VELUX STREŠNA OKNA Za brezplačno brošuro in cenik pokličite: 061-716-800 Slrešna okna VELUX lahko kupite v trgovinah z gradbenim materialom širom po Sloveniji. all okna.in zimUr«. . ...vrtovi sencila kljućavničarstvo 063 4i4 \ k 4 r w4 4 k ■ • d.o.o, proizvodnja lesnih polproizvodov Partizanska 78, Velenje Telefon: 063 / 89 81 350 Fax: 063 / 864 975 ii Vellka izbira žaqaneqa \e&a, žaganje po naročilu, prodaja decimiranih elementov in parketnih friz, lesnih sekancev, drv m žagovine ter brušenje žaainih \ietov in drugih rezil. LTE nas, veseli bomo vašecja obiska, P0KLI vlTE aH veseli bomo tudi klica. ilfliig mo za štirideeet \et mesta in praznik občine Velenje! __ ■ - ________ Celjsko Klasje ima novega lastnika Večinska lastnika Jager in Ročnik Industrija usnja Vrhnika V Šoštanju brez dela 207 delavcev 16- septembra 1999 UTRIP NilS VAS 5 Bodo nadomestne županske volitve še letos? 0 razpisu odloča volilna komisija ŠOŠTANJ - Na današnji seji, 16. septembra, naj bi svetniki sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju mandata doseda-njemu županu občine Šoštanj, umrlemu Bogdanu Menihu, dr. medicine, kot to določa Zakon o lokalni samoupravi. Do izvolitve novega župana, bo to nalogo opravljal najsta-rejši od treh podžupanov občine Šoštanj, Marjan Jakob iz vrst SLS, ki je tudi sklicatelj te seje. Najpozneje v 15. dneh po tistem, ko bo začel veljati ugotovit-veni sklep o prenehanju mandata županu, se mora sestati občinska volilna komisija, ki bo razpisala nadomestne volit-ve. Razpisati jih mora najpozneje v 90 dneh, lahko pa se od-loči, da bodo te tudi prej, vendar ne prej kot v 60 dneh. Tako bodo v Šoštanju volitve novega župana najbrž še letos. Kdo bodo letošnji nagrajenci občine Šoštanj? SLS in SDS posmrtno za častnega občana predlagata Bogdana Meniha Šoštanj praznuje 30. septembra občinski praznik. Ob tej priložnosti običajno podelijo priznanja in nagrade najza-služnejšim posameznikom, ustanovam, društvom, podjet-jem ... Lani priznanj niso podelili, je pa Komisija za prizna-nja, ki jo vodi Jožica Andrejc, na letošnji razpis prejela 12 predlogov, od tega jih je polovico predlagala v potrditev občinskemu svetu, ki o njih odloča. Za priznanje častni občan sta dva predloga: posmrtno naj bi ga dodelili Bogdanu Menihu, dr. med., najvišje občinsko pri-znanje častni občan pa naj bi podelili tudi zborovodkinji Svobode Anki Verdnik - Jazbec za njeno uspešno delo na področju zborovskega petja. Priznanji Občine Šoštanj naj bi prejeli Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha, ki je v Slo-veniji poznana predvsem po vsakoletni organizaciji razstave Likovni svet otrok in Mešani pevski zbor Svoboda, ki je ko-renine pognal že davnega leta 1919. Plaketi občine Šoštanj naj bi prejela Prostovoljno gasilsko društvo Soštanj - mesto, kijeletos praznovalo 120 - letnico delovanja in Društvo ta-bornikov - rod Pusti grad ob 40 letnici organiziranega ta-borniškega in skavtskega delovanja. O nagrajencih naj bi danes (v četrtek) odločal šoštanjski občinski svet. ■ mkp Gradnja vodovoda v ravenskem zaseiku Pristava povzročila upor Pika na i položnice za soinvestitorstvo Gradnja vodovoda v Pristavi, začela se je lansko jesen, pov-zroča med tistimi, ki so se te nujno potrebne pridobitve sprva veselili, v zadnjem času veliko ogorčenja in gneva. Preveč nerodnosti, pravijo, se je zgodilo od takrat, ko so z gradnjo začeli, da bi se še lah-ko veselili. Od tega, da naj bi težki tovornjaki, ki so vozili material, povzročili na cesti od severne magistrale do Pri-stave precej škode, pa do tega, da naj bi izvajalci doslej pre-cej denarja zapravili po nepo-trebnem, saj naj bi se dogaja-lo, da so nekaj že dokončali, ko je bilo gotovo, so rušili, ker naj bi se zmotili. Prepričani so tudi, da so prav zaradi tega naknadno dobili položnice za plačilo soinvesti-torskega deleža, o katerem na začetku naj ne bi bili govora. Občina Šoštanj, ki je investi-tor, dela pa izvaja Vegrad Ve-lenje, naj bi jim sprva poslal položnice za 90.000 tolarjev soudeležbe, po negodovanju pa so jih znižali na 48.000 to-larjev. A tudi na to prizadeti ne pristajajo. Prepričani so namreč, da je do tega prišlo pušarjem, seznanili tudi nas. Dela so zaradi zapletov obsta- Draga Kotnika so prizadeti pooblastiii, da zastopa nji-hove interese (foto: vos). zaradi številnih napak, ki so gradnjo podražile, in ki naj bi jih zdaj poravnali uporabniki. Prizadeti krajani Pristave so v dolgem dopisu, ki so ga v zvezi z gradnjo vodovoda naslovili na svetnike občine Šoštanj, s problemom pa pogovarjajo s podžupanom Milanom Ko- Kaj zahtevajo? Svoje zahteve so strnili v sedem točk: izdelan vod z jaškom in priklopi, sami prispevajo rezervoar; ate-stiran merilec za vodo na-bavijo sami; če prispevajo 48.000 tolaijev potem ter-jajo v zameno brezplačno uporabo vode za obdobje petih let; vodo plačujejo po števcu, ko bodo dela pre-vzeta, in ne pavšal; dokler ne bodo imeli urejene ka-nalizacije, ne plačujejo od-padnih vod; stari vod osta-ne v njihovi lasti; terjajo popravilo ceste od odcepa za Pristavo do rezervoaija Pristava. la, vmes pa so