kjer je o pokončnosti Slovencev v Italiji govoril predsednik tamkajšnje organizacije borcev Jurij Žerjav (organizacija je za svoje delo dobila zlato plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije, njen član Frančko Stefančič pa srebrni častni znak ZZB za vrednote NOB Slovenije). Ustavili smo se ob veličastnem spomeniku 64 padlim rodoljubom v boju proti nacifašizmu. Pri spomeniku v naselju Gabrovec nam je o zatiranju Slovencev v Italiji spregovoril Eligij Kante, nato pa je sledilo kosilo v slovenski Društveni gostilni Gabrovec, ki deluje že 115 let. Iz Križa pri Trstu je bil v istem tednu v Domu starejših občanov v Raden- cih v okviru kulturne prireditve Oko besede na obisku pesnik in pisatelj Miroslav Košuta. Tega kulturnega srečanja se je med številnimi kulturniki udeležil še zamejski pesnik in pisatelj Marko Kravos. Besedilo in foto: Filip Matko Ficko Izola: Na začetku septembra je Kulturno društvo Tito iz tega mesta pripravilo v svojih prostorih srečanje prijateljev in simpatizerjev društva. Povabilu so se odzvali člani in delegacije iz hrvaške Istre, kjer deluje kar 12 kulturnih društev z imenom Tito. Tokrat so prišli predstavniki iz Poreča, Pazina, Lo- vrana in od drugod. Ogledali so si spominsko sobo Josipa Broza Tita in bili nad zbirko in našim delovanjem navdušeni. Pozdravil jih je predsednik izolskega društva Jadran Poje, Dare Brezavšček jim je v kratkem nagovoru povedal o delovanju društva, pevka Marjetka Popovski pa je s pesmijo ob kitari obogatila srečanje. Ob tej priložnosti so si izmenjali tudi spominska darila, predstavnica Poreča, Olga Naglič, pa je dobila priznanje za dolgo- letno sodelovanje z izolskim društvom. Sicer pa se člani vseh društev srečujejo tudi na raznih proslavah tako v Poreču, Fažani, Grožnjanu kot v Plovaniji in Izoli, kjer skupno izvajajo program prireditve. Tudi tokrat je beseda tekla o nadaljnjem sodelovanju in srečanjih ter prijateljskih pozdravih. Tokratno srečanje v Izoli se je nato nadaljevalo v prostorih balinarskega društva, kjer so ob skupnem kosilu, ki so jim ga pripravili gostitelji, nazdravili prijateljstvu in nadaljnjemu sodelovanju. Besedilo in foto: Jadran Poje Kačiče: Na pokopališču v Kačičah je Krajevna skupnost Divača z dodeljenim de- narjem Občine Divača obnovila spomenik padlim borcem NOB. Tu je po- kopanih pet borcev in ena borka, vsi iz vasi Kačiče. To so: Rudolf Bradač, Danica Skok (stara 19 let) in brat Jožef Skok, Ludvik Felicjan in Anton Race, na spomenik so vklesana njihova imena, padli so 2. oktobra 1943 na Velikem Brdu, kraj Klivnik pri Ilirski Bistrici. 16-letni Joško Bradač pa je padel z artviškimi in rodiškimi žrtvami. Zajet je bil 21. julija 1944 skupaj z mladinkami iz Rodika, ko so se vračali iz postojanke Istrskega odreda na Artvižah. Zajela jih je SS skupina iz 137. polka 118. nemške divizije. Nad njimi so se nečloveško znesli in jih ubili. Navedeni partizani in partizanka so zaupali »gospodu na belem konju« – tako so ga imenovali domačini. A se je izkazalo, da je to bil Rus, v resnici nemški špijon in izdajalec, ki je odpeljal v smrt veliko borcev in bork. Dogodek je opisan v knjigi dr. Bogo- mira Magajne Življenje in sanje, v zgodbi Veliko Brdo. Nada Grandič Lukovica: Drugega avgusta je minilo že petinsedemdeset let od požiga zlatopolj- skih vasi in vasi Koreno. V spomin na ta tragični dogodek je občinska Zveza borcev za vrednote NOB Lukovica pripravila spominsko slovesnost v sodelovanju s stranko SD. Priprave je vodil Marjan Križman, predsednik občinske zveze ZB Lukovica, v sodelovanju s člani zlatopoljskega špor- tnega društva. Program slovesnosti je začela Lukoviška godba s koračnico, prihodom praporščakov in častne čete veteranov vojne za Slovenijo leta 1991. Pri- reditve so se poleg številnih krajanov udeležili tudi še živeči izgnanci, borci Šlandrove brigade, Milan Brglez, predsednik Državnega zbora, Franc Križanič, podpredsednik ZZB NOB Slovenije, Matej Kotnik, župan Obči- ne Lukovica, predsednik izgnancev Jože Kveder ter številni praporščaki in 29 predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij. Zbrane so v uvodu pozdravili Marjan Križman, predsednik ZB Lukovica, Sašo Štiftar, predse- dnik KS Zlato Polje, in Jože Kveder. Z minuto molka smo se spomnili vseh padlih, delegacija pa je položila žalna venca ob spominskem obeležju v Brezovici in na grob padlih na pokopališču v Podgori. V kulturnem programu so nastopili Lukoviška godba, pevci MPZ Janko Kersnik iz Lukovice, recitatorji Irena Pustotnik, Anja Ravnikar in Jože Pus- totnik. Za prizadevno delo in zasluge v organizaciji ZB so bila podeljena priznanja Jerci Cerar iz Preserij, Vinku Jerasu iz Obrš in Ignacu Repovžu iz Spodnjih Lok. Priznanja je podelil podpredsednik ZZB NOB Slovenije Franc Križanič. Slavnostni govornik dr. Milan Brglez pa je v svojem go- voru spomnil na težke trenutke prebivalstva med vojno, ki je podpiralo odpor proti sovražnemu okupatorju. Ta se je kruto maščeval s požigom hiš tudi na Korenu in z izselitvijo prebivalstva v izgnanstvo. Poudaril je takraten boj proti okupatorju, kar je bilo plemenito dejanje slovenskega ljudstva, česar ne smemo nikoli pozabiti. Na fotografiji: Marjan Križman, predsednik ZB Lukovica (levo), in France Križanič, podpredsednik ZZB NOB Slovenije (desno), vmes pa nagrajenci Vinko Jeras, Jerica Cerar in Nace Repovž. Besedilo in foto: Tone Habjanič Planina: Planina nad Podbočjem je doživela sredi septembra 1942 pekel v naj- hujši obliki. V vas so pridrveli ustaši iz sosednje NDH, vodil jih je dobri poznavalec Planine Herakovič. Zaradi osebnega maščevanja in zaradi so- delovanja prebivalcev Planine in okoliških vasi s partizani je s svojimi pajdaši izvršil pokol, kakršnega si je težko predstavljati. Ustaši so polovili vse moške, bilo jih je 33, in jih ustrelili v gozdu za vasjo, nekaj pa v sami vasi. Hiše in gospodarska poslopja so izropali in požgali. Ženske in otroci so ostali sami. Življenje so si rešili tako, da so si našli bivališča v zidanicah po okoliških vinskih goricah. Tam so lačni in brez najnujnejših potrebščin živeli do konca vojne. Ustašev pa ta zločin še ni zadovoljil. S pomočjo iz- dajalca so odkrili v vasi Prisjeka (NDH) partizansko bolnišnico, v kateri so se zdravili slovenski ranjeni partizani. Vse ranjence so pomorili, prav tako partizanskega zdravnika dr. Črneliča iz Brežic. Spomini na te dogodke so še vedno živi. Vsako leto pripravi organiza- cijski odbor, v katerem so predstavniki ZZB NOB Krško, Območnega zdru- ženja veteranov vojne za Slovenijo Krško, Policijsko veteranskega društva SEVER Posavje, Območnega združenja slovenskih častnikov Krško, krajev- nih skupnosti Podbočje in Cerklje ob Krki ter Turističnega društva Šutna, sredi septembra srečanje z naslovom »V spomin in opomin«. Tudi letos je bilo tako. Vsako leto pride na srečanje približno tisoč obiskovalcev. Letos jih je bilo zaradi zgodnje trgatve nekaj manj. Za obiskovalce smo pripra- vili kulturni program, v katerem so nastopili Godba Blanški vinogradniki, Moški pevski zbor DPD Svoboda Brestanica, učenci OŠ Podbočje, recitator Uroš Kerin, program je povezovala Jasmina Koretič. Posebno doživetje je bil nastop Angele Sintič, ki je pri trinajstih letih doživela pokol na Planini. Njena pripoved in pesem, ki jo je zapela o planinskih žrtvah, sta navzoče globoko ganili. Srečanja so se udeležili številni praporščaki iz Posavja in spominska enota 1. dolenjskega partizanskega bataljona. Slavnostni govornik je bil dr. Milan Jazbec, slovenski veleposlanik v Makedoniji, sicer pa naš domačin. V svojem govoru je spomnil na bar- barski zločin, ki so ga storili ustaši nad poštenimi, skromnimi in delavnimi ljudmi s Planine in iz okoliških krajev. Boj za svobodo in osamosvojitev ter poklon planinskim in vsem drugim žrtvam naj budijo v nas plemenit spomin, čvrst opomin in pogumen pogled v prihodnost. Besedilo: Lojze Štih; foto: Anka Zdovc Sevnica: Občina Sevnica, ZZB za vrednote NOB Sevnica, ZB za vrednote NOB KO Loka, KS Loka, OZVVS Sevnica in KŠTM Sevnica so sredi septembra pripra- vili proslavo v Okroglicah v spomin na dogodek, ko je tukaj konec oktobra 1944 v boju z nemškim okupatorjem padlo devet mladih kurirjev postaje TV-S5. Ostalim partizanom, obkoljenim zaradi izdajstva, je preboj uspel. Nemci so Okroglice, vasico pod Lisco, takrat požgali. Kurirska postaja TV-S 5 je bila zelo pomembna, saj je vzdrževala zveze čez Savo med Štajersko in Dolenjsko ter Koroško in povezovala pokrajinska vodstva z osrednjim slovenskim političnim in vojaškim centrom. Slavnostna govornica na prireditvi je bila evropska poslanka Tanja Fa- jon. V svojem govoru je poudarila pomen prenašanja vrednot NOB na mlajše rodove. »NOB je postavljal temelje današnji domovini. Tega dej- stva ne more predrugačiti nič in nihče,« je med drugim dejala. Spregovorila je tudi o nujnosti ohranjanja miru, ki ni samoumeven, posebno ne v času krize, ko smo priče vzponu nacionalističnih idej. Poja- snila je tudi pomen novega Junckerjevega scenarija za EU, ki predvide- va enakopravne države in enakopravne državljane ter trdo spoštovanje dogovorov. Predvsem pa je Tanja Fajon poudarila pomen prihodnosti in sodelovanja, sposobnosti, da delujemo solidarno, partnersko. »Potrebu- jemo zrelost in odgovornost v vsakodnevnem življenju, pa tudi v politiki. Potrebujemo vizijo za prihodnost, pogled naprej,« je povedala. Delegacija predstavnikov Krajevne organizacije Zveze borcev za vred- note NOB Loka, Društvo izgnancev Sevnica in Območno združenje vetera- nov vojne za Slovenijo Sevnica je položila venec k spomeniku padlim par- tizanskim kurirjem. Na proslavi so sodelovali praporščaki ZB za vrednote NOB, OZVVS Sevnica, PVD SEVER Posavje, učenci podružnične Osnovne šole Loka pri Zidanem Mostu, učenci Glasbene šole Sevnica, Pevski zbor U3, KD Godba Blanški vinogradniki, moderator pa je bil veteran vojne za Slovenijo, Peter Teichmeister. Peter Teichmeister Maribor: Letos 2. oktobra je minilo 75 let od najmnožičnejšega poboja, za svobodo ustreljenih domoljubov, sodelavcev OF in talcev v Mariboru in v Sloveniji sploh. Tega dne se je na dvorišču takratnih zaporov in mučilnic v Mari- boru zgodil največji zločin na območju naše dežele. Hčeram in sinovom slovenskega naroda so v enem dnevu nasilno postrelili 143 ljubljenih staršev, žena, možev, otrok, bratov, sester, deklet in fantov, ki so samo ho- teli živeti na svojem in za svoje. Sekcija za ohranjanje spomina na talce mariborske borčevske organi- zacije povezuje v članstvo večje število svojcev ustreljenih talcev iz širše oktober 201730 regije. Vrsto let že skupaj negujemo spomin na naše prednike in izva- jamo dejavnosti, da ta zločinska dejanja okupatorja nikoli ne bodo šla v pozabo. Zadnjo soboto v septembru smo se na spominski slovesnosti pred spomenikom talcev v Mariboru poklonili spominu naših prednikov. Vklesanih 866 imen na spomeniku govori o 21 morijah, ki so jih nacisti izvajali v tistih letih v takratni okupacijski enoti Spodnje Štajerske. Ker smo zavezani negovanju vrednot naših prednikov, slovenstvu in poklonu veličastnosti takratnega odpora, se nas je več kot 120 zbralo pred spomenikom in na dvorišču današnjega Zavoda za prestajanje kazni v Mariboru. Prišli so naši člani iz Kozjega, Šmarij pri Jelšah, Celja, Lovrenca na Pohorju, Selnice ob Dravi in vseh mariborskih krajevnih organizacij in veseli nas, da so bili med nami tudi mladi. Zgodovinar dr. Marjan Žnidarič, predsednik mariborske borčevske organizacije, je v govoru izredno obču- teno poudaril pomen ohranjanja spomina na takratne dogodke, predsta- vil organizirano odporništvo v našem mestu in posebej orisal, kakšen krvav davek sta v štirih okupacijskih letih plačala mariborsko prebival- stvo in mesto. Moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora, ki že vrsto let ponosno nosi ime narodne herojke Slave Klavore, ki je bila tudi med ustreljenimi, neguje kakovosten odnos do lepe slovenske in partizanske pesmi in nam je z zapetimi pesmimi obogatil slovesnost. Pri spominski plošči na notranjem dvorišču zaporov je ohranjen zid, ob katerem smo se nemo zazrli v luknje od krogel, ki so morile naše najdražje. Položeni venci in prižgane sveče ter trdni stiski rok in iskre v naših očeh pa so naša zaveza, da negovanja teh vrednot nikoli ne prekinemo. Jože Vrhnjak Kotlje: ZZB za vrednote NOB Mežiške doline in Krajevni odbor ZB Kotlje sta sredi septembra pripravila spominsko slovesnost pri Lubasu v Podkraju. Na njej smo se spomnili srečanja oziroma sestanka Dušana Kvedra in napredne- ga kmeta Bena Kotnika - Lubasa pod mogočno lipo septembra leta 1941. Kveder je prišel na Koroško, da bi oživil zamrlo odporniško dejavnost pro- ti okupatorju, ki je nastala po aretaciji prve uporniške skupine aktivistov na Prevaljah. Hkrati je bil ta sestanek tudi pobuda za organiziranje OF za mežiško okrožje, ki je bila ustanovljena 12. oktobra leta 1942 na Navrškem vrhu pri Guštanju, sedanjih Ravnah na Koroškem. Njen pobudnik oziroma usta- novitelj je bil kmet Beno Kotnik, ki je zbral ob sebi še nekaj naprednih ljudi. Slavnostni govornik na spominski slovesnosti je bil Beno Kotnik - Lubas, sin ustanovitelja. V svojem govoru je opisal srečanje med Dušanom Kvedrom in očetom, kot se ga spo- minja kot tedaj 15-letni deček oziroma iz poznejših očetovih pripovedi. Srečanje je potekalo v taj- nosti. Dušan Kveder je s spremljevalcem na kmetiji prenočil, naslednji dan pa sta odpotovala proti Črni. V spomin na to srečanje je bilo septembra 1986 pod lipo postavljeno spominsko obeležje. V drugem delu spominske slovesnosti pa smo obudili spomin na tu- kaj umrlega partizana, prvega sekretarja KPS za mežiško okrožje, Pol- deta Eberla - Jamskega. Slavnostni govornik Beno Kotnik je spregovoril o zasavskem rudarju in partizanu, dobrem pripovedovalcu iz Zagorja, ki je kar nekaj časa s svojim kurirjem preživel in deloval na njihovi kmetiji. Po zadnji oktobrski nedelji v Kotljah, ko so partizani prišli v vas, iz cerkve pregnali nemškega duhovnika in pripravili organizirali miting, da so bile Kotlje en dan svobodne, so se Nemci ostro znesli nad domačini. Ko so pri Lubasu izvedeli za grožnjo, sta partizan Polda in kurir odšla v gozd, da bi se umaknila čim više pod Uršljo goro. Polda je onemogel odslovil kurirja, njega pa so naslednji dan, 7. novembra 1943, našli v gozdni grapi mrtve- ga, vendar brez strelnih ran. Ob sebi je imel le stekleničko z napitkom, ki ga je dobival iz lekarne. Domačini so sklepali, da je bil Polde srčni bolnik in je imel morda v steklenički tudi namerno primešan strup. Pokopali so ga v gozdu in ga po vojni prekopali, leta 1957 pa so na kraju, kjer so ga našli mrtvega, odkrili spomenik. V kulturnem programu letošnje slovesnosti so sodelovali pevci Lovske- ga okteta lovskega društva Prežihovo iz Kotelj, harmonikarja KUD Preži- hov Voranc z Raven na Koroškem in recitator Janez Kotnik. Prireditev je povezoval Stanislav Ovnič. Spominske slovesnosti se je v spremstvu vnukov udeležil tudi sin umr- lega partizana Poldeta, dr. Emil Eberle. Zahvalil se je Združenju, ki skrbi za obujanje spomina na njegovega očeta. Dr. Eberle nas je presenetil s knjigo o svojem očetu, ki jo je nedavno napisal. Besedilo: Stanislav Ovnič; foto: Ema Peruš Celje: V nedeljo, 8. oktobra, je na Celjski koči Združenje za vrednote NOB Celje priredilo veličasten partizanski miting v spomin na boje 1. celjske čete poleti leta 1941 in v spomin na legendarni prihod 14. divizije na Štajer- sko v februarju leta 1944 ter na odhod 130 rudarjev iz rudnika Pečov- nik v partizane jeseni leta 1944. Pozdravni nagovor je imel predsednik združenja Marjan Petan, slavnostni govornik pa je bil poslanec Matjaž Han. S prikazom pohodniške in vojaške opreme in orožja je sodelovala Slovenska vojska iz Vojašnice Franca Rozmana Staneta Celje, v kulturnem programu pa so nastopili člani Godbe Vrh nad Laškim, KUD Ljubečna in Moški pevski zbor Gotovlje. Program je povezoval Dušan Cafuta. Sode- lovalo je tudi veliko število praporščakov iz vseh sorodnih veteranskih organizacij in iz naših krajevnih organizacij. Na prireditvi se je zbrala množica članov združenja borcev, gostov iz veteranskih in domoljubnih organizacij, mladine, simpatizerjev in nak- ljučnih gostov. Vsi so uživali v bogatem kulturnem programu in zelo od- mevnem govoru slavnostnega govornika. Poudaril je zasluge borcev, ak- tivistov in vseh, ki so bili vpeti v osvobodilni boj, in zabičal, da ne smemo nikoli pozabiti zgodovine, a je treba živeti za prihodnost. Slovesnost se je končala z ogledom opreme Slovenske vojske in z druženjem ob prigrizku. Besedilo in foto: Branko Verdev 31 I M E L I S M O L J U D IP R J E L I S M O V maju leta 2015 se je v Karlovici, občina Velike Lašče, zgodil primer vsiljene sprave, pri kateri je sodeloval tudi predsednik drža- ve Borut Pahor. V Karlovici poleg nekdanje osnovne šole so namreč postavili spominsko obeležje, na katerem so plošče z imeni žrtev druge svetovne vojne na partizanski strani (plošče so bile prej na nekdarnji osnovni šoli) in nove plošče z imeni žrtev na domobranski strani iz Karlovške doline. Imena so prepisali s spomenika domobranskim žrtvam na poko- pališču v Velikih Laščah. V obdobju do danes se ta tema vleče po ča- sopisnih straneh v pismih bralcev, predvsem v časopisu Dnevnik. Ker ne morem dopustiti, da bi ta zloraba politike v imenu sprave obve- ljala, se po svojih najboljših močeh bojujem proti (redkim!) zagovornikom take sprave, med katerimi je na mojo veliko žalost tudi Spomenka Hribar, ki še vedno ni spregledala neiskrenih, zlaganih in enostranskih ukrepov župana občine Velike Lašče Antona Zakraj- ška in predsednika republike Boruta Pahor- ja. To pismo je zadnje v seriji mojih dopiso- vanj z gospo Spomenko Hribar. Spoštovana gospa Spomenka Hribar: Karlovica je vaša bolečina Tudi jaz sem mislil, da sva že končala razpravo o vsiljeni spravi v Karlovici. Po tistem, ko sem vam poslal vse gradivo, ki do zadnjih podrobnosti obelodanja neiskreno županovo spravaštvo in ma- nipulacije v zvezi s postavitvijo spo- menika, sem računal, da je za vas kot razumnico to dovolj. Vi pa znova trgate stvari iz celote in jih predstavljate kot pomembna dejstva. Ko to počne župan O spomeniku v Karlovici iz političnih razlogov (saj veste tisto o politiki …), je še nekako razumljivo (če zanemarimo etične standarde), ko pa to naredite vi kot filozofinja, sociologinja in zgodovinarka (?), zadeva v javnosti dobi drugačno težo. In ko tako nasedete puhlemu političnemu leporečju župana in predsednika države ter ne preveri- te drugih dejstev (ali jih spregledate iz meni neznanih razlogov), potem si za- res zaslužite odgovor! Obtožba, da sem jaz vnesel nemir v dot- lej mirno skupnost in obudil medvojno sovraštvo v njej, je tako pritlehna, da ni vredna nobenega komentarja. Zahteva le moje ponovno pojasnilo, da so bili proti postavitvi vsi vprašani svojci s partizan- ske strani (več kot polovica, kolikor nam jih je še uspelo dobiti), da je prišla pobu- da za ukrepanje od svojcev, ki so ustano- vili tudi odbor za zaščito pravic svojcev, in da sem kot predsednik krajevne orga- nizacije ZB pač moral upoštevati mnenje članstva. Za vas, župana in predsednika Republike je to nepomembno, za nas, ki se bojujemo za ohranjanje pozitivnih vrednot NOB, pa je še kako pomembno! In še stotič vam povem, da je do župa- nove politikantske pobude v občini in v Karloviški dolini zares vladal mir, nihče, niti mi v ZB, se ni spraševal, kdo je bil na kateri strani! Mi pač vemo, da brez odpo- ra ne bi bilo ne Jugoslavije in posledično ne samostojne Slovenije! In zakaj bi se pritožili sorodniki domo- branskih žrtev? Z vpisom na dodatne plošče so njihove žrtve že drugič zapi- sane za vedno (ker so vse domobran- ske žrtve že vpisane na spomeniku na pokopališču v Velikih Laščah!), in to na občinske stroške. Kaj temu sledi po vaši in županovi logiki? Ko sem vam pred časom razlagal, kako zelo si je župan Zakrajšek prisvojil ob- čino, ste mi realno odpisali, da so edina rešitev tega problema volitve. To vam povem zato, ker mi v treh letih dela v občinskem svetu po zaslugi vašega ši- rokosrčnega, spravi in pieteti predane- ga župana ni uspelo spraviti na dnevni red občinskega sveta niti enega proble- ma, saj župan poskrbi, da svetnikom ne pride na misel, da bi z glasovi podprli svetniškega kolega in razpravljali o ak- tualnih vprašanjih. In po zaslugi tega župana smo verjetno edina občina v Sloveniji, v kateri se zaradi županovega vpliva spominskih slovesnosti ob po- mnikih NOB ne udeležujejo osnovno- šolci, kakor se jih tudi župan ne. Prepre- čil je tudi postavitev spominske plošče zavezniškemu vojaku Johnu Denvirju (težko ranjen je bil v bitkah z Italijani v Krvavi Peči leta 1942) na Dom vete- ranov v Krvavi Peči. Vam je ob vseh teh dejstvih kaj nerodno? Še mislite, da je župan Zakrajšek resno mislil s spravo? Namesto mojih nadaljnjih besed, ki jih očitno težko razumete, vam na koncu namenjam samo en primer, na katere- ga me je opozoril prijatelj, ki je ob obi- sku Pariza videl, kako so Francozi ure- dili vprašanje sprave: na več osnovnih šolah v Parizu (in verjetno tudi drugje, vtipkajte na Google »au memoir au sur cett ecole« in iščite fotografije) so na- meščene spominske plošče v spomin žrtvam in opomin mladim rodovom na zločine okupacijskih sil in domačih pomagačev. In plošče so bile večinoma postavljene po letu 2000; kaj vam po- meni ta podatek, bom zagotovo izvedel v vašem odgovoru! Srečko Knafelc, občinski svetnik Občine Velike Lašče in predsednik Društva Zarja spominov oktober 201732 I M E L I S M O L J U D IP I S M A Izobešanje zastav Kakšno navdušenje, kakšna skrb navdu- šencev športa! Plapolati mora čim več državnih zastav, ko igrajo njihovi ljub- ljenci. Tako je bilo na košarkarskih igri- ščih na Finskem in v Turčiji ali pa vsako leto ob koncu skakalne sezone v marcu, ko je dolina pod skakalnicami v Plani- ci eno samo mravljišče z veliko veliko zastavami države Slovenije. Vse to kaže na veselje in ponos posameznikov ob uspehih naših športnikov. Prav je tako. Ampak kmalu se poleže evforija ob zmagah in zastave pospravljene ležijo doma do novih podvigov. Zakaj pa te zastave ne krasijo proče- lij hiš in blokov tudi ob državnih pra- znikih? Opažam vse manj zastav, ko bi posamezniki morali spoštovati tudi dr- žavo, v kateri živijo, in zastavo izobesiti na pročelje hiš. Država ima z zakonom določene dneve državnih praznikov, ob katerih je na pročelja hiš treba izobesiti slovensko zastavo in tako izkazovati pri- padnost. Sicer nihče nikogar ne sili v izo- bešanje slovenske zastave, pa vendar je dolžnost vsakega patriota, da jo ob pra- zniku izobesi. Tako pokaže svoje domo- ljubje do zastave in s tem države. Zasta- va predstavlja Republiko Slovenijo, in če ob prazniku visi na pročelju hiše, kaže na to, da spoštujemo praznik in svojo drža- vo. Verjetno je to pogojeno z vzgojo, saj bi po mojem mnenju v osnovnih šolah tudi tematiki izobešanja zastav morali posvetiti kakšno uro pouka, predvsem pred državnimi prazniki. Pri mladih se začenja vzgoja, in če ne bomo začeli pri njih, se ne smemo čuditi, če na pročeljih hiš kmalu ne bo več slovenskih zastav. Na koncu še to: ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domo- vini 15. septembra sem, potem ko sem zjutraj izobesil zastavo, pogledal malo po Kobaridu in ugotovil, da visi le pet zastav na hišah. Sramotno! Skrb