gasilci pridno vozili vodo, ki jo v Pristavi pri-manjkuje, te stroške pa bo tu-di moral nekdo poravnati. Zdaj so stopili skupaj in občini zavrnili podpis pogodbe o plačilu sorazmernega deleža stroškov izgradnje sekundar-nega vodovodnega omrcžja. Zakaj? "Pred pričetkom izgradnje primarnega in sekundarnega dela vodovoda ni bilo nikjer rečeno, da bi morali sofinanci-rati vod. Občina Šoštanj nas je le zadolžila, da moramo po-brati izjave lastnikov zemljišč, da dovolijo izgradnjo vodovo-da na njihovem zemljišču," pravi Drago Kotnik, ki ga je 14 predstavnikov gospodinj-stev pooblastilo, da zastopa njihove interese. "Vsak ve, da mora najprej, ko se odloča za gradnjo, vedeti, koliko denar-ja bo potreboval in kako ga bo razporedil. To bi morali vedeti tudi v Šoštanju in povedati na začetku. Konec koncev bi tudi mi sami lahko naredili kaj udarniško, ne bi bilo treba vsega plačati." Morda bodo o tem problemu govorili šoštanjski svetniki že danes. In če bodo, bomo o tem poročali. ■ Milena Krstič - Planinc Gornji Grad Mejaši "potolaženi," most bo Gradnja mosta preko Drete v samem središču Gornjega Grada je dolgoletna želja vseh krajanov in obiskovalcev tega pri-vlačnega turističnega in zgodovinskega kraja; obenem tudi nujnost, saj je povsem dotrajan most pravi prometni zamašek in črna točka obenem. Ne glede na vse to, so ob pridobivanju soglasij nastali precejšnji zapleti, saj sta mejaša na zgornji in spodnji strani sedanjega mosta in bodočega gradbišča zavrni-la kar nekaj predlogov možnih rešitev. Vse skupaj je zašlo v ve-liko časovno stisko, saj bo Direkcija za ceste Republike Slove-nije v kratkem objavila razpis za izvajalca. Če soglasja v Gor-njem Gradu ne bi bilo, bi država predvidena sredstva seveda z "neznosno lahkotnostjo" usmerila drugam. Prav zaradi tega so morali sredi prejšnjega tedna sklicati izred-no sejo občinskega sveta, na kateri pa so nesoglasja z lastniko-ma zemljišč vendarle razrešili v skupno zadovoljstvo in korist. Tako sedaj obstaja velika verjetnost, da bodo dokumenti pri-pravljeni pravočasno in da bo razpis v Uradnem listu RS v začetku oktobra objavljen "v korist" Gornjega Grada. razpisni rok je seveda mesec dni, prav toliko bo potrebno počakati zara-di pritožbenega roka, in če bo vse po predvidevanjih, naj bi most začeli graditi še letos. Rok izgradnje je šest mesecev, torej naj bi ga ob ugodnem razpletu uradno odprli ob prihodnjem prazniku občine Gornji Grad konec junija leta 2000. ■ JP Ob takšnem mostu se je bilo treba zares "zresniti" Gasilsko društvo Okonina Dom za vse krajane Nepogrešljiv del majhne in idilične kmečke vasice Okonina, ki pa premore veliko Ijudi marljivih rok in dobrega srca, je tam-kajšnje gasilsko društvo. Je sicer eno najmanjših in najmlajših društev v dolini, zato pa so uspehi njegovih članov in vseh kra-janov toliko več vredni. * Pred nedavnim je društvo proslavilo 60 - letnico obstoja in do-brega delovanja. Prav v ta namen so že lansko leto začeli prena-vljati svoj dom, ki ga niso samo "polepšali," ampak so s prenovo pridobili tudi prostore za potrebe vseh krajanov in njihovih de-javnosti. Od začetka del do njihove sklenitve so vaščani opravili kar 3.500 prostovoljnih delovnih ur, lep denarni delež pa je pri-spevala tudi občina Ljubno. Na slovesnosti ob odprtju in blago-slovu prenovljenega doma so bili ponosni tudi ob dejstvu, da so v minulih letih k sodelovanju pritegnili precej novih članov, zla-sti mladih, in ob dejstvu, da so na slovesnosti svojo desetino opremili s sodobno reševalno in zaščitno opremo. Brez podelit- ve zasluženih priznanj tudi v Okonini ni šlo, še manj pa seveda brez pestre ponudbe in značilnega gasilskega veselja. IJP Od vsepovsod Od vsepovsod Od vsepovsod . 26. mala Napotnikova kiparska kolonija ZAVODNJE - Medobčinska zveza pri-jateljev mladine Velenje bo jutri (v pet-ek) in soboto organizirala že 26. po vr-sti malo Napotnikovo kiparsko koloni-jo. Tudi tokrat bodo mladi umetniki ustvarjali v Zavodnjah nad Šoštanjem. Ob koncu kolonije, v soboto, bodo pri-pravili še razstavo izdelanih skulptur in reliefnih plastik. Na ogled vabijo ob 14. uri. tp Namesto Vegrada -Rudis REČICA OB SAVINJI - Dalj čas prek-injeno gradnjo popolne osnovne šole na Rečici ob savinji bodo končno nadaljevali. Mozirski občinski svet je sicer za izva-jalca izbral velenjski Vegrad, republiška revizijska komisija pa je upoštevala pri-tožbe ostalih kandidatov na javnem razpisu, torej bo novi izvajalec Rudis iz Trbovelj. Občina Mozirje je že pod-pisala pogodbo z Rudisom, ki bo dela začel še v tem tednu. Dobro ocenjeni kraji ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - V tem času republiška komisija že oprav-lja drugi krog ocenjevanja krajev v akci-ji "moja dežela - lepa in gostoljubna," znane pa so seveda tudi uvrstitve po pr-vem krogu ocenjevanja v juliju in avgu-stu. V skupini izletniških krajev je Mozirje trenutno drugo z malenkostnim za-ostankom za vodilno Slivno. Prav tako druga je z lepimi obeti za sam vrh v svo-ji skupini Logarska dolina, Luče so četrte. Povedati velja, da republiška ko-misija v drugem krogu