občine je, da pred državnimi prazniki spodbu- di občane k izobešanju zastav (z glasili, elektronskimi sporočili …) in tako vsaj malo prispeva k ozaveščanju, da je treba častiti zastavo in s tem tudi državo. Tega dne se je dogodilo celo to, da občina ni poskrbela, da bi bile zastave izobešene po Kobaridu. Šele na mojo intervencijo so jih izobesili nekaj po deveti uri. Vojko Hobič, predsednik KO ZB Kobarid Nekaj misli ob referendu- mu o drugem tiru Pobudnik referenduma Vili Kovačič je po mojem mnenju idiot v starogrškem pomenu besede. Surovo je zlorabil de- mokratični institut, ki velja v Republiki Sloveniji, in davkoplačevalce ogulil do kože. Za to zlorabo bi po mojem mne- nju moral nositi vse stroške, ne pa da jih prenaša na vse rojene in neroje- ne Slovence. Takega človeka bi morali obravnavati kot izdajalca slovenskega naroda, ne pa da sta mu omogočena izsiljevanje in nastopanje po vsej Slo- veniji. Referendum o drugem tiru je bil izrazito strokovno vprašanje in o njem naj razpravljajo strokovnjaki, ne pa da se to vprašanje prenaša na narod in s tem povzroča v nebo vpijoče stroške, ki pa jih naš »predlagatelj« ni pripravljen plačati. Dixi et salvavi animam meam! dr. Aleksander Klinar, Jesenice Ljudska volja Je običajno, vendar skrb vzbujajoče: re- ferendumi in predsedniške volitve pos- tajajo (ali so že postali) cirkuška dejav- nost! Zakaj se ne bi referendumsko od- ločali o zakonih, ki bi urejali brezskrbno prodajo državnega, našega naravnega bogastva in drugega pomembnega pre- moženja (podjetij, bank, ustanov)? Na referendumih bi se morali odločati o ži- vljenjskih zadevah, pomembnih za vse, za državljane in za politiko! Za zadeve, ki domovino gradijo in ne razgrajuje- jo! Zakaj se ne bi izrekali o zakonu, ki bi prepovedoval oživljanje nacizma in fašizma? O zakonu, ki bi urednike me- dijev razbremenjeval objavljanja član- kov, ki izkrivljajo zgodovinske resnice in dejstva? Ne – to ni cenzura ali zlogla- sni 133. člen! To bi bilo sredstvo, ki bi onemogočalo, da kdor koli iz neved- nosti, neznanja ali hote iz zlobe med državljane vnaša nemir, hujskaštvo! In še to: ali ima predsednik države (najviš- ja, če že ne moralna avtoriteta) pravico molčati ob vseh pomembnih stvareh? (njegov alibi naj bi bilo »nevtikanje«). Pa vladar: se odreče prepovedi upora- be jedrskega orožja? Paragrafe, ki bodo urejali ta vprašanja, uzakonimo! Prepri- čan sem, da bi se ob takih odločitvah volišča spet začela polniti! Marjan Weisseisen, Golnik Ložce na Bohorju: Jeseni leta 1973 so se sešli predstavniki borcev in udeležencev NOB ter aktivistov OF na Koz- janskem, na sestanek so povabili tudi aktiviste tedanje Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ustanovili so odbor aktivistov OF in odbor bor- cev in udeležencev NOB. Dogovorili so se, da bodo vsako leto pripravili zbor borcev in akti- vistov NOB Kozjanskega, pridobili borce in ak- tiviste, da bodo napisali čim več spominov na vojne čase, se družili z mladimi in jim prenašali svoje izkušnje iz časov narodnoosvobodilnega boja. Prvi zbor borcev in aktivistov je bil 2. sep- tembra 1973 v Kozjem. Od takrat pripravljamo zbor vsako leto. Prip- ravi ga po vrstnem redu eno izmed Združenj borcev za vrednote NOB z območja Kozjanskega (Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Šmarje pri Jel- šah in Šentjur). Letos je bilo na vrsti Združenje borcev za vrednote NOB Krško. Zbor je potekal na začetku julija na Ložcah na Bohorju. Spom- nili smo se junaških borb borcev Kozjanskega z Nemci, težkih trenutkov, ko so predvsem zaradi izdajstva padale žrtve, in nesebične podpore domačinov partizanom. Srečanja na Ložcah se je udeležilo veliko ljudi s celotnega Kozjanske- ga. Lep kulturni program je pripravila Simona Šoštar Pribožič, nastopili pa so Pihalni orkester iz Senovega, Moški oktet DPD Svoboda Bresta- nica, učenci OŠ XIV. divizije Senovo in recitatorji Kulturnega društva Senovo. Srečanje je pripravila Krajevna organizacija ZB Senovo. Za uspešno opravljeno nalogo za- služi organizacija na čelu s predsednikom Aljo- šo Šterbanom vse priznanje. Na srečanju smo podelili bronasti znak ZZB NOB Krško, Jožetu Škobernetu in družini Grilc za njihovo pomoč pri vsakokratni proslavi na Ložcah. Slavnostni govornik je bil župan občine Krško, mag. Miran Stanko, ki je v svojem govoru med drugim po- udaril: »Bohor je bil simbol boja za svobodo in tega ne smemo nikoli pozabiti. Ne smemo po- zabiti velikih in pogumnih src, ki so prenehala biti za svobodo. Našo svobodo in svobodo nas- lednjih generacij.« Posebnost slovenskega odpora med drugo svetovno vojno je bila ta, da to ni bil le boj z orožjem, ampak tudi mreža skritih bolnišnic, de- lavnic, tiskarn in kurirskih postojank. In poseb- no vlogo pri tem je imel prav Bohor. Besedilo: Lojze Štih, foto: Anka Zdovc D O G O D K I 33 šič, rojene Krajc. Rojena leta 1926 v Grahovem pri Cerknici je kot najmlajša od enajstih otrok, ki so odraščali v napre- dno misleči kmečki družini, že leta 1942 začela delovati kot terenska aktivistka in je bila 1. decembra 1942 sprejeta v SKOJ. Po nalogu OF je prenašala propagandni material in bila zveza z borci Rakovške čete in Notranjskega odreda. Zaradi izdajstva je bila aprila leta 1943 aretirana in zaprta v Grahovem. Po tridnevnem zaslišanju in ustrahovanju je po prihodu domov nadaljevala raznašanje propagandnega časopisja, hrane in sanitetnega materiala. Njeno delovanje ni ostalo neopaženo, saj so jo junija istega leta skupaj z mamo in očetom znova zaprli v Grahovem in jih pozneje premestili v Logatec, kjer so dočakali kapitulacijo Italije. To je bil dan, ko je spet odšla po poteh aktivistke. Naslednjih 15 mesecev ni nikoli več spala doma, saj so ji bili belogar- disti nenehno na sledi. Septembra 1944 je bila poslana v Belo krajino na pedagoški tečaj, ki ga je uspešno končala. Predsedstvo SNOS jo je kot partizansko učiteljico poslalo v osnovno šolo v Gornjem Jezeru, poučevala pa je tudi v Babnem Polju in Banji Loki pri Kočevju, kjer je dočakala konec vojne. Učiteljica je bil poklic, ki se mu je predala z vso svojo domoljubno ljubeznijo, spo- štovanjem do vrednot NOB in predvsem s spoštovanjem sočloveka, njegovega dosto- janstva in poštenosti. Vse to je učila mladino v osnovnih šolah v slovenski Istri, Goriških brdih, Pivki, v Grahovem in nazadnje v Osnovni šoli Vič v Ljubljani. Njeno delo, raz- mišljanje in pokončna drža so zaznamovali tudi delo v KO ZZB za vrednote NOB Ljubljana Šentvid. Vedno ji bomo hvaležni za doslednost pri izvajanju naših nalog in dejstvu, da ni dovolila dvoma o pravi poti našega boja za svobodno državo. Dolga leta je bila izredno aktivna kot poverjenica z izrednim posluhom za sočloveka, s čimer si je pridobila naše globoko spoštovanje in zaupanje. Med drugim je de- lovala tudi kot delegatka SIS za zdravstvo, članica odbora RK in članica nadzornega sveta VVZ Rezke Dragar. Vsa leta pa je delovala tudi v različnih odborih naše četrtne skupnosti. Za svoj prispevek in pogum je dobila več priznanj, med drugim je nosilka medalje zaslug za narod, priznanja in na- grade Temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana, za po- vojne zasluge je bila leta 1966 odlikovana z redom dela s srebrnim vencem, leta 1976 je dobila srebrno priznanje OF, leta 1980 red dela z zlatim vencem in leta 1986 priznanje Krajevne skupnosti Ljubljana Šentvid za sodelovanje pri ra- zvoju krajevne samouprave in delegatskega sistema. Spo- min na njeno dejavnost in požrtvovalnost ter odločnost pri ohranjanju vrednost NOB nas bo spremljal in navdihoval, za kar ji bomo vedno hvaležni! Eva Košuljandić, KO ZB za vrednote NOB Ljubljana Šentvid Marjan Osolnik Sredi poletja se je za vedno poslovil diplomat Marjan Osol- nik. Z njim smo izgubili človeka, ki je vse svoje življenje posvetil diplomaciji in mednarodnim odnosom ter boju ne- uvrščenih držav za enakopravnost in pravičnost v svetu. Rodil se je v Novem mestu leta 1929 v napredni sokolski družini. V tem mestu je kot srednješolec doživel italijansko okupacijo in se takoj pridružil OF. Po enoletnem delovanju Zora Saksida Sredi avgustovske vročine se je za vedno poslovila Zora Saksida, borka legendarne 14. divizije, naša družinska pri- jateljica, soborka mojega očeta Mihe Butara Aleksa, draga tovarišica, prekaljena partizanka, pogumna borka, vredna globokega spoštovanja. Leta 1925 je prijokala na svet mami Mariji in očetu Fran- cu Saksidi – Oštirjevemu v Gradišču pri Prvačini. Doma so živeli v skupnem gospodinjstvu s starim očetom, njegovo sestro in njegovim ovdovelim bratom s sedmimi otroki. V tistih hudih časih je oče izgubil delo državnega uslužbenca v gradbeništvu v Trstu, ker se ni podredil fašističnim zahte- vam, da se včlani v fašistično organizacijo. Za pokončnega in zavednega primorskega Slovenca to ni bilo sprejemljivo, saj je bil član ilegalne protifašistične organizacije TIGR. Kme- tija je bila pred propadom zaradi visokih davkov in težkih življenjskih razmer, zato so se doma odločili, da pojde mama Marija tako kot številne primorske aleksandrinke v Egipt za dojiljo in tako pomaga ohraniti kmetijo in preživeti družino. V letu 1939 se je mama vrnila iz Egipta, Zora pa je naslednje leto dobila sestrico Suzano, s katero sta skozi živ- ljenje spletli neverjetno lep odnos, poln ljubezni, med- sebojnega spoštovanja in zadovoljstva. Toda oživljeno družinsko idilo je presekala druga svetovna vojna. Zora je bila še v rosni mladosti, ko je spomladi leta 1942 odšla v partizane. S skupino 40 doma- činov se je pridružila Kraški partizanski četi. Kmalu zatem je bila premeščena v Tomšičevo brigado in se je kot hrabra partizanka bolničarka s svojimi tomšičevci udeležila slav- nega pohoda legendarne 14. udarne divizije na Štajersko, v samo žrelo tretjega rajha. Znana po veliki požrtvovalnost, odločnosti in vztrajnosti se je vedno bojevala v prvih bojnih vrstah, bodrila soborce in bila ranjenim v oporo in uteho. Med njimi je uživala veli- ko spoštovanje in zaupanje. Ne sovražnikova krogla, ki jo je ranila, ne tifus, ki jo je dosegel, ji nista prišla do živega. Čut tovarištva jo je hitro vrnil v enoto. Po vojni se je vključila v izobraževanje in se zaposlila najprej v organih za notranje zadeve, nato na Rdečem kri- žu in delovno dobo sklenila v občinskem odboru ZB občine Ljubljana Center. Tukaj je skrbela za članstvo in za urejanje številnih socialnih in statusnih vprašanj posameznih bor- cev. Veliko je takih, ki so ji hvaležni za ureditev zahtevnih statusnih vprašanj. Znala je pomagati in poiskati načine, s katerimi je odpravljala najzahtevnejše stanovanjske, služ- bene, družinske, osebne in druge težave ljudi. Za svoje uspešno delo je dobila vrsto državnih odlikovanj in priznanj, na katera je bila zelo ponosna. Prav posebno pa je bila ponosna na visoko državno odlikovanje, red na- rodnega heroja, ki ga je dobila »njena« Tomšičeva brigada od vrhovnega poveljnika oboroženih sil, tovariša Tita, za uspešno, učinkovito in udarno bojno delovanje. Pokopana je v svoji dragi slovenski zemlji v ponosnem Gra- dišču pri Prvačini, ljubem domačem kraju. Miha Butara Danica Tomšič Namesto praznovanja 91. rojstnega dne smo se na ta dan za vedno poslovili od svoje spoštovane članice Danice Tom- I M E L I S M O L J U D I oktober 201734 skupnosti za šport in rekreacijo, sekretarja telesnovzgojne skupnosti Domžale, podpredsednika in večkratnega pred- sednika Športne zveze Domžale ter članstvo v strokovnem svetu, ki je kakovost in množičnost športa in rekreacije v Domžalah ter klube pripeljal med najboljše v državi. Z vsem tem je Marjan Gorza zaradi svoje vztrajnosti, stro- kovnosti in organizacijskih sposobnosti postal tudi eden od najzaslužnejših delavcev v okviru Atletske zveze Slove- nije, v kateri je pred leti kandidiral za predsednika. Pozneje se je preselil na Breg ob Kokri, kjer si je sku- paj z življenjsko družico Anico ustvaril nov topel dom. V novem okolju se je vključil v delovanje Društva upoko- jencev Preddvor, postal je gonilna sila v kolesarski sekci- ji. Kot velik domoljub se je vključil tudi v delovanje ZB NOB Preddvor, v katerem je bil več mandatov predsednik izvršnega odbora, od leta 2010 pa je tudi predsedoval izvršnemu odboru ZB NOB Kranj. Tudi v teh organizacijah je tovariš Marjan pustil svoj globoki pečat. Dobil je več priznanj ZZB NOB Slovenije, med drugim zlato plaketo. OO ZB NOB Preddvor je letos za svoje uspešno ohranjanje vrednot NOB dobila posebno priznanje ZZB NOB Slovenije kot ena najboljših organiza- cij v državi. V ta okvir nedvomno spada tudi dolgoletno delovanje Mešanega partizanskega pevskega zbora Kok- rškega odreda Preddvor, ki deluje v okviru OO ZB NOB Preddvor. Zbor je bil prav na Marjanovo pobudo ustano- vljen leta 2007 in je letos dobil srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije za svoj prepoznavni prispevek na področju ume- tniške ustvarjalnosti ter za ohranjanje in uveljavljanje vre- dnot NOB in negovanje domoljubne in uporniške tradicije slovenskega naroda. Povsod, kjer je tovariš Marjan deloval, je bil med sode- lavci cenjen in spoštovan. Značajsko so ga odlikovali pred- vsem domoljubje, človeškost, doslednost, predanost in strokovnost ter pripravljenost pomagati sodelavcem in ob- čanom. V našem spominu ostaja globoko spoštovanje do človeka, ki je s svojo nesebično pripravljenostjo in veliko mero odgovornosti vedno izkazoval izjemno domoljubje. Bil je človek, ki je v življenju vedno sledil svojim prepriča- njem in tistemu, v kar je verjel. Še posebno pa nam bodo ostali v spominu njegov revolucionarni duh in predanost vrednotam NOB ter njegov neuklonljivi antifašizem. Damjan Renko Bogomir Baraga Pred časom smo se poslovili od tovariša in prijatelja Bogo- mirja Barage, ki nam je zapustil bogato in plodno življenj- sko in delovno zapuščino. Izžareval je voljo do dela, odloč- nost, poštenost in zagnanost. K močnemu in klenemu zna- čaju je prav gotovo pripomo- glo snežniško okolje, kjer je v Kozariščah 1. novembra leta 1935 ugledal luč sveta. Njegov delovni opus je zelo bogat in raznovrsten, opravljal je odgovorne na- loge direktorja SGP Gorica, Invest biroja Koper, Regi- v številnih akcijah narodnoosvobodilnega odpora je – še ne star 15 let – odšel v partizane, kjer je med šesttedensko osvoboditvijo Novega mesta leta 1943 deloval v narodno- osvobodilnem odboru. Potem ko je prestal veliko nemško ofenzivo, je postal sekretar mirnopeškega okrožja, od ko- der ga je SNOS premestil v svojo zaščitno enoto. Pozneje je postal kurir v 1. brigadi VDV in z njo dočakal osvoboditev Slovenije. Leta 1945 je naprej končal srednjo šolo in odšel na delov- ni akciji Šamac–Sarajevo in Brčko–Banoviči. Leta 1947 je bil sprejet na diplomatsko akademijo zunanjega ministrstva in tako je začel svojo bogato diplomatsko kariero. V njej je prešel vse stopnje od pripravnika do veleposlanika. Vrhunec svoje kariere je do- segel, ko ga je predsednik Tito imenoval na položaj svetovalca za zunanje zade- ve. Užival je tolikšno Titovo zaupanje, da je to nalogo op- ravljal kar sedem let. Z njim je obšel veliko držav in glavnih mest od Moskve do Washing- tona in organiziral dva Titova obiska v ZDA. Pri tem je bil prisoten pri Titovih pogovorih z najvišjimi svetovnimi državniki in je ob njem sodeloval na številnih zasedanjih, konferencah, srečanjih in prireditvah. V svojem dolgoletnem delovanju v diplomaciji je bil tudi štiri leta republiški sekretar za mednarodno sodelovanje pri Izvršnem svetu Socialistične republike Slovenije in član šte- vilnih zunanjepolitičnih organov, komisij in skupin za poga- janja s tujimi diplomati. Marjanov življenjepis je nadvse bogat, zato lahko zapiše- mo, da je imel izredno uspešno življenje, za njegovo celotno delovanje pa je bilo značilno trdno, pošteno, pokončno in domovini predano delo, ki so ga odlikovali velika strokov- nost, znanje in kritičnost. Marko Vrhunec Marjan Gorza Na deževni ponedeljek konec septembra smo se na poko- pališču v Preddvoru poslovili od tovariša Marjana Gorze, aktualnega predsednika izvršnega odbora ZB NOB Kranj in predsednika izvršnega odbora OO ZB NOB Preddvor. Smrt kot neizprosna in neizogibna spremljevalka življenja je tako v 74. letu prekinila nit in njegovim bližnjim vzela dobrega in skrbnega moža, očeta in deda. Marjan se je rodil 2. aprila 1944 v delavski družini v Dom- žalah, tam je preživel tudi otroštvo in mladost. Po končani osnovni šoli se je v industrijski šoli v Domžalah izučil za orodjarja in zaradi želje po novih znanjih kmalu tudi na- predoval v visokokvalificiranega orodjarja, pozneje pa ga je Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko napotil na enoletni študij na politično šolo pri CK ZKS. Po uspešno končanem šolanju se je zaposlil kot sekretar v telesnokul- turni skupnosti Domžale. Pozneje je delal na Občini Dom- žale kot koordinator športa in vodja športnih objektov. Življenjsko obdobje v Domžalah je Marjanu dalo neizbri- sen pečat športnika in športnega aktivista, saj je bil več kot tri desetletja gonilna sila atletike v tej občini. S svojim zgle- dom, organizacijskimi sposobnostmi, ustvarjalnostjo in ti- soči ur prostovoljnega dela je ogromno prispeval k razvoju športa. V niz pomembnih funkcij, ki jih je opravljal, vse- kakor spadajo funkcije sekretarja samoupravne interesne I M E L I S M O L J U D I 35 Frane Tomšič Pred dnevi smo se na pokopališču v Stari Gori poslovili od slovenskega pisatelja, klenega Primorca in duhovite- ga premišljevalca Franeta Tomšiča, ki nas je navduševal z iskrivim, bistrim umom svoje rodne Ilirske Bistrice in budil v nas zaupanje v literarno delo, hkrati pa z angažirano in pokončno držo opominjal na večno aktualnost znamenite- ga Župančičevega verza Veš poet svoj dolg? Na Goriško se je Frane preselil kmalu po drugi svetovni vojni, kot ekonomist je nekaj let poučeval v trgovski in ekonomski šoli, v SGP Gorica je med prvimi v Jugoslaviji v poslovanje podjetja uvajal avtomatsko obdelavo podat- kov. Žal so ga vseskozi spremljale posledice bolezni iz mladosti, ko je več let pre- živel po bolnišnicah in zdra- viliščih. Rad se je pošalil, da je medicinski fenomen, saj je kljub težkim operacijam trmasto in uspešno krmaril skozi življenje skupaj z ženo Marto, sinovoma Jadranom in Markom ter njunima dru- žinama. V treh desetletjih, ko je pisal in objavljal knjige in raz- mišljanja, je luč sveta zagledalo sedem njegovih književ- nih del in zavidljiv opus člankov po časopisih in revijah. Prvi roman Kolobar je objavil leta 1988, tedaj star štiri- inšestdeset let, med njegovimi deli pa ima posebno mes- to, saj v njem skozi otroške oči razkriva pogled na faši- zem. O sebi in svoji življenjski zgodbi je spregovoril v romanu Moje sledi, delno tudi v Posvečeni zemlji, pisal je tudi dela s področja znanstvene fantastike. V Malem katekizmu (2007) je zbral članke svetovnih in domačih avtorjev o krščanstvu, v zadnjem delu Puščice brez ugo- vorov (2013) pa je objavil svoje polemične članke o vlogi Cerkve. Ob devetdesetem življenjskem jubileju je novinarki Klavdiji Figelj razkril svoj pogled na svoje minulo in pri- hodnje ustvarjalno delo. Na vprašanje, ali ima v mislih ali morda na mizi še kakšno romaneskno delo, je namreč od- govoril, »da je napisal vse, kar se mu je zdelo pomembno napisati. Razen ... razen, če ga kakšna izjava teologov podžge, da začne polemizirati v časopisu.« In tega vodila odzivanja se je Frane držal. Še letos je objavil več po- lemičnih člankov, med katerimi naj omenim razmislek o učnem načrtu za verski pouk v cerkvenih šolah. V njem opozarja na problematičnost ozadij, smotrov in učnih ci- ljev tako imenovanih izobraževalnih vsebin v teh šolah. »A kaj,« razočarano pripominja Tomšič, »ko se teologi ne odzivajo. Niti eden do zdaj še ni odgovoril na moje pisa- nje in nešteta vprašanja.« Frane Tomšič je bil član Društva slovenskih pisateljev in literarnega društva Govorica, pred leti pa je spodbudil in tudi vodil skupino zanesenjakov, ki smo se združevali v krožku z njemu tako ljubim in značilnim imenom Zveda- vi. Z nevsiljivo, a živo prisotnostjo je pomembno posegel v literarno in družbeno dogajanje na Goriškem in v širši slovenski prostor. Frane je bil majhen mož, a velik človek. Če za koga, goto- vo zanj veljajo znamenite Cankarjeve besede, da »nobeno delo, ki ga je izvršil človek v prilog svobode, torej v prilog kulture, ne izgine za vekomaj, ne ogenj ga ne more za ve- komaj pokončati, ne meč«! Radivoj Pahor onalnega Stanovanjskega sklada Izola, bil je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Koper ter prvi mož Stavbenika. To so bila leta razcveta naše občine: gradili smo stanovanjske soseske, obnavljali vodovodni in kana- lizacijski sistem,višinski vodovod je dosegel najbolj od- daljene vasi in posamezne hiše na podeželju. Gradil se je Rižanski vodovod, Komunala; storitvene dejavnosti in odprtost mesta ter njegovega pristanišča so tukajšnjim prebivalcem dvigali standard in Koper postavili med raz- vitejša mesta Slovenije in takratne Jugoslavije. In prav tu je Miro Baraga pustil neizbrisen pečat na- predka in razvoja. Ko je opravljal delo predsednika izvr- šnega sveta, je pokazal vso svojo širino in razumevanje za potrebe okolja, v katerem je kot prvi človek občine pustil močne sledi svojega dela in vizije. Bil je vsestran- sko razgledan, po njegovi zaslugi imamo Koprčani enega najboljših pihalnih orkestrov v regiji. Tako se ga spomi- nja njegov prijatelj in sopotnik Darjo Pobega, profesor glasbe, ki je zaslužen za uspehe Mestne godbe Koper: »'Glasba mi je bila vedno močno pri srcu zaradi njenega poslanstva, negovanja duha, vzgoje in morale,' je nekoč dejal.« Njegovi domači vedo povedati, da je bil Miro izjemen pevec in je družino spodbujal k petju narodnih in partizan- skih pesmi. Bil je dejaven tudi v Rdečem križu Slovenije in v Združenju RK Koper, kjer je pomagal organizacijo posta- viti na noge in ji zagotoviti materialno podporo za obstoj. Še posebno je podpiral krvodajalstvo kot osnovno dejav- nost Rdečega križa in je pripomogel k njegovemu uvelja- vljanju. Bil je predvsem humanist, človek z vrednotami,za- to je razumel, da sveta ne vrti zgolj gospodarstvo, temveč tudi človečnost in vsestranskost, kar manjka današnjemu brezobzirnemu kapitalizmu. Tudi po njegovi zaslugi smo v Kopru dobili kip Martina Kr- pana, ki stoji v avli Intereurope. Njegovi postavitvi pa so ne- kateri nasprotovali in takrat je Miro hudomušno dejal: »Ali ne razumete, da je Krpan vozil sol iz naših solin v kranjsko deželo in na Dunaj, kjer jim je je vedno primanjkovalo!?