ocenjevanja kra-je obiskuje nenapovedana. Daljinsko ogrevanje "se nadaljuje" GORNJI GRAD - Po nekajmesečnem zastoju pri gradnji daljinskega sistema ogrevanja je gradbišče v Gornjem Gra-du znova zaživelo. Razlog prekinitve del naj bi bilo pomanjkanje cevi, to težavo pa so sedaj kot kaže le odpravili. Delavci velenjskega Vegrada nadaljuje-jo dela proti osnovni šoli in sosednjim objektom, na toplovodno omrežje pa naj bi jih priključili (že) v začetku okto-bra. Vse več tujih gostov LOGARSKA DOLINA - Vsestranska prizadevanja za celovito krepitev turi- stične ponudbe se domačinom v Logar-ski dolini vztrajno obrestujejo. Letos so posebej zadovoljni ob dejstvu, da so bi-le nočitvene zmogljivosti v letošnjem 'poletju večinoma polno zasedene. Največji je bil porast gostov s Hrvaške, nekoliko manjši porast so prispevali gostje iz srednje Evrope, zlasti veseli pa so bili v Logarski dolini precejšnjega števila gostov iz Združenih držav Ame-rike in Kanade. Zupan z zastavo na Igli LUČE OB SAVINJI - Na vrhu zname-nitega naravnega spomenika Igla med Lučami in Solčavo že vsa leta nazaj veselo vihra siovenska zastava. In je pred nedav-nim dobila "družbo." Hkrati z njo namreč ponosno plapola tudi zastava občine Luče, ki so jo predstavili in razvili ob le-tošnjem lučkem prazniku. Ob spremstvu vrlih lučkih alpinistov jo je na vrh varno Ponesel župan Mirko Zamernik. ošteno je povedati, da se je ta izzival-na in dobrodošla zamisel porodila v glavi Edija Mavriča - Savinjčana, nje-gov naostren jezik pa jo je sprožil na-ravnost v župana. Ta si niti med podro-bnostmi ni dal dvakrat reči, za prijetno "kazen" pa ga je moral ob plezanju na Iglo spremljati Edi osebno. ■ JP 6 MS i:AS PRAZNIČNE ČESTITKE 16. septembra 1999 Nove kuhinje, kopalnic in kenamične ploscice V času med 21. in 26. septembrom bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pohištveni sejem, največja tovrstna sejemska prireditev pri nas, na kateri se tradicionalno predstavljatudi Gorenje Notranja oprema. Letos bodo pokazali številne novosti v vseh svojih proizvodnih programih. Predstavili pa se bodo kar na dvestopetdesetih kvadratnih metrih. Seveda bodo veseli, če jih boste obiskali. Gorenje Notranja oprema tokrat predstavlja kar tri nove modele v programu kuhinj po naročilu, katerih široko ponudbo bo še kvalitetneje nadgradila nova tehnologija delovnih plošč. Tudi program kuhinj OPTIGOR, ki se vedno bolj uveljavlja na slovenskem trgu, bo na sejmu predstavljen z dvema novima modeloma. Program Kopalnic so dopolnili z novo obliko kopalne kadi, prvič pa bodo trgu predstavili še popolnoma prenovljen program kopalniških blokov. Možnosti za primerno kuhinjo ali kopalnico, po želji in potrebi kupca, je torej več kot dovolj. Seveda pa v Gorenju Notranja oprema vedo, da k sodobni in lepo urejeni kuhinji ali kopalnici sodijo tudi zanimivi dizajni keramike. Izbirate lahko med bogato izbiro različnih vzorcev v treh osnovnih velikostih, ki so jim dodali veliko novih, modnih dekorjev. V Gorenju Notranja oprema že leta tekmujejo z najzahtevnejšo svetovno konkurenco in tričetrt svoje proizvodnje prodajo v Nemčijo, na Nizozemsko, v Veliko Britanijo in na Švedsko. Skbno pa seveda prisluhnejo tudi domačim kupcem. Obiščite jih na pohištvenem sejmu v Ljubljani ali v njihovih prodajalnah: - Prodajni studio za kuhinje in kopalnice v Šoštanju, kjer so kuhinje in kopalnice do konca septembra naprodaj po ugodnejših cenah. Telefon: 063 40 22 400 - Prodajalna keramičnih ploščic v vasi Gorenje, kjer so do prodaje zalog posamezni modeli ploščic iz izvoznega programa znižani tudi do 50%. Telefon: 063 40 23 270 ■ ■ - Iskrene čestitke ob prazniku NK 16. septembra 1999 PRAZNIČNE ČESTITKE_ _VAS 7 40 let mesta Velenje V vseh maloprodajnih enotah glede na asortiman in na Obrtnem sejmu v Celju pri novi hali "L" od 10. do 19. 9.'99 Gotovinski popusti s kartico Kovinotehna kovinOtehna CIMOS CITROEN SERVIS IN PRODAJA Žarova 7, Velenje, tel.: 063/ 869-232, 497-6690 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil citroen Iskreno čestitamo za praznik mestne občine Velenje! Glasbeni itoipVC AIWA ZL 20 2 x 65 W DIN glasbene moči, 3 CD, RDS, dvojni kasetofon, časovnik, 3 sistemski Bass reflexzvočniki. GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA Tel.: 063/ 70-37-130, 70-37-131 Delovni čas prodajalne: ponedeljek - petek od8. do18. ure sobota od 8. do 12. ure 1 Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah # Dodatno znižanje omarz drsnimi vrati -15 % f Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov izjemno ugodno fs RAZPR0DAJA programa C0MP0 - znižanje 30 % simbolna JUPOL, notranja barva, 15 L I ( GflFMNr PR0GRAM G - 2U 5 % promocijskil Informaciie na telefon: 063/7037-130, 063/7037-131 UGODNE SEJEMSKE CENE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, VZMETNIC IN LEŽIŠČ v času 32.MOS od 10 do 19sS.1999 CELJE: hala E, razt. prostor 09 skupnost (UNESC0, AGENDA 21, IUCN). V priročniku so zajeti GL0BALNI.REGI0NALNI in L0KALNI problemi okolja, kjer so natančneje opisani komunalni, Industrijski in nevarni odpadki in ravnanja