« Znal se je šaliti in ostati zvest samemu sebi in svojim deja- njem, ki se jih je nabralo veliko za eno življenje. Po upokojitvi je Miro Baraga vodil Koper invest in Investino ter uspešno nadaljeval delo z bogatimi izkušnjami in zna- njem, ki si jih je pridobil v dolgi in bogati karieri uspešnega vodilnega delavca. Bil je ugleden član Združenja protifaši- stov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper, v kate- rem je kot predsednik komisije za spomeniško varstvo op- ravil veliko dela pri popisovanju in vrednotenju spomenikov in spominskih obeležij NOB v Mestni občini Koper. Člani borčevske organizacije Koper se ga bomo spominjali kot človeka, ki je spoštoval vrednote našega NOB, se bojeval za resnico in proti sprevračanju zgodovinskih dejstev druge svetovne vojne na Slovenskem. Nedolgo tega sva se pogo- varjala, kakšna bi bila naša usoda brez partizanskega boja in za Primorce zgodovinskega Devetega korpusa. Ponosen je bil na svojega očeta partizana, spomeničarja in domolju- ba, ki se je bojeval v Slivniškem bataljonu in bil tudi njegov komandant. Miro pa je kot sedemletni otrok občutil gorje druge svetovne vojne v Pionirski četi, kjer so otroci v snegu, mrazu in pomanjkanju kljubovali in zdržali najhujšo preiz- kušnjo. To so razmere, v katerih otroci prehitro odrastejo in so oropani otroštva, najlepšega dela svojega življenja. Na teh dejstvih je Miro gradil svoje domoljubje in resnico. Zato smo ga cenili in spoštovali. Marijan Križman, ZB Koper oktober 201736 V S P O M I N Slavko Goldstein Po okupaciji in razkosanju Kra-ljevine Jugoslavije ter po usta-novitvi Nezavisne države Hrva-ške (NDH) aprila leta 1941 so ustaši kmalu prijeli njegovega očeta in ga ubili v taborišču Jadovno (kompleks ustaških taborišč smrti Gospić - Jadov- no - Pag, kjer je NDH leta 1941 začela izvajati načrtovani genocid nad Srbi in Judi). Slavku je uspelo pobegniti v par- tizane. Konec vojne in popolno uniče- nje kvizlinške NDH je dočakal kot par- tizanski poročnik. Številni člani njegove ožje in širše družine so bili med vojno v koncentracijskih taboriščih, od koder se niso nikoli vrnili. Po vojni se je Slav- ko Goldstein demobiliziral in nadaljeval šolanje v gimnaziji v Karlovcu. Po usta- novitvi nove države Izrael leta 1948 je nekaj časa živel tam, nato pa je v Za- grebu študiral književnost in filozofijo. Po končanem študiju se je zaposlil kot novinar, leta 1960 pa se je začel ukvar- jati z založništvom. Bil je urednik založb Liber in Novi Liber ter se izkazal z izje- mno profesionalnostjo in uredniško ko- rektnostjo. Odločno je zavračal politiza- cijo in vpliv partijske ideologije v kulturi nasploh, ne le v tisku in založništvu. Bil je demokrat in je kljub številnim kriti- kam ohranil pokončno držo neodvisne- ga razmišljujočega intelektualca. Kot Titov partizan v letih od 1942 do 1945 je po vojni doživel veliko razoča- ranje, najprej leta 1953 in nato v letih 1971 in 1972. A kljub temu ni pozabil na pozitiven prispevek Josipa Broza, ki je številnim vendarle ponudil prilož- nost, da se »borijo proti modernizirani apokalipsi«. Slavko je historično zelo korektno in objektivno analiziral hr- vaško koncentracijsko in uničevalno taborišče Jasenovac. Skupaj s sinom Ivom, zgodovinarjem in hrvaškim di- plomatom, je nazadnje izdal knjigo o Titu, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu s spremno besedo akademika prof. dr. Jožeta Pirjevca. Svoj del pisa- nja je Slavko Goldstein opravil kar naj- bolj korektno in profesionalno. Ker sta v bistvu oba avtorja, oče in sin, marsi- kaj doživljala osebno, bi bralec priča- koval, da bosta kritična o vsem, kar je povezano s Titom. A ni bilo tako, dela sta se lotila znanstveno korektno, in čeprav je mogoče razbrati, da le nista zanemarjala svojih osebnih doživetij, se zdi, da sta ta dejstva postavila v šir- ši kontekst prostora in časa. S tem sta poskušala kolikor le mogoče »uravno- Pred nedavnim nas je zapustil ugledni hrvaški intelektualec, prepri- čani antifašist in borec za človekove pravice, novinar, urednik, pu- blicist, svetovljan in nekdanji predsednik zagrebške judovske verske skupnosti Bet Israel, Slavko Goldstein. Rodil se je leta 1928 v ju- dovski družini staršem Ivu in Leji med potovanjem v Sarajevu. Še kot dojenčka so ga starši pripeljali v Karlovec, kjer je preživel tudi otroška leta. Njegov oče Ivo je bil v Karlovcu ugleden knjigarnar. // BESEDILO: Marjan Toš težiti« osebno sodbo o Titu. Goldsteinovo zadnje odmevno delo o Titu potrjuje njegovo pokončno držo in težnjo po veliki objektivnosti v zgo- dovinopisju. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da je Slavko Goldstein vse do smrti ostal odločen antifašist, objekti- ven raziskovalec, razlagalec in kronist izjemno dinamičnega zgodovinskega časa, ki ga ni zgolj doživljal, ampak tudi pomembno sooblikoval. Vse življenje je bil prepričan levičar, zagovarjal je soci- alno pravičnost in solidarnost med ljud- mi, uveljavljanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zavzemal se je za versko toleranco in spoštovanje različ- nosti med ljudmi. Zato je bil med nosil- ci demokratizacije na Hrvaškem konec 80. let minulega stoletja in soustano- vitelj HSLS leta 1989. Stranko je nekaj časa celo vodil, potem pa je vodenje prepustil Draženu Budiši. Kot odločen protifašist je močno nasprotoval rehabi- litaciji ustaštva in še posebej opozarjal na vse pogostejše primere javnega za- nikanja holokavsta. To področje je bilo tudi posebna tema njegovega znanstve- nega in publicističnega delovanja in jo je vedno obravnaval v kontekstu naraš- čajočega novodobnega zgodovinskega revizionizma in relativizacije krivde za zločine. Ni sprejemal novodobnih razlag in zgodovinskih potvorb, da na primer Jasenovac ni bil koncentracijsko tabo- rišče. Ima velike zasluge za ohranjanje zgodovinskega spomina na holokavst ne samo na Hrvaškem, ampak na celot- nem območju nekdanje skupne države Jugoslavije. Kritiziral je oživljanje usta- ške ideologije in javno poudarjal, da je bila ustaška država 1941–1945 eno od najtemnejših poglavij v novodobni hr- vaški zgodovini. Sledil je francoskemu razsvetljenskemu pisatelju, filozofu, de- istu in esejistu Voltairu (1694–1778), da »živim dolgujemo spoštovanje, mrtvim pa samo resnico«. K temu je Goldstein dodal, da »resnico dolgujemo vsem ljudem, živim in mrtvim, vsem enako. Spoštovanje pa smo dolžni številnimi, živim in mrtvim, vendar ne vsem enako.« Imel sem ga čast poznati in srečanja z njim so mi vedno pustila trajne sledove, saj je bil resnično velik demokrat, pro- tifašist in intelektualec širokih obzorij. Njegovo razumevanje in poznavanje holokavsta in z njim povezanega povoj- nega antisemitizma na Balkanu, Hrva- škem in v nekdanji Jugoslaviji ter v ce- lotni Evropi je neusahljiv studenec zgo- dovinske resnice, ki je niti najbolj grobi poskusi spreminjanja in potvarjanja ne bodo mogli ovreči. To mu je zgodovino- pisje že priznalo. Njegovo razumevanje in poznavanje holokavsta in z njim povezanega povojnega antisemitizma na Balkanu, Hrvaškem in v nekdanji Jugoslaviji ter v celotni Evropi je neusahljiv studenec zgodovinske resnice, ki je niti najbolj grobi poskusi spreminjanja in potvarjanja ne bodo mogli ovreči. 37 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 37 Vsak torek, razen prvega v mesecu 1. Predsedstvo AKTIVNOSTI DELOVNIH TELES IN ORGANOV ZVEZE OD 1. 10. DO 31. 10. 2017 3. Posvet tajnikov, sekretarjev in drugih predstavnikov združenj 2. Kolegij predsednika 3. 10. 2. 10. 3. 10. 4. 10. 7. 10. 8. 10. 12. 10. 13. 10. 15. 10. 15. 10. 17. 10. 18. 10. 18. 10. 19. 10. 19. 10. 21. 10. 22. 10. 24. 10. 25. 10. 25. 10. 26. 10. 27. 10. 28. 10. 30. 10. 22.–26. 10. Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje, predsedniške volitve, urejanje vprašanja administrativnih potreb terena; imenovanje odgovornega urednika Svobodne besede, usmeritve za program nalog Zveze v letu 2018, komemoracije ob 1. novembru, druga medsebojna obvestila in dogovori. Člani predsedstva so se (se bodo) udeležili: sestanka na Skladu kmetijskih zemljišč v Ljubljani glede Doma na Pristavi in Baze 20, srečanja z Zvezo Romov Slovenije, sestanka z generalnim direktorjem Policije Marjanom Fankom zaradi zasega zastave OF v Grahovem, spominske slovesnosti ob 76. obletnici prve frontalne bitke partizanov na Štajerskem na Čreti, srečanja s predstavniki SUBNOR Črne gore v Ljubljani, spominske slovesnosti v spomin na 24 talcev, ki so jih ustrelili 13. oktobra 1942 pri poljanski gimnaziji v Ljubljani, odkritja spominske plošče Josipu Vidmarju v Ljubljani, slovesnosti ob 73. obletnici ustanovitve Mornariškega odreda v Kopru, prireditve v spomin na 74. obletnico 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču, delovnega sestanka na Ministrstvu za obrambo RS o sofinanciranju aktivnosti ZZB za leto 2018, sestanka z vodstvom ZB NOB Sevnica v Sevnici, sestanka s člani KO ZB NOB Majde Vrhovnik v Ljubljani, sestanka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o napisu na plošči ob spomeniku vsem žrtvam vojne v Ljubljani, žalne slovesnosti pred spomenikom žrtvam okupatorjevega nasilja v Kozlarjevi gošči, slovesnosti v spomin padlim borcem in žrtvam fašizma na območju Suhe krajine na Cviblju, srečanja v počastitev spomina na padle borce NOB, spominskega dne Mestne občine Murska Sobota in praznika občine Puconci na Vaneči, slovesnosti ob odkritju obnovljenega spomenika umrlim in pogrešanim Slovencem v boju za osvoboditev med 2. svetovno vojno na grškem otoku Kefalonija, predstavitve knjige in likovne razstave Friderika Hrasta v Ljubljani, proslave ob dnevu suverenosti v Pivki, sprejema ob državnem prazniku Republike Avstrije v Ljubljani, posveta o strateški rezervi v organizaciji ZSČ na Igu, letnega koncerta Partizanskega pevskega zbora v Novem mestu, slovesnosti v spomin na žrtve koncentracijskega taborišča v Jasenovcu na Hrvaškem, polaganja vencev in komemoracij pri grobnici narodnih herojev, na Urhu in ljubljanskih Žalah 16.10. Napovednik nalog za leto 2018, poročilo o izvedbi načrtovanih aktivnosti v letu 2017, ažurnost evidence članstva, drugo Stališče ZB o dogodkih v Kataloniji Svobodno izražanje volje ljudstva, volje ljudi, je osnova kakršne koli demokracije ne glede na to, ali je ta volja v skladu ali ne s trenutno veljavnimi zakoni. Ljudje mora- jo vedno imeti možnost in pravico, da izrazijo svoje mnenje. Država, ki tega ne spoštuje, je avtoritarna dr- žava. Evropska unija ne more in ne sme tolerirati, da se zatira svobodno izražanje volje ljudi s tako brutalni- mi sredstvi, kot je policijsko nasilje. S tem Evropska unija postavlja pod vprašaj svojo lastno demokratično verodostojnost. Obsojamo kakršno koli nasilje nad ljudmi, ki izražajo svoja stališča in svojo voljo. Zato menimo, da je referendumsko izra- žanje volje pravica ne glede na to, kakšne so potem pravne posledice tako izražene volje. ZZB NOB Slovenije Tit Turnšek, predsednik Ljubljana, 10. oktober 2017 ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F www.svobodnabeseda.siB E S E D A oktober 201738 R E K L I S O »Na območju današnje Republike Slovenije je v drugi svetovni vojni padlo kar 270 zave- zniških letal. Čeprav je bilo reševanje zavezni- ških letalcev v usodnih trenutkih druge svetovne vojne izredno nevarno početje, so Slovenci rešili, oskrbeli in po potrebi tudi zdravili 812 zavezniških letalcev in vojnih ujetnikov. Rešeni letalci so pri tem poudarjali veliko požrtvoval- nost, naklonjenost in pomoč slovenskega na- roda. Številni rešeni letalci so pozneje čustveno ocenili, da so se s tem, ko so jih Slovenci rešili in jim omogočili vrnitev v oporišča v južni Ita- liji, 'znova rodili'. Kot priča pismo vrhovnega poveljnika ameriških letalskih sil, so bili v srcih osvobojenih in njihovih družin trajno usidrani spoštovanje do našega naroda ter junaštvo, humanost in domoljubje tistih, ki so jih za ceno svoje varnosti reševali. V času, ko se v mednarodni skupnosti so- očamo z množico varnostnih groženj, je za- vezanost k vrednotam, kot so demokracija, človekove pravice, vladavina prava, mir in so- lidarnost, še kako pomembna. Slovenija se je v okviru zavezništev vselej izkazala za zaneslji- vo in verodostojno državo, ki aktivno pomaga pri urejanju zadev, povezanih z mednarodnim mirom in varnostjo. Prav letos zaznamujemo 20-letnico sodelovanja naše države v medna- rodnih misijah in operacijah. Slovenija med zavezniki velja za odgovorno in solidarno partnerico, ki ne beži od prevzemanja svojega dela bremena, tako kot je to bilo v primerih reševanja zavezniških letalskih posadk med drugo svetovno vojno. Razstava, ki bo na ogled od danes naprej, je plod sodelovanja več državnih organov in or- ganizacij. Veseli me, da so pri postavitvi zdru- žili moči Ministrstvo za obrambo in Vojaški muzej Slovenske vojske, Ministrstvo za kultu- ro in Muzej za novejšo zgodovino Ljubljana. V izredno veselje mi je, da odpiram projekt, ki je zgled sodelovanja tako v preteklosti (reševa- nje zavezniških posadk) kot tudi v sedanjosti. Razstava bo oplemenitila prostor, kjer je bilo med drugo svetovno vojno zavezniško letali- šče. Pri tem je bila Bela krajina, ki je bila os- vobojeno območje že vse od konca jeseni leta 1943, več kot primerna za zgraditev zavezni- škega letališča.