z njimi. Podjetje za urejanje prostora se z ločenim zbiranjem odpadkov ukvarja že od leta 1992 in zato tudi želimo, da delo na terenu predstavimo širšemu delu stanovalcem Šaleške doline z namenom, da bi bili vsi soudeleženi pri reševanju odpadkov na način, ki bi naj postal stalnica našega življenja. Zaradi tega predstavljamo plakat G0SP0DARN0 RAVNANJE Z 0DPADKI, ki nazorno prikazuje kaj vse so sekundarne surovine in kako jih ločeno zbiramo: Od leta 1996 na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje in ERIKu, inštitutu za ekološke raziskave Velenje pripravljajo projekt Odpadek naj ne bo samo odpadek.ki je namenjen šestošolcem Šmartnega ob Paki, Šoštanja in Velenja. Na začetku projekta so izdali Zbornik 96 kako gospodarimo s komunalnimi odpadki v Šaleški dolini in kaj so predlagali učenci.v letošnjem letu pa so obnovili in poglobili znanje na to temo in ponovno izdali Zbornik 99. Knjižica.ki je nastala naj bi bila večni spremljevalec vseh Ijudi, ki živijo in delajo v Šaleški dolini in so na vseh področjih soudeleženi pri onesnaževanju kottudi pri reševanju narave. Projekt ,ki so ga izpeljali za šestošolce je iztočnica za nadaljevanje izobraževanja na vseh nivojih otrok od vrtcev do srednje šole. Vta namen je Center za napredek bivalne kulture d.o.o. že leta 1992 izdal priročnik in plakate za učitelje z naslovom DOM IN OKOLJE, ki zajema odpadke, vodo in energijo v bivalnem okolju. Izdali pa so tudi delovni zvezek z istim naslovom za gospodinjstvo 6., 7., 8. razrede.Zavod Republike Slovenije za šolstvo pa je leta 1997 izdal priročnik za vključevanje varstva okolja v vzgojno-izobraževalne programe šol. Slednji priročnik je osnovan na ciljih okoljske vzgoje, ki jih je definirala mednarodna steklo kovine plastika organski odpadki ustrezna odstranttev izdeiki iz recikliranih materialov kompost odlagališće HOKI PUP VELENJE d.d. Podjetje za urejanje prostora 3320 Velenje, Koroška 37/b Tel.:063/S9S 1723, Fax:063/S»7-1240 8 KjIŠ ČAS NAŠ POGOVOR 16. septembra 1999 Pogovor z Bojanom Prašnikarjem, najuspešnejšim siovenskim nogometnim trenerjem doslej Nič ne nastane samo ocf sebe tega ti nihče ne da! Najbrž ni Slovenca, ki v zadnjem času ne bi slišal za Bojana Prašnikarja. Natančneje za trenerja prvega slovenskega nogometnega moštva, ki mu je uspela uvrstitev v sanjsko ligo evropskih prvakov. Za uspeh, ki ga je dosegel z mariborski-mi vijolicami, pravi, je pika na i na več kot dvajsetletni trenerski poti. V svojem življenju je opravljal skoraj vse, kar je možno v njegovem pok-licu. Bil je nogometaš, ravnatelj, danes je poklicni trener. V osnovi ostaja pedagog. "Delo trenerja je zelo povezano z njim, čeprav neka-teri temu oporekajo. 1\idi poklicne igralce je treba vzgajati, učiti." Ni razmišljal, da bi živel drugje kot v rodnem Šmartnem ob Paki. Tu se počuti dobro. Bile so ideje, tudi možnosti, vendar so se Prašnikarjevi skupaj odločili, da bodo živeli v kra-ju pod goro Oljko. Nenazadnje je Šmartno v središču Slovenije in z avtocesto vsak dan bližje Ljubljani, Mariboru. TVenerska pot je zelo nepredvidlji-va. Trener nikoli ne ve, koliko časa bo "živel" v enem klubu. I\idi vi ste jih zamenjali kar, sanjski uspeh pa ste dosegli z Mariborom. Mar z drugimi to ni bilo mogoče? Bojan Prašnikar:" Če se ozrem na vse dosežene rezultate, moram reči, da sem bil z njimi povsod zadovol-jen. Praktično sem v vsakem klubu prišel do stopnje, ki jo je bilo v tis-tem trenutku mogoče doseči. V Mariboru pa so ljudje spoštovali neko začrtano pot, bili smo skupaj prepričani, da bo po dežju posijalo sonce. V drugih okoljih je bilo potr-pljenja manj. Vse se je v nekem položaju želelo doseči čez noč. Nogomet je zelo zapleten in vsega se naenkrat ne da doseči." Gotovo je najtežje trenerju takrat, ko je šele začel graditi klub, pa uprava čez noč spozna, da je za krivec za neuspehe trener. Ko so uspehe, si jih delijo vsi. Bojan Prašnikar:" Počasi tudi v Sloveniji prihaja do spoznanja, da ni vse tako. Nogomet je velik mozaik, v katerega se morajo zložiti vse kocke. Premalo je, če je uspešna samo ena stran. Klub je sestavljen iz treh, štirih delov: uprava, stroka, igralci in seveda občinstvo oziroma ljudje, ki spremljajo vsa dogajanja. Če ena stvar prehiteva drugo, je dobro. Zelo slabo pa je, če ena stvar bistveno zaostaja ali celo če zaostaja več stvari. To se zgodi marsikje." V kateri slovenski klub bi se vrnili in s katerim imate najboij grenke izkušnje? Bojan Prašnikar:" Najbolj zadovol-jen sem bil v treh klubih, in sicer pri Olimpiji, kjer je po dobrih rezul-tatih prišlo do odločitve, ki je prekinila to pot. Tudi pri velenjskem Rudarju so bile zadeve dobro zas-tavljene, se tako tudi razvijale. Narejen je bil ogromen napredek z možnostjo napredovanja. Tretji klub je Maribor, kjer še zdaleč ni bilo vedno tako, kot zgleda. Bili smo bitko sami s sabo, okoljem, z veliki-mi finančnimi težavami. A kljub vsemu vsako leto dosegli boljše rezultate, celo vrhunec. Zagotovo obstajajo interesi za treniranje, ven-dar se mora pri tem marsikaj ujeti. Bistvena stvar pa so cilji, ki jih je mogoče doseči, za