« »Zato se moramo upreti vsem lažem, s kateri- mi želijo razvrednotiti NOB in prevrednotiti zgodovino. Takih pri- zadevanj je žal veliko, ne le med posamezniki, tudi v uradni politiki ne- katerih strank in društev. Sodelavcem okupa- torja postavljajo celo spomenike (Grahovo, Karlovica). Pred dnevi je Dnevnik objavil pis- mo neke gospe, ki se ima za 'slovensko mater sprave', v katerem je zaradi spomenikov spet grobo napadla dva naša predsednika krajev- nih organizacij. Ne zadovoljijo se s pomiritvi- jo med ljudmi, ki je bila že zdavnaj opravlje- na, zahtevajo več – NOB hočejo diskvalifici- rati v boljševistično revolucijo, domobranstvo pa povzdigniti kot upravičen in demokratičen upor, ki ga ni bilo mogoče voditi drugače kot pod okriljem okupatorja. Tu gre za jas- no željo po rehabilitaciji kolaboracije. Svoje sovraštvo zlivajo na partizane, aktiviste OF, komuniste, na poštene in zavedne Slovence, ki niso hoteli sodelovati z okupatorjem, names- to da bi pogledali vase in v svoji notranjosti naredili red ter priznali svoje zločine, se zanje opravičili. Zakaj vse to govorim? Naj povem le nekaj zadnjih primerov: pojavlja se sovražni govor, nekateri zahtevajo ukinitev ZZB, iz parla- menta mečejo predsednika ZZB NOB Slove- nije, širijo strah pred migranti, nestrpni so do drugače mislečih, ustanavljajo strankarsko vojsko in še bi lahko naštevala Ob tem prime- ru je častni meščan Ljubljane dr. Bučar pred leti na televiziji ugotavljal: 'Spodnaša se avto- riteta države, sodišča, ustanavlja se strankar- ska vojska. Žalibog, ampak natančno tako se je začelo v nacistični Nemčiji.' Vsekakor to, kar počenjajo, ni delo za mir, za strpnost, pravičnost in sožitje ter za spo- razumevanje med ljudmi, ampak vse to spet vnaša razdor med ljudi. To početje je tudi negacija in razvrednotenje pomembnega de- leža Slovencev v protifašističnem boju skupaj z zavezniki med drugo svetovno vojno in je za slovensko državo škodljivo početje. Za vse današnje slovenske politike – na sre- čo so tudi izjeme – bi moral biti že čas, da se spoštljivo spominjajo naše veličastne pre- teklosti, prisluhnejo njenim sporočilom in na teh izročilih gradijo našo prihodnost.« »Priznanje, ki ste mi ga po- delili, mi pomeni veliko čast, ponos in potrdi- tev, da so vrednote in boj za socialno pra- vičnost, solidarnost, enakopravnost in tova- rištvo, v katero verjamem in se zanje bojujem, prave in edina pot. Naši partizanski borci se niso bojevali samo proti okupatorju in njegovim pomagačem, temveč so se bojevali tudi za drugačno druž- beno ureditev, za takšno, v kateri bo spoštovan in cenjen človek kot človek in delavec kot de- lavec. Bojevali so se za enakopravnost sloven- skega ter vseh drugih bratskih narodov, brez sovraštva drug do drugega. Tudi zato mora- mo spoštovati vse ljudi ne glede na politično, versko ali narodnostno pripadnost, ne smemo pa tolerirati nobenih izpadov, ki ponižujejo človeka samo zato, ker je drugačen, ker ima drugačno barvo kože. Nihče se ni sam odločil, katerim in kakšnim staršem se bo rodil, nihče se ni odločil, katere narodnosti bo in kakšno barvo kože bo imel. Lahko pa se sami odloči- mo, ali bomo dober ali slab človek, ali bomo živeli v nenehnem sovraštvu do drugačnih ali pa se bomo vedno bojevali za spoštovanje te- meljnih človekovih in delavskih pravic. Kakor povsod po svetu se tudi pri nas po- javljajo sovražno nastrojene in skrajne skupi- ne, ki s pomočjo nekaterih političnih veljakov širijo nestrpnost in sovraštvo do drugačnih in drugačno mislečih. V družbi se moramo bo- jevati proti vsakršni obliki sovraštva, diskrimi- nacije in žalitve ter se skupaj upreti proti vsem, ki podpirajo in spodbujajo nasilje. Iz vojnih tragedij, ki so bile posledica sovražnosti do tako imenovane manjvredne rase, se je poro- dila želja po pravični protifašistični Evropi. Svojega naroda ne ljubiš s tem, da sovražiš in spodbujaš sovraštvo do drugih, ampak se lju- bezen do svojega naroda dokazuje tako, da mu omogočiš dostojno življenje. Sam nočem živeti v nobenem sovraštvu. Zato naj bo naša dolžnost ne samo pomagati vsem ljudem v sti- ski, temveč tudi se odločno upreti tistim, ki nas hočejo zastrupiti s sovraštvom. Zato je še kako pomembno, da spomin na pogum generacij, ki je ubranila svobodo sloven- skega naroda, nikoli ne ugasne. Naj končam z besedami: »Če znaš pisati, se zahvali učiteljici. Da je to v slovenščini, se zahvali partizanom.« dr. Miro Cerar predsednik Vlade Republike Slovenije, na spominski prireditvi ob osvoboditvi zavezniških vojnih ujetnikov in ob odprtju razstave, Otok pri Metliki, 1. oktobra 2017 Julijana Žibert podpredsednica Mestnega odbora ZZB NOB Ljubljana, na slovesnosti ob obletnici streljanja 24 talcev, Ljubljana, 12. oktober 2017 Jasmin Rizvić predsednik KO ZB Kočevje mesto, ob prejemu srebrne plakete ZZB NOB Slovenije, Koprivnik, 23. september 2017 39 // PIŠE: Maksimiljana Ladinek // PIŠE: Jože Rakun 100 let Frančiške Zaveršnik 90 let Toneta Tratnika Najstarejše občanka v občini Ribnica na Pohorju in dolgole- tna članica OO borcev za vrednote NOB Ribnica na Pohorju, Frančiška Zaveršnik, je praznovala častitljivih sto let. Že v letu 1943 se je vključila v NOB in vse do maja 1945 je v njem ak- tivno sodelovala. V objemu zdrave narave s pohorskim zrakom in pristno kmeč- ko družino, v kateri kar štiri generacije živijo v sožitju, še ved- no spremlja vse dogodke okrog sebe. Včasih je rada hodila na morje, pred kratkim si je zaželela še toplice, še pri osemde- Prejšnji mesec je naš dejavni član, tovariš Tone Tratnik, slavil svojo 90-letnico. Tone se je rodil 25. septembra 1927 v Po- toku v Zadrečki dolini, v številni kmečki družini je bilo kar trinajst otrok. Osnovno šolo je obiskoval na Gorici ob Dreti in zadnje leto med okupacijo na Rečici ob Savinji. Po osnovni šoli se je začel učiti za trgovski poklic. Starši so svoje otroke vzgajali v zavednem duhu, kar je privedlo k hitri vključitvi najstarejših v narodnoosvobodilno gibanje. V NOB so sode- lovali Tone, njegova sestra Mara in dva brata, od katerih je brat Alojz kot sekretar rajonskega komiteja SKOJ padel blizu svoje rojstne vasi. Tone se je v osvobodilno gibanje vključil že kot 16-letni fan- tič jeseni leta 1943. Aktivno je vstopil v NOV avgusta leta 1944, ko je bil razporejen v enoto VDV. Sodeloval je v vrsti pomembnih akcij štajerske VDV. Dvakrat je šel po orožje na Dolenjsko, sodeloval je v hudih spopadih enot 3. brigade VDV z enotami zloglasne okupatorjeve 14. SS-divizije Galicija, ki je decembra leta 1944 napadala osvobojeno Zgornjo Savinjsko dolino. V pomladni ofenzivi štajerskih enot NOV je s svojim 1. bataljonom 3. brigade VDV sodeloval v več akcijah napadov na nemške postojanke v revirjih. Zadnje dni vojne je sodeloval v akcijah za osvoboditev Celja. Po vojni je do marca leta 1947 še ostal na služenju v jugoslovanski vojski. Po prihodu iz vojske se je Tone vključil v delovanje mladinske organizacije in v akcije obnove porušene domovine. Bil je or- setih pa je pomagala sinu v vinogradu. Ponosno pove, kako lepo je vzgojila štiri otroke in da ima že osem vnukov in enajst pravnukov. Za rojstni dan so jo presenetili z velikim slavjem in bilo je zelo veselo. Tudi nas je sprejela s humorjem, nazdravili smo z vinom in ji zapeli, kakor se za rojstni dan spodobi. Bila je zelo vesela, ker je bil z nami svetovni mladinski prvak v igranju na diatonično harmoniko, naš domačin Anže Krevh, da ji je zaigral nekaj pe- smi. Zaželela si je pesem Počiva jezero v tihoti in povedala je, da so jo vedno prepevali na proslavah. Z nami je tudi zapela. Ob našem obisku jo je zanimalo vse o naši organizaciji, kje in kako je potekala letošnja tradicionalna proslava, koliko ima- mo članov in kako je z včlanjevanjem mladih. Obujali smo spomine za veliko let nazaj in na koncu skupaj zapeli pesem V dolini tihi. S simpatičnim nasmehom je zagotovo še nobeni stoletnici ni za rojstni dan igral svetovni prvak na harmoniki. Hči Marija, vnuk Marko in njegova žena Urška so nas pova- bili na domače dobrote, po katerih so znani daleč naokoli, saj uspešno vodijo kmetijo Tete Lene. Mlada Urška pove, da še vedno pogosto vpraša babico po dobrih receptih, ta pa jih kar strese iz rokava. ganizacijski sekretar v okrajnem komiteju Ljudske mladine v Šoštanju. Z 2. celjsko mladinsko delovno brigado, v kateri je bil komandir čete, je sodeloval pri graditvi železniške proge Šamac–Sarajevo. Z jugoslovansko mladinsko delovno brigado pa je sodeloval v mednarodni akciji graditve železniške proge Pernik–Volujak v Bolgariji. Poklicno in delovno pot je leta 1957 nadaljeval v podjetju Ve- letekstil Ljubljana in v njem ostal kot vodja oddelka in vodja sektorja do upokojitve leta 1984. V tem času je tudi deloval v Planinskem društvu Ljubljana matica. Udeležil se je vrste planinskih pohodov in dvakrat prehodil Slovensko planinsko transverzalo. V borčevski organizaciji je član od njenega nastanka in v njej aktivno deluje. Predvsem je dejaven v odboru 3. bri- gade VDV in v divizijskem odboru VDV. Kot predstavnik Odbora 3. brigade VDV, domicilne na našem območju, je član skupščine Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline. V okviru združenja je dal velik prispevek k razvoju spominskega pohodništva k pomembnim krajem in obeležjem NOB. Bil je organizator, mentor in donator prvih pohodniških akcij na našem območji, iz katerih je pred leti nastala aktivna pohodniška sekcija našega združenja, poi- menovana po VDV. Že osmo leto sodeluje v organizacijskem odboru medregijske prireditve Menina kot aktiven predstavnik 3. brigade VDV. V odboru se je zavzemal za priznanje pomena sodelovanja 4. bataljona VDV v bitki na Menini planini in za uspešen preboj iz sovražnega obroča. Njegove pobude in predlogi so v mar- sičem pripomogli k uspešnosti in množičnosti te prireditve. Tone je kljub svoji visoki starosti bistrega spomina in priprav- ljen zapisati spomine na pomembne dogodke, v katerih je so- deloval. Med temi sta pomembna njegova dva zapisa bojev 3. brigade VDV na mozirskih planinah v nemški zimski ofenzivi 1944/45 ter o osvobajanju Celja in vlogi enot VDV, kar je bilo v zgodovinopisju preveč spregledano. J U B I L E J I oktober 201740 // PIŠE: Monika Kokalj Kočevar 90 let Dušana Stefančiča Dušan Stefančič, dolgoletni vodja slovenskega taboriščnega odbora KT Mauthausen, nekdanji koordinator taboriščnih odborov pri ZZB in častni predsednik mednarodnega odbo- ra Koncentracijskega taborišča Mauthausen, je pred kratkim praznoval 90. rojstni dan. Rodil se je 14. avgusta 1927 v Gornjem Gradu. Ko je bil star tri mesece, se je družina preselila v Srbijo. V vojvodinski vasi Odžaci, kjer je bila večina prebivalcev nemške narodnosti, je nato hodil v srbsko osnovno šolo. Doma so govorili slovensko, na ulici s prijatelji pa nemško. Takrat še ni vedel, kako zelo mu bo to znanje jezika pomagalo. Z enajstimi leti so ga vpisali v deški internat, kjer so ga naučili izrednega reda in organizira- nosti, kar mu je ostalo za