katere ljudje vedo, na kakšen način prideš do njih." Maribor ima pravo občinstvo. Nam najbližjima Rudarju in Publikumu pa nikakor ne uspe na tribune priv-abiti več gledalcev. Bojan Prašnikar: " Število gledal-cev na tekmah je v Sloveniji prob-lem. Slovenija ima prav toliko prvoligašev, kot jih ima Avstrija, celo več, prebivalcev manj. V Mari-boru vemo, da je potrebno pripravi-ti spektakel, v katerem morajo sodelovati igralci. Ti ga pravzaprav morajo ustvariti. Tudi na drugi strani se mora dogajati marsikaj. Dejstvo je, da je mesto Maribor z vso okolico klub sprejel za svojega, stoji mu ob strani v najhujših trenutkih in seveda tudi ob uspehih. Te se da doseči z ambicioznimi načrti, v katerih ne manjka prije-mov, ki navdušijo, privabijo občinst-vo." Zadnji uspeh vaših fantov je zas-trupil nogometno Slovenijo. Vi, kot glavni junak, ste postali po tekmi s Francozi najbolj popularen Slovenec. Bojan Prašnikar:" Največja zan-imivost pri tem je, da se tudi v Sloveniji uresničuje teze o nogome-tu kot najpomembnejši postranski stvar ne glede na to, da nimamo rezultatov, s katerimi bi se lahko merili z drugimi športi. Nogomet je specifična športna panoga in raz-mišljanja, ki veljajo o njem v svetu, naši ljudje počasi sprejemajo. Nor-malno s tem raste popularnost vseh akterjev. Tu se nekako najhitreje približujemo Evropi.' Z uvrstitvijo v ligo prvakov ste se zapisali v zgodovino slovenskega nogometa in brez pretiravanja lahko rečemo, da vas najbrž še dol-go ne bo, če vas sploh bo, kdo dosegel. Nedvomno gre pri tem za potrditev vaše strokovnosti in sposobnosti. Bojan Prašnikar:" Za vsak rezultat je potrebno garati, garati. Brez dela ni nič. " Bojan Prašnikar:"Vsaka stvar se nekako dokazuje z rezultati. Zago-tovo sta potrebna precejšnja strokovnost in znanje. Za dosego neke stopnje moraš narediti mar-sikaj. Ničesar ni mogoče narediti čez noč, nič ne nastane samo od sebe, tega ti nihče ne da. Dejansko se moraš za vsako stvar maksimalno boriti, pri vsaki vedeti, kaj želiš, hočeš, na drugi strani pa, kako to hočeš doseči. Moji rezultati, ustvar-jeni na igrišču, so doseženi v pošteni igri z nasprotniki, ki se borijo za dober rezultat in tu prihajamo do ključa strokovnosti - vlaganja v znanje, ki ga je potem treba znati tudi izkoristiti." Boste svojo strokovnost in sposob-nost morda preverjali v tujini? Bojan Prašnikar:" V Sloveniji nekateri menijo, če nekaj veljaš, moraš v tujino. Sam poskušam v domačih razmerah narediti to, kar je drugjc v veliko boljših pogojih prav tako težko doseči. Vedno sem si postavljal določene cilje, se vprašal, ali je možno v Sloveniji ust-variti rezultate, primerljive s tujino ne glede na veliko večje finančne težave, na majhnost, s takšnim igral-skim kadrom kot ga imamo. Tudi danes ne razmišljam o tem, da bi moral na vsak način v tujino. Lahko se to zgodi, vendar je pri vsaki stvari potreben trezen razmislek. Pa ne za to, da bi se bal trenirati v tujini. V boljših pogojih je gotovo veliko lažje, kot v naših dokaj neurejenih razmerah." Na lanskih volitvah ste se podali v politiko. Ni skrivnost, da ste ambi-ciozni. Ali morda razmišljate, da se v daljši bodočnost ne boste zado-voljili le s svetniško vlogo v domači občini? Bojan Prašnikar:" Do te trenutne politične aktivnosti je prišlo po naključju. Nalogo želim opravljati po svojih najboljših močeh, čeprav v zadnjem času ne morem najti prave-ga časa zanjo. Nogomet je nepred-vidljiv. Vendar bom pomagal, kjer bom lahko, pri ustvarjanju boljših pogojev vsem našim občanom. Lahko bi rekel, da se je interes vseh nas združil v tej vlogi." Vsi v vaši družini so privrženci nogometne igre. Sin Luka gre po vaših stopinjah, vaša mama vas spremlja na mnogih tekmah, tudi žena. Bojan Prašnikar:"Mama je res naš simbol. Pred mnogimi leti ni smela slišati o nogometu. Borila se je z vsemi štirimi, da se ne bi aktivno ukvarjal z nogometom. Vendar je počasi spoznavala, da ne gre dru-gače in je začela sprejemati stvari takšne kot so. Danes je najbrž ena najstarejših navijačic Maribora. Ni tekme, da ne bi bila na njej. Na tekme v Šmartno prav tako hodi. Tudi žena mora na nek način spre-jeti vse obveznosti in sodeluje s svo-jo prisotnostjo, ko je to mogoče." Najbrž imate ob številnih vprašanjih, ki smo vam jih zastavili novinarji, tudi vi kaj takega, kar menite, da bi vas morali vprašati, a vas nismo. Bojan Prašnikar:" Moj posel je ses-tavljen iz uspehov in neuspehov in vprašanja so vezana na te trenutke. Malokoga pa zanima, zakaj je v slovenskem prostoru tako težko pri-ti do določenega položaja in kako priti do znanja, ki ga lahko uporabl-jaš pri svojem delu. To je stvar, o kateri bi morali razmišljati, če želimo korak naprej. Na tem področju moramo narediti veliko več, dati ljudem možnosti, da pride-jo do znanj, primerljivih z evrop-skim." Veliko vprašanj se vrti okoli denar- ja- Bojan Prašnikar:" Vsa vprašanja so usmerjena k temu. Nikoli pa nihče ne vpraša, kako priti do tega denar-ja. Pri nas ne razmetavamo denarja. Razmišljanja gredo v smeri, kako s čim manj denarja narediti čim več. Ni vse tako lepo, kot zgleda. Včasih