zmeraj. Vsake stvari se loti neverjet- no organizirano in z jasnim ciljem. Ob začetku vojne je bila družina v Bihaću. Ker je bil oče doma iz Vipavske doline in naj bi tako bil italijanski državljan, so lahko odpotovali v Ljubljano. Tu je Dušan nadaljeval šolanje na bežigrajski gimnaziji. Vojna se je kmalu dotaknila družine. Leta 1942 sta bila dva mamina brata aretirana in v Celju ustre- ljena kot talca, dve teti pa so odpeljali v Auschwitz. Dušan se je leta 1943 vključil v mladinski aktiv. Trosili so lističe, razna- šali Slovenskega poročevalca in zbirali denar. Ob kapitulaciji Italije je bil trdno odločen, da gre v partizane, vendar so ga starši pregovorili, da je ostal doma. Med racijo domobranske policije je bil 21. januarja 1944 ujet in 10. februarja 1944 ko- maj šestnajstleten odpeljan v KT Dachau (taboriščna št. 63 839). Po treh tednih so ga poslali naprej v St. Marie aux Mines v Alzaciji, kjer je delal v predoru, ki so ga preurejali v tovarno. Od naporov in pomanjkanja je tehtal le 38 kilogramov. Mlado- letne so nato odpeljali v KT Natzweiler, kjer je postal pomožni strežnik v bolniškem bloku. Avgusta 1944 so ga poslali v KT Mauthausen, po štirinajstih dneh pa kot taboriščnika št. 91282 namestili v barako št. 14 v KT Gusen 1. Potem je bil presta- vljen v KT Gusen 2 k solni kopeli v podzemnih predorih v St. Georgnu, kjer so sestavljali letala. Petega maja 1945 so tabo- rišče osvobodile ameriške enote, Dušan pa se je vrnil domov 14. junija. Čez štirinajst dni je že sedel v šolske klopi. Pozneje se je odločil za študij strojništva in nato nadaljeval štu- dij prava. Kot pravnik se je preizkusil tudi v bančništvu, delal v Litostroju in bil predstavnik različnih podjetij v Indiji, kamor ga je spremljala žena Zdenka, ki je tako kot Dušan še vedno neu- sahljiv vir pozitivne energije. Spoznala sta številne znane ljudi, se družila s kraljevskimi družinami, pomagala slovenskim hima- lajskim odpravam, dopuste pa sta preživljala na potovanjih po svetu. Po upokojitvi se je aktivno vključil v delo taboriščnega odbora pri ZZB za vrednote NOB Slovenije. Sodeluje tudi v raz- ličnih mednarodnih organizacijah, v katerih je s svojo angažira- nostjo prepoznaven član ter izjemno spoštovan in upoštevan. Posebno pa velja poudariti, da je izvrsten pripovedovalec. V šte- vilnih intervjujih je spregovoril o svoji življenjski poti, mladi pa ga poznajo tudi kot izjemnega pričevalca, ki jih vsako leto na- govori v Mauthausnu. Je tudi avtor več člankov o taboriščih in suženjskem delu. Za svoje delo je prejel več odlikovanj. J U B I L E J I S M O L J U -I I Nova knjiga Zdenka Roterja, avtorja uspešnice Padlih mask: Pravi obraz V spremni besedi je Tine Hribar zapisal: »Zdenka Roterja imam poleg Dušana Pirjevca in Edvarda Kocbeka za največjega pričevalca o NOB in revoluciji na Slovenskem.« cena v prednaročilu 20,00 evrov (po izidu 15. novembra 24,99 evra). Naročila po telefonu 041 825 542 vsak delavnik med 10.00 in 14.00 ali na elektronski naslov praviobraz@gmail.com www.svobodnabeseda.siB E S E D A 41 V A B I L A Pregled komemoracij s polaganjem vencev ob 1. novembru Polaganje vencev v Ljubljani Ponedeljek, 30. 10. 2017: ob 8.45 pri grobnici narodnih herojev v Lju- bljani, park ob parlamentu, ob 9.40 pri Kostnici žrtvam prve svetovne vojne in judenburškim žrtvam (Žale), ob 10.15 pri osrednjem spomeniku padlih borcev in talcev (Žale), ob 10.50 Gramozna jama – polaganje cvetja, ob 11.15 pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo 1991 (Žale). Sreda, 1. 11. 2017, ob 10. uri pri grobnici na Urhu. Avtobus bo ob 9. uri odpeljal izpred dvorane Tivoli. Prijave sprejemajo na telefonski številki 01/432-52-41. ZZB Črnuče: petek, 27. oktobra, ob 11. uri pred Kraljevo domačijo v Podgorici, nato pa pred OŠ v Dra- gomlju pred spomenikom Rezke Dragar. ZZB NOB Maribor Ponedeljek, 30. oktobra 2017: ob 9. uri pri spomeniku Franca Rozmana - Staneta v Vojašnici generala Maistra, ob 10. uri komemoracija na Ledini, ob 12. uri ob obeležju žrtvam agresije na Slovenijo leta 91, Ljubljanska 23, in nato pred spomenikom Slavi Klavori v Parku mladih, ob 13. uri ob grobu generala Maistra na poko- pališču Pobrežje, ob 17.40 ob spomeniku borcev za severno mejo, Maistrova ulica, ob 17.45 pri spomeniku generalu Maistru, Maistrov trg, ob 18. uri osrednja komemoracija pri spome- niku talcev, Ulica talcev. Po končani slove- snosti bodo delegacije položile še venec ob spominskem obeležju v notranjosti zaporov. Sreda, 1. novembra, 2017: ob 10. uri na partizanskem grobišču na pobreškem pokopališču v Mariboru; po slovesnosti bodo delegacije skupaj z rusko de- legacijo položile še vence na grobišče padlim v prvi svetovni vojni in na grobišče sovjetskih vojakov. Gradec, Avstrija: udeležba delegacija Mestne občine Maribor, Mestne občine Celje ter predstavnikov ZB NOB iz Celja in Maribora na komemorativnih slovesnosti. Ob 9. uri bo slovesnost ob spominski plošči v prostorih graškega sodišča; ob 10. uri bo osrednja komemoracija na osrednjem pokopališču v Gradcu. ZZB Maribor – odbori ZB in KS Petek, 27. oktobra 2017: ob 9. uri pri spomeniku padlim športnikom pred ŠD Branik v Mladinski ulici, ob 10. uri pri spomeniku na starem radvanj- skem pokopališču, ob 11. uri pri spomeniku ustreljenim borcem in talcem v Dobrovcah, ob 11.30 pri spomeniku padlim borcem pred OŠ v Račah, ob 11.30 pred spomenikom NOB na pokopali- šču v Lovrencu na Pohorju, ob 12. uri pred spominsko ploščo na OŠ Maksa Durjave v Mariboru, ob 12. uri pri osrednjem spomeniku NOB pred OŠ v Framu, ob 12.15 pred spomenikom žrtvam fašizma pred OŠ v Miklavžu, ob 16. uri pri spomeniku NOB v Limbušu. Ponedeljek, 30. oktobra 2017: ob 10. uri pri ZD na Pobrežju. ZZB za vrednote NOB Celje Stari pisker: na dvorišču Starega piskra, v petek, 27. oktobra, ob 11. uri, Golovec: ob grobnici herojev v petek, 27. oktobra, ob 13. uri, Gradec: sreda, 1. novembra, ob 11. uri (delega- cija Mestne občine Celje), KO Trnovlje: pri spominski plošči gasilskega doma, v četrtek, 26. oktobra, ob 16. uri, KO Ljubečna: pri spominski plošči pri Domu krajanov, v četrtek, 26. oktobra, ob 18. uri, KO Škofja vas: pri spomeniku na igrišču v četrtek, 26. oktobra, ob 17. uri, KO Dečkovo naselje: v sredo, 25. oktobra, ob 10. uri pri spomeniku I. K. Efenka pri IV. osnovni šoli, KO Hudinja: pri spomeniku pri OŠ Hudinja, v petek, 27. oktobra, ob 11. uri, KO Šmartno v Rožni dolini: v petek, 27. ok- tobra, ob 10.30 pri spomeniku pri kulturnem domu, KO Tone Grčar Zagrad: v petek, 27. oktobra, ob 11. uri pri spominski plošči OŠ Frana Krajnca Polule, KO Medlog: pri gasilskem domu Babno v ponedeljek, 23. oktobra, ob 15. uri, KO Štore: v petek, 27. oktobra, ob 12. uri na Lipi pri osnovni šoli, v torek, 30. oktobra, ob 15. uri na Svetini in ob 17. uri na Kompolah pri Ocvirkovih. ZZB NOB Kranj Četrtek, 26. oktobra 2017: Mavčiče: ob 11.15 pri spomeniku na pokopali- šču, Stražišče: ob 16. uri v spominskem parku, Naklo: ob 16. uri pri spomeniku sredi vasi, Duplje: ob 17. uri pri spomeniku NOB pri osnovni šoli. Petek, 27. oktobra 2017: Vodovodni stolp: ob 10. uri pri Šorlijevem mlinu, Primskovo: ob 11. uri pri spomeniku ob Osnovni šoli, Britof – Predoslje: ob 16. uri pri spomeniku na pokopališču, Kokrica: ob 16. uri na pokopališču, Besnica – Podblica: ob 17. uri pri grobišču na pokopa- lišču v Zg. Besnici, Preddvor: ob 17. uri na pokopališču. Komemoracija na mestnem pokopališču v Kranju bo ob 16. uri. Nedelja, 29. oktobra 2017: Goriče: ob 11. uri pri osrednjem spomeniku. Ponedeljek, 30. oktobra 2017: ob 16. uri pri obeležju padlih in žrtev na Domu borcev v Škofji Loki, Kidričeva 1. Torek, 31. oktobra 2017: Cerklje: ob 11. uri pri osrednjem spomeniku NOB. Sreda, 1. novembra 2017: Žabnica: ob 10. uri pri osrednjem spomeniku NOB, Šenčur: ob 11. uri pri osrednjem spome- niku, Draga: ob 10. uri, Begunje: ob 11. uri. ZZB NOB Jesenice: 27. oktobra (petek) ob 12.15 pri spomeniku NOB v Krajevni skupnosti Blejska Dobrava, 1. novembra ob 9. uri, Jesenice, v Spominskem parku na Plavžu, ob 10. uri Koroška Bela, v Parku talcev, ob 15. uri Planina pod Golico pri spomeniku, ob 11. uri v brezovem gaju na pokopališču v Krajevni skupnosti Blejska Dobrava. ZZB NOB Žirovnica Sreda, 1. 11. 2017, ob 14. uri, na pokopališču na Breznici ZZB NOB Kočevje: 27. 10. 2017 (petek): ob 13. uri: na pokopa- lišču v Fari na Kostelu, 28. 10. 2017 (sobota) ob 18. uri v Predgradu, 29. 10. 2017 (nedelja), bo polaganje cvetja v Osilnici pri spomeniku žrtvam vojne, v Dragi pri spomeniku žrtvam Dragarske doline, v Kočevski Reki pri spomin- ski grobnici, v Livoldu pri spomeniku padlim za svobodo, 1. 11. 2017 (sreda) ob 8.30 v parku Narodnih herojev, ob 9. uri pri spomeniku na Rudniku, ob 9. uri v Stari Cerkvi pri spomeniku žrtvam padlim za svobodo in ob 10. uri v spominskem parku na pokopališču v Kočevju. ZB NOB Šentrupert, Trebnje, Mirna in Mokronog-Trebelno V petek, 27. oktobra ob 15. uri pri grobišču na Marnicah; torek, 31. oktobra ob 9. uri pri spomeniku NOB v Šentrupertu; ob 10.30 pri spomeniku NOB na Rojah – Mirna; ob 16. uri na pokopališču na Čatežu; ob 15. uri pri spomeniku NOB v spominskem parku Trebnje. V sredo, 1. novembra ob 9.30 pri pokopališču v Mokronogu. oktober 201742 Tudi za leto 2018 je na voljo 6-listni barvni koledar s fotografijami Josipa Broza Tita. Cena koledarja je 5 evrov + poštnina. Naročila sprejema Mojmir Lipovšek, telefon: 041-769-200 J U B I L E J I S M O L J U -V A A Pečice, Brežice: Športna zveza Brežice, Občina Brežice in ZZB za vrednote NOB Brežice vabijo na 41. pohod Po poteh Brežiške čete, ki bo potekal v soboto, 28. oktobra, z začetkom ob 10. uri na Pišecah. Ob 9. uri se bo začelo srečanje borcev, izgnancev, planincev in mladine, na katerem bo slavnostni govornik Gorazd Žmavc, minister za Slovence po svetu. V kulturnem programu bodo sodelo- vali: Pihalni orkester Kapele, Moški pevski zbor Sromlje in učenci OŠ Artiče. Po slovesnosti pa bodo pohodniki odšli na pohod mimo spomeni- kov in spominskih znamenj NOB. Ljubljana: V ponedeljek, 30. oktobra ob 17. uri bo pater Bogdan Knavs daroval že tradicionalno sveto mašo v cerkvici sv. Jerneja v Šiški. Maša bo za vse padle v NOB in vse žrtve prve in druge sve- tovne vojne. Ljubljana, Lokve: Ob 73. obletnici tragične smrti narodnega he- roja Franca Rozmana - Staneta, bo v soboto, 4. novembra, ob 17. uri pred njegovo rojstno hišo v Pirničah pri Medvodah spominska slovesnost. Delegacija ZB Pirniče pa bo v ponedeljek, 6. no- vembra, ob 8. uri položila cvetje k njegovemu spomeniku v Vojašnici 1. brigade v Ljubljani. V torek, 7. novembra, ob 11. uri pa bo pri njego- vem spomeniku v Lokvah pri Črnomlju osrednja spominska slovesnost. Kučibreg/Hrvaška: V nedeljo, 5. novembra, ob 11. uri bo v Kučibre- gu na Hrvaškem spominska slovesnost ob 73. obletnici bitke pri Kučibregu. Spominske slo- vesnosti, ki jo skupaj pripravljajo predstavniki Hrvatov, Italijanov in Slovencev, se udeležujejo obiskovalci, pohodniki in visoki gostje vseh treh narodov. Slavnostna govornica bo Sindako Lau- ra Marzi iz Milj. Ljubljana: Skupnost internirancev Dachau vabi svoje člane in sorodnike internirancev na tradicionalno le- tno srečanje, ki bo v nedeljo, 26. novembra, ob 11. uri v M Hotelu, Derčeva ulica 4, v Ljubljani (pri Kinu Šiška). Večer partizanske pesmi KUD Serafin tudi letos vabi na že 9. praznik par- tizanske pesmi, ki bo v soboto, 25. novembra, ob 18. uri v Festivalni dvorani v Ljubljani. Na- stopili bodo: Partizanski pevski zbor, Ljubljana; MoPZ Pošta Maribor; MePZ Lipa zelenela je ..., Ljubljana; ŽPZ Generacija '57; MePZ Svoboda Mengeš; ŽPZ Solidarnost Kamnik, MePZ ŽKUD Tine Rožanc Ljubljana; Mladinski pevski zbor Medeja, Glasbene