moraš prestati marsikaj. Niso tako redki trenutki, v katerih si finančno zelo odvisen od prihrankov. Moto trenerskega poklica je: treba je preživeti." Vas bolijo natolcevanja, podtikan- ja? Bojan Prašnikar:"To je najbolj občutljiva tema. Sem človek, ki pove marsikaj zelo odkrito. Pri meni nek-ih velikih skrivnosti ni. Miselnost ljudi pa je precej usmerjena v podtikanja. Me precej motijo in nikakor ne cenim ljudi, ki so sposobni tega, prenašati okrog oziroma jih ustvarjati." Kakšni so vaši nadaljnji načrti in glede na to, da se boste čez tri dni (tekma je bila predvčerajšnjim) pomerili z Dinamom iz Kijeva, mor-da napoved izida te tekme. Bojan Prašnikar: "Moja razmišljan-ja so v tem trenutku usmerjena v ligo prvakov, ki je na nek način san-jska, v katero želi priti na stotine klubov, vendar za vse ni prostora. Zagotovo je 90 -odstotkov prostora v njej že vnaprej odmerjenega določenim klubom in ostajajo malo možnosti za tiste, ki niso v teh krogih. Ko prideš do tega, je nujno potrebno, da poskušaš pokazati čim več. Ob tem seveda ne bomo zane-marili domače prvenstva, kajti živl-jenje teče dalje in vsaka stvar se enkrat konča. Mi želimo v ligi prvakov končati čim kasneje. Prestopili smo evropski prag in poskušali bomo narediti še kakšen korak dalje. Tekma v Kijevu je za nas startna točka na tej poti. Evropa bo z zanimanjem spremljala tekmo, saj jih zanima, kdo vse je prišel v ligo evropskih prvakov, komu je uspelo čez rešeta. Uspeh Maribora je za UEFO zelo zanimiv. Z njegovo uvrstitvijo v ligo dokazujejo, da je njihov sistem zelo pošten. Majhne možnosti obstajajo. Mi smo jih nekaj že izkoristili." Želimo Vam, da tudi v ligi prvakov koga presenetite. Bojan Prašnikar:" Hvala!" tp : Glasbena šola Velenje Učencev več, učiteljev manj Glasbeno izobraževanje na nižji in sred-nji stopnji glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje v novem šolskem le-tu obiskuje približno enako število učen-cev, kot minulo (1000). Kljub temu vpis, po mnenju ravnatelja šole mag. Ivana Marina, glede na padanje števila otrok, presega pričakovanja. Po zbranih poda-tkih naj bi bilo vključenih v glasbeno iz-obraževanje v Velenju blizu 17- odstot-kov otrok, v slovenskem prostoru pa v povprečju več kot 10 - od-stotkov. Po mnenju Marina imajo tako velik odstotek vključenih tudi za to, ker izobražujejo za paleto in-strumentov, njihovi učenci pa niso le iz mestne občine Velenje, ampak prihajajo še iz sosednje Koroške. "Še posebej sem vesel povečanega vpisa v Šoštanju. Trud tukajšnjih godbenikov Zarje se je obrestoval, saj je močno poraslo zanimanje za trobila in pihala. Celo v Šmartnem ob Paki imamo več učencev kot minula leta." Na nižji stopnji izobražujejo v šolskem letu 1999/2000 600 instrumentalistov, balet ples ob-iskujejo 103, malo šolo, pripravnico pa 120 učencev. V srednješolski program je vključenih 74 dijakov prvega in drugega letnika umet-niške gimnazije, 37 se jih izobražuje po konce- siji (tretji in četrti letnik). "Učencev imamo malo več. učiteljev vedno premalo. Velike težave smo imeli letos pri kitaristih. Vpisali smo 19 učencev, tik pred začetkom šolskega le-ta pa je učitelj kitare dal odpoved. Razpis bo-mo sicer ponovili, a brez upanja, da bi pridobi-li novega učitelja. Glasbene šole v Sloveniji so letos iskale 34 učiteljev kitare, na Akademiji za glasbo pa je diplomiral en sam študent." Zara-di pomanjkanja učiteljev so morali omejiti vpis tudi pri čelu, v prihodnjih letih se jim bo • ob tako veliketn zanimanju - nekaj podobnega dogajalo pri klavirju. Za nameček se je zaple-tlo še pri plačilu prevoza učiteljev na delo. "Mestna občina Velenje za to nima razumeva-nja. Če težave ne bomo rešili v doglednem času, bi lahko to (ob tako veiikem pomanjka-nju učiteljev instrumentov v Sloveniji) za našo šolo imelo katastrofalne posledice," je še po-udaril mag. Ivan Marin. ■ tp 16- septembra 1999_KULTURA_MAS ČjIS 9 Veseli kmečki godci Vinske Gore 30. festival narodno zabavne glasbe na Ptuju Velik uspeh ansambla Šaleški fantje Ptuj, 10. in 11. septembra - Letošnji, jubile-jni 30. festival narodno zabavne glasbe na Ptuju je bil zelo uspešen za velenjski ansam-bel Šaleški fantje. Osvojil je namreč četrto zlato Orfejevo značko in denarno nagrado, ki jo je prispeval Radio Velenje ter glavno nagrado tekmovalnega dela festivala - velik Orfejev kipec in denarno nagrado časopisne hiše Večer. Nastopil je v konkurenci 22 ansamblov. Zlato značko pa si je prislužil za skladbi Mala Lucija (avtorica besedila je Marinka Lesjak, glasbo je prispe-val vodja ansambla Franc Zerdon- . er) ter Čez sedem let vse pride prav (tekst Ivo Kolar, glasba Franc Žerdoner). Kot je povedal Žerdoner je ansam-bel na ptujskem festivalu sodeloval 15-krat, na letošnjem pa je dosegel enega svojih največjih uspehov. "To je velik obliž za krivice, ki so se nam na festivalu v preteklosti tudi zgodile." Takšnega uspeha fantje in dekle niso pričakovali, želeli pa so osvojiti četrto zlato Orfejevo značko. Kajti, zelo hudo je, če po treh zlatih zaigraš za srebrno ali celo bronasto priznanje. Občutek po in pred nastopom