šole Zagorje ob Savi; MoPZ Tabor z Opčin in MoPZ Fran Venturini od Domja pri Trstu. Častni pokrovitelj prireditve je župan mesta Ljubljana, Zoran Janković. Vstop je prost! Po poteh Avnoja ZB Kranj, Avnoj Slovenija in društvo Artificium vabijo na tridnevno strokovno ekskurzijo, na 10. jubilejni pohod Po poteh Avnoja, ki bo od 24. do 26. novembra. Med potjo si bodo ogledali Cazin in Bihač, muzej AFŽ v Bosanskem Petrov- cu, mesto Drvar in muzej v tem mestu in se 25. novembra v Mrkonjić gradu udeležili proslave obletnice ustanovitve ZAVNOBiH, pozneje pa še tradicionalne slovesnosti v Jajcu ob 74. obletni- ci 2. zasedanja Avnoja. Cena tridnevnega poto- vanja je 130 evrov in vključuje namestitev, dva polpenziona in vožnjo z avtobusom. Prijave in informacije Franko Pleško: 041-551-153. Popravek V 23. številki Svobodne besede sem v rubriki Do- godki - Planina Kuhinja na strani 26 pomotoma zapisal, da je predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Grosuplje Miloš Šonc. Pravilno je: Miloš Šonc je član ZB za vrednote NOB Grosuplje. Za napako se prizadetim opravičujem. Vojko Hobič Dr. France Križanič, podpredsednik ZZB NOB Slovenije; Matej Kotnik, župan Lukovice; Marjan Križman, predsednik ZB Lukovica in dr. Miran Brglez, predsednik Državnega zbora na spominski slovesnosti ob obletnici požiga zlatopoljskih vasi in Korena v občini Lukovica. (foto: Tone Habjanič) Nagovor Bogdana Osolnika, predsedujočega kočevskemu zboru leta 1943, letos na Koprivniku. (foto: Pavel Majerle Kukin) Letošnje slovesnosti na Čreti sta se udeležila tudi Tjaša Senica in Branko Zupanc, hči in sin Ludvika Zupanca Iva, enega izmed udeležencev bitke na Čreti leta 1941. Konec meseca pa je Branko v Celju predstavil pesniško zbirko in zapise svojega očeta. (foto: Jožica Hribar) Tanja Pečar, partnerica aktualnega predsednika države in poslanka Alenka Bratušek z obiskovalcema na slovesnosti v Dobrniču. (foto: Brane Praznik) U T R I N K I 43 R E P O R TA Ž A Poslovilni koncert prof. Franca Gornika, dirigenta Partizanskega pevskega zbora Z zborom je ohranil partizansko pesem Z navdušenim ploskanjem so obiskovalci v povsem polni dvorani Konservatorija za glasbo in balet pospremili Franca Gornika, ko je stopil pred pevce Partizanskega pevskega zbora (PPZ) in Policijski orkester, se obrnil proti poslušalcem in v svojem znanem slogu dirigiral pesem Hej brigade, neuradno himno Ljubljane, ob kateri župan Zoran Janković vedno spoštljivo vstane. S to pesmijo sta zbor in orkester tudi začela poslovilni koncert, ki so ga v čast svo- jemu dolgoletnemu dirigentu in pevovodji pripravili pevci in novi dirigent, Iztok Kocen. Profesor Franc Gornik je zaradi bolezni maja dirigentsko pali-co predal veliko mlajšemu na-mestniku, Iztoku Kocenu, sam pa bo v Partizanskem pevskem zboru ostal kot pevec, dokler mu bo zdravje to dopuščalo, je povedal. Kot je v ču- stvenem nagovoru povedal Matjaž Kmecl, podpredsednik ZZB za vredno- te NOB Slovenije, je Gornik zbor prev- zel v najbolj kritičnih časih, leta 1992, ko so »novi demokrati hoteli končati z vsem, kar ni bilo po njihovo, tudi z vso zgodovino. PPZ se je takrat osul na ka- kšnih 20 članov, kolikor jih je sicer štel tudi ob ustanovitvi; od nekdanjih 60 in več! Naš tovariš Franc Gornik pa ga je z veliko vztrajnostjo in vero spet postav- ljal na noge.« PPZ je po Kmeclovih besedah »eden velikih simbolov svobodnega duha tega mesta«. Koncerta se je udeležil tudi prvi // BESEDILO: Jožica Hribar // FOTO: Iztok Pipan predsednik Slovenije, Milan Kučan. Francu Gorniku se je s simbolnim darilom, skulpturo ljubljanskega zma- ja, zahvalil ljubljanski župan Zoran Janković, ki je bil pokrovitelj koncer- ta, prav tako pa tudi Jožef Roškar, predsednik zbora, ki je dolgoletnemu dirigentu podelil častno članstvo. Da je na koncertu sodeloval Policijski or- kester pod vodstvom Nejca Bečana, pa ni naključje – Gornik je omenjeni orke- ster, tedaj se je imenoval še Godba mi- lice, vodil od leta 1984 pa vse do svoje upokojitve leta 1991. Leto dni pozneje je prevzel PPZ, s katerim pa je občasno sodeloval že vse od leta 1970, ko ga je vodil še Radovan Gobec, Gornik pa je zbor spremljal na harmoniki in nato os- tal v zboru kot korepetitor. Partizanski pevski zbor je profesor Gornik torej vodil skoraj 25 let in s svo- jim delom skupaj z zborom zvesto oh- ranjal izročilo partizanske pesmi, ki je nastala v najtežjih časih naše zgodovi- ne. »Dva meseca po tistem, ko je leta 1944 padel Kajuh, ubil pa ga je eden od tistih z drugega stebra na Kongresnem trgu, so na Planini nad Črnomljem us- tanovili Partizanski pevski zbor. Ker so se zdravi borci nenehno bojevali in bra- nili belokranjsko osvobojeno ozemlje, so v tem zboru lahko prepevali samo invalidi – zato se je imenoval Partizan- ski invalidski pevski zbor. Na prvih fo- tografijah ima večina pevcev bergle ob sebi in obveze na vseh mogočih delih telesa. Zdaj pa pomislimo: ko na sov- ražnika niso mogli več jurišati s puško in bombo v roki, so jurišali s pesmijo! Vodila sta jih nepopisna zanos in odgo- vornost – za svoj narod in za svobod- ni svet. Zato jih je, naše partizanske pevce, po vojni navdušeno občudovala vsa protinacistična Evropa,« je spom- nil Matjaž Kmecl na pomen partizanske pesmi in Partizanskega pevskega zbora in na izjemen prispevek Franca Gorni- ka. O spoštovanju do svojega dolgo- letnega dirigenta govori tudi to, da se je Branko Sladič, ki zbor spremlja na harmoniki, udeležil koncerta kljub hudi poškodbi noge in je na oder prišepal z berglami. Policijski orkester in Partizanski pevski zbor na poslovilnem koncertu v čast Francu Gorniku Župan Zoran Janković in Franc Gornik s simbolom mesta Ljubljana Ob svetovnem dnevu diabetesa Diabetesa ni. Ampak je! Z D R A V J E Tema letošnjega svetovnega dneva diabetesa, ki ga za-znamujemo 14. novembra, je Ženske in diabetes. Ob tem Svetovno združenje za diabetes pou- darja, da bi morale imeti noseče ženske boljši dostop do diagnosticiranja, zdravljenja in izobraževanja. Nosečniški diabetes Eno od sedmih rojstev je namreč pove- zano z gestacijskim oziroma nosečniškim diabetesom. Globalno to pomeni 20,9 milijona ali 16,2 odstotka rojstev otrok, katerih matere so imele nosečniško hi- perglikemijo. Zaradi povišane ravni krv- nega sladkorja v času nosečnosti so taki porodi težji, otroci pa imajo povišano te- lesno težo in so v poznejših letih dovzet- nejši za razvoj diabetesa tipa 2. Čeprav po porodu nosečniški diabetes izzveni, se pozneje, praviloma po petih do dese- tih letih, pojavi kot diabetes tipa 2 pri po- lovici žensk z nosečniškim diabetesom. Slovenska kampanja proti diabetesu V Sloveniji že od leta 2012 poteka pre- ventivna kampanja za preprečevanje diabetesa tipa 2 in diabetičnih zapletov, zaradi katerih se bolnikom zelo poslab- ša kakovost življenja. Cilj kampanje, ki jo podpira tudi ministrstvo za zdravje, je, da bi manj ljudi zbolelo za »sladkor- no boleznijo«, saj se jo lahko zelo dobro preprečuje. Vodja kampanje, Darja Lov- šin iz Zavoda Diabetes, poudarja, da je pri spremembi nezdravega življenjske- ga stila, ki pripomore k diabetesu, zelo pomembna motivacija. »V kampanji Bodi odličnjak iščemo najmanjši delec motivacije, da bi ljudje, ki že dolgo niso obuli športnih copat in imajo diabetes v družini, začeli teči, hoditi, kolesariti ali kako drugače z gibanjem pomagati or- ganizmu na naravni način znižati raven krvnega sladkorja,« pravi Lovšinova. Letos bodo prvič pri motiviranju prebival- stva združili sile naj- boljši kreativci na nate- čaju za družbeno odgo- vorno akcijo Plaktivat, ki je tokrat namenjena diabetesu. Zmagovalni plakat bo objavljen na 500 plakatnih mestih v Sloveniji, ob svetov- nem dnevu diabetesa pa ga bomo lahko vi- deli tudi na Televiziji Slovenije. Ali vas ogroža diabetes? Ob podatku, da bi lah- ko celo do 70 odstot- kov primerov diabe- tesa tipa 2 preprečili z uvedbo zdravega ži- vljenjskega sloga, se mora zamisliti vsakdo, čigar krvni sorodniki imajo diabetes tipa 2, predvsem če živi neaktivno življenje in ima preveliko telesno težo. Bistvene- ga pomena je pravočasno odkrivanje di- abetesa, saj povišan krvni sladkor škodi ožilju in so ob diagnozi marsikdaj ne- popravljive okvare že prisotne. Za pre- verjanje ogroženosti z diabetesom je zdaj na voljo brezplačni test, ki ga lahko opravite na spletni strani diabetes test.si. J. H. Diabetes je kronična presnovna bolezen, ki v povprečju skrajša življenjsko dobo pri moških, ki zbolijo okrog štiridesetega leta, za 11,6 leta in pri ženskah za 14,3 leta. Med najhujšimi diabetičnimi zapleti so srčni infarkt, možganska kap in odpoved ledvic. Zaradi diabetesa je največ amputacij na nogah in okvar vida ter slepote. REVIJA N a c i o n a l n a k a m p a n j a B O D I O D L I Č N J A K Projekt sofinancira republika slovenija ministrstvo za zdravje odkrijmoij pAstI DIABetesAI I organizator zavod diaBetes naredi diabetes test.si Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... oktober 201744 september 20172 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 20. oktobra 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 24. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 23. številke revije Svobodna beseda: 1. Franc Baš, Podvin pri Polzeli 34, 3313 Polzela 2. Mirko Kenda, Na gmajni 2, 3000 Celje 3. Ivana Krvina, Slovenska pot 1, 4226 Žiri Rešitve križanke: SPROŽENJE, KOEFICIENT, ALFA, IZLIV, TORIJ, ECO, MIR, KAMNAR, PISMAR, LI, PLESNA TOALETA, OE, SOLKAN, ČC, EKART, OGAL, ODLIKOVANJE, SINEK, NEJEVERKA, LS, PARITETA, AKT, OTO, LINJ, ADDA, IU, VINKO, AAR, NOMENJ, EKARTER, OZIRANJE, CANKAR, ČRKA, NAC. Geslo: Pol tisočletja reformacije B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 15. novembra 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. NAJVIŠJI ČIN V KOPENSKI VOJSKI V NEKA- TERIH DRŽAVAH GESLO SLOV- NIČNO ŠTEVILO, SINGULAR 365 DNI DRAGOČUDEN RADIKAL, IZVEDEN IZ METANA ZAČETNIK ARIJAN- STVA ROMULOV BRAT V RIMSKI MITO- LOGIJI KOMEN- TAR O ŠPORT- NEM DOGODKU KIP Z LESENIM TRUPOM LOUIS ARM- STRONG MAJHNA PTICA SELIVKA, POGOREL- ČEK NEKDANJI VZHODNI SLOVAN INDONEZ. OTOK (IZ: TRIMO) HLAČE BREGEŠE ZAHODNO- AFRIŠKA DRŽAVA (AKRA) REDKA, TEŽKO TALJIVA KOVINA (Nb) IZRASTEK NA ŽIVALSKI GLAVI CHARLES NODIER RADO LIKON VSIPANJE HRVAŠKO MESTO V NOTRANJI DALMACIJI ZNANO IZ ZADNJE VOJNE OGRODJE PRI SITU POD, TLO STREHA VELIKI ŠVEDSKI OPERNI PEVEC (NICOLAI) BRITAN- SKA KRALJICA VRSTA JASTREBA (BRKATI ...) SVETA GORA NA VZHODU KITAJSKE NEMŠKA KANCLER- KA MERKEL VISLICE (LJUDSKO) PESNIŠTVO NACI- STIČNA TAJNA DRŽAVNA POLICIJA GOSPA V ŠPANJI, SENJO- RITA AMERIŠKA IGRALKA PARKER (IZ ČRK: ORLEANE) IVO ŠORLI TKALSKI IZDELEK SPODNJI STRANSKI DEL TELESA VDELANJE NENASE- LJEN, NEKULTI- VIRAN SVET JAKOB ALJAŽ KONEC GESLA DEJAN ZAVEC JED IZ OLUŠČE- NIH JEČ- MENOVIH ZRN IZVEDE- NEC ZA ETIKO OVERJE- VALEC LISTIN DORIS DRAGOVIĆ JOSIP STRITAR NAŠA PEVKA ŽNIDARIČ NAGLAVNI IZRASTEK REKA SKOZI BERN V ŠVICI, AARE GLAJENJE OBLAČIL LESEN ZAMAŠEK ZA SODE KRALJ ŽIVALI NAŠ OPERIST VASLE ENICA ZASILNO ZAVETIŠČE NA PROSTEM MUKANJE NJUHANJE NARODNO- OSVOBO- DILNA BORBA ZADNJI MIŠIČASTI DEL GOLENI, MEČA SOKRATOV TOŽNIK ANTON RAMOVŠ GL. MESTO TEKSASA V ZDA DUŠAN JO- VANOVIĆ TOLAŽBA MOŠKI OSEBNI ZAIMEK ČETRTI RIMSKI KRALJ MARCIJ VNETJE NOSNE SLUZNICE PREBIVA- LEC BARJA EGIPČAN- SKI BOG SONCA / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / B E S E D A 24 9 772463 821805 oktober 2017 cena 3 eur Letnik III ISSN 2463-8218 Kolumna / Martin Premk Kdaj se je pojavil protifašizem Aktualno / F3ŽO Ali smo še svobodni? V metežu zgodovine Obnovili partizansko bolnišnico Tevakin S T R A N 7 S T R A N 1 0 – 1 1 S T R A N 2 0 – 2 1 Poslovilni koncert dirigenta Franca Gornika