so imeli zelo dober. "Prevevala nas je energija, s katero smo prepričali strokovno komisijo in poslušalce." Šaleški fantje najbrž na festivali narodno zabavne glasbe na Ptuju ne bodo več tekmovali za odličja, ampak se bodo radi odzvali pov- _ abilu za sodelovanje na vcčeru melodij. Poleg fekmovalnega dcla so člani ansambla s skladbama Če bi ljubezen in Nimam cajta zaigrali tudi na večcru povabljenih ansam-blov in vokalnih solistov, na katerem so predstavili nagrajene melodije vseh treh desetletij festivala. Na večeru so podelili še ena priznanja, in sicer za najuspešnejše in najpogostejše udeležence festivala. Med dobitniki je bil tudi vodja ansambla Šaleški fantje Franc Žerdoner. Poleg omenjencga ansambla sta se na festi-valu ljubiteljem narodno zabavne glasbe predstavila še dva velenjska sestava: Podkra- jski fantjc in ansambel Zvoneta Lipovška. Oba sta prejela srebrnega orfeja. ■ tp Ob obisku evropske komi-sije v Velenju so podhodi, bc-tonske ograje in zidovi stavb dobili nekoliko bolj urejen vi-dez. Toda ne za dolgo, saj so znova zaživeli v živahnih bar-vah grafitov. Naključno izbra-ne smo povprašali, ali tovrst-no izražanje mladih kvari iz-gled mesta, ali sc grafiti po-javljajo na primernih površinah in kako bi jih opre-delili - kot umetnost ali so to le "čačke". Rado Jeromel: "Grafiti se mi zdijo za-nimivi, če I so primer-no in lepo izdelani. Niso pa mi všeč navad-ne "čačke", ki so napi-sani v na-glici in brez umetniškega nav-diha. Menim, da grafiti po-lepšajo puste zidove. Poseb-nih površin, namenjenih tej vrsti "umetnosti", v Velenju ni, a tudi drugod po svetu ni-sem ravno opazil temu name-njenih zidov." Mateja Rožič: "Grafiti so lahko neke vrste umet-nost, toda vsak grafit ni lep. Naj-bolj so mi všeč taki, pri katerih semoraav- tor potru-_____ s diti, da jih naredi. V Velenju bi za pisa-nje grafitov morali narediti posebne zidove. Na nekatere ustanovc kot na primer na Kulturni dom ali pa na ccrkve pa še tako lep in duhovit grafit nc sodi." Angela Cvetko: "Nič ni-mam proti grafitom, vendar pa mi ni všeč, če piše kaj neprimer-nega ali ce-lo žaljivega. Zame gra-fiti niso po-sebna vrsta umetnosti, ker ni-majo bistvenega pomena. Grafitov v življenju nisem pi-sala, ker se mi to ne zdi pri-merno, niti najmanj pa ne na kakšnih kulturnih in zgodo-vinskih ustanovah." Metka Kumer: "Na grafite v mestu pravzaprav ne gledam s takim ogorčen-jem, večji problem se mi zdi van-dalizem, na primer pre-vračanje korit z rožami ter uničevanje steklenih krogel na uličnih svetilkah. Toda neka-teri grafiti niso na pravem; ti-sti, ki jih riše, bi moral vedeti, kam sodijo. Drugače pa ne vem, ali sem tudi jaz kdaj v življenju naredila kak grafit." Velibor Kovačevič: "Tudi sam pišem grafite, vendar ti po mojem mnenju ne spadajo na stene kulturnih ustanov, cerkva ... Zato bi morali zanje imeti pose- - bcj name-njene ste-ne. Pišejo se s spreji, ki stanejo okoli petsto tolarjev. Dober gra-_ fit je zame tisti, ki ima okrašene črke, ki je zasenčen in takšne pišem tudi sam. Pomembneje se mi zdi, da grafit dobro izgleda, kot da nekaj sporoča. Z grafiti je podobno, kot na primer s podpisovanjem na mize v šoli. Tako na nek način dokazuješ samega sebe. "Grafitarji" imamo tudi vsak svoj razpo-znavni znak, ki je neke vrste podpis, enako kot se'denimo podpiše slikar na svoje slike. Pišem pa jih ponavadi popol-dne, ne ponoči." Anka Tasič: "Osebno so mi grafiti všeč. Seveda ne tisti z vul- garno vse-bino, ki so preveč eks-centrični. Na nek način to je umetnost in- če pač ni posebnega prostora zanje, je jasno, da se pojavlja-jo povsod po mestu. Tukaj v Velenju jih sicer ne poznam toliko, recimo v Mariboru pa se najde kakšen izredno zani-miv podhod. Z grafitom pa se da hkrati izraziti umetniško in pripovedno vsebino." ■ Marija in Andrej Združuje jih veselje do glas be in dobra volja Veselje do glasbe, ljudskih pesmi, do druženja in nenazadnje tudi dobra volja so bili že mnogokrat povod za besedilo za prvo lastno sklad-bo Pozdravljena Slovenija, Branko Lesjak melodijo za drugo - instrumentalno. res zbrali kar tako, vendar sedaj želimo še nekaj več. Ker smo vsi samouki, bi radi pri-dobili kakšnega strokovnega Svoje prostore so člani ansambla Veseli kmečki godci Vinske Gore našli v večnamenskem domu v domačem kraju. Tu jih je na eni od vaj "ujei' v fotoaparat Stane Vovk. dejavnost, v kateri so "glavni igralci" uživali in ob tem razveseljevali še druge. Prav to so bili tudi razlogi, ki so 11 članov ansambla Veseli kmečki godci Vinske Gore združili v prijeten sestav. Sko-raj vsi so upokojenci ali tik pred tem, da to postanejo. Instrumentc so poiskali sku-paj oziroma večino jih je zbral Branko Lesjak in začeli. Sled-nji je prijel za harmoniko, Marija Lesjak se je oklenila čepurja, Darinka Krajšek krigl, cuga, čevljar Avgust Zagoričnik se je odločil, da bo nabijal cokle, Slavko Videmšek klepe, Ivica Lesjak igra na ribež, Milica Koncčnik drži v rokah krušni lopar, Martin Sedovnik žago, Silva Podpečan igra na lok bas, Sil-va Rednak na bajs, Tone Les-jak pa je namesto bobnov izbral lonec za kuhanje perila. Sokrajanka Marjana Martinčič jim je napisala Nekaj pesmic so našli v zak-ladnici svojih starih staršev, staršev, nekaj so jih napisali družno. Pred časom so tako Konovski štrajharji dobili svo-je posnemalce v Vinski Gori. "O, ne. Nismo jim konkuren-ca, ker mi igramo šele od letošnjega marca dalje. Priz-namo pa, da so bili naši vzorniki ob uresničevanju idejo o ansamblu Veseli kmečki godci Vinske Gore," je povedal vodja ansambla Branko Lesjak. Ob praznovanju skupnega Abrahama v Vinski Gori so se člani ansambla javno pred-stavili širšemu občinstvu prvič in do danes že kar nekajkrat. " TVeme se kljub temu še nismo otresli," je pov.edala Silva Rednak. Povsod jim je občinstvo burno zaploskalo in jih s tem - po mnenju Red-nakove - spodbudilo, vlilo novih moči za vztrajanje na začrtani poti. "Morda smo se sodelavca, da ne bomo delali le po naših zamislih in po našem posluhu. Med drugim bi radi tudi ohranili zanancem čim več domače glasbe. Tiste, ki so jo igrali in peli naši dedki, babice in starši. Morda tudi s kakšno kaseto, posnetkom." Lesjak in Rednakova ob smelih načrtih ansambla v pri-hodnje nista pozabila pove-dati, da bo za večje uspehe potrebnih veliko vaj. Odločeni so, da bodo zastavljene cilje poskušali po najboljših močeh tudi doseči. Ob tem jim bodo zagotovo v veliko oporo lju-bitelji glasbe na kmečkih instrumentih, člani Prosvetno kulturnega društva Vinska Gora, v okviru katerega delu-jejo, s predsednikom društva Zdenkom Lešnikom v ospred-ju in tudi vodstvom krajevne skupnosti, ki je do sedaj našlo razumevanje za njihove želje. ■ Tp Srečanje članov Voduškovega rodu Nekateri so si segli prvič v roke Dvorana v večnamenskem kulturnem domu v Vinski Gori je bila minulo soboto kraj poseb-nega družinskega praznika - srečanja Voduškovega rodu izpod Lopatnika. Družinsko deblo ima že 13 vej, na srečanju pa se je zbralo 140 takih, ki so v takšni ali dru-gačni povezanosti z omenjenim rodom. Prišli so iz Švice, Nemčije, iz vseh koncev Slovenije. Nekateri med njimi so si prav ob tej priložnos-ti prvič segli v roke. Pobudo za srečanje posebne vrste je dala ena do lanskega novembra najstarejših živečih Voduškovih korenin Milka Zlodej. Njena ide-ja, da bi se "žlahta" dobila še na kakšnem bolj veselem dogodku, kot samo na pogrebih, takrat ni naletela na posebej odprta ušesa. Lani novembra , ko pa so se Voduškovi zbrala na pogrebu pobudnice srečanja, pa je določen krog sorodnikov pristopil k uresničitvi njeni zamisli. Kar obilo presenečenj so "doživeli raziskoval-ci" družinskega debla. Med drugim so našli podatek, da se priimek Vodušek prvič omenja že v 14. in 15. stoletju. Sami so se odločili, da bodo izdelali družinsko deblo od leta 1739 dal- je. Na mizo so vrgli že zaprašene in obledele družinske fotografije, obiskali tri duhovnike v Mariboru, ki so jim pomagali pri raziskovanju in slike opremili še s besedilom. Zbrano gradi-vo so želeli objaviti v v Biltenu. Zaradi obilice zbranega materiala je nastala 100 listnata knjižica z naslovom: Voduškov rod ,Družinska kronika izpod Lopatnika. Izdali so jo v nakladi 200 izvodov. Zagotovo bi našli še kakšno posebnost, če bi obrnili še kakšen list nazaj. A, za to bi morali v Gradec in v tamkajšnjih arhivih pobrskati po dokumentih iz časov Celjskih grofov. To pa bi bil prevelik finančni zalogaj, so ocenili in se raje potolažili z mislijo, da na Voduškovi kmetiji pod Lopatnikom še vedno "kraljujejo" Voduškovi. Če so na družinskem srečanju veliko plesali, ne vemo. Ansambel, prav tako na pol družinski, so že najeli za to priložnost. Tudi 12 Voduškovih korenin je preizkusilo vsak svojo harmoniko oziroma kakšen drugi instrument. Prepričani pa smo, da so si imeli povedati veliko, veliko zanimivega. ■ Tp Mnenja in odmevi Najemnina za grob Od našega začetka v letu 1991, ko je bila najemnina za grob v Podkraju 330 SIT pa do danes, v letu 1999, ko sem do-bil že kar dva računa, ki skupaj zneseta 6.194 SIT se je najem-nina za grob povečala kar 18-krat. Glede na to, da tržna cena za neplačano zemljo trenutno znese okrog 500 SIT /m2, bi ti-stih 6 m2, kolikor je imam, zneslo 3.000 SIT. Jaz pa te zemlje ne kupujem, pač pa jo imam v najemu in plačam en-krat več za vsako leto, kot je zemlja vredna. Leta 1996, ko smo imeli pr-vi večji konflikt z našo ljubo Komunalo, je morala le-ta znižati svojo ceno na 2.457 SIT, ker nikakor ni bilo mogoče, da bi bila najemnina večja kot v Ljubljani. Tako so odločili na občini. Pa bi bilo dobro, če bi-_ tudi letos odločili tako ali pa naj komunala zemljo proda, če je sploh njena, ne pa da navija cene. Le kaj bi bilo, če bi vsi osta-li, ki nekaj prodajo, šli po sto-pinjah komunalcev. Komaj do-bro rojena Slovenija bi zgorela v inflaciji. ■ Jazen Vihar, Bevče 10 KilS CilS OS Karla Destov-nika Kajuha Šoštanj Spomin na poletje Portorož - 48 učencev 3. razre-da osnovne šole Karla Destov-nika Kajuha Šoštanj je v drugi polovici avgusta preživelo v poletni šoli v naravi v Pacugu pri Portorožu. Bivali so v počitniškem domu Društva prijateljev mladine Ljubljana, bližino morja pa so izkoristili za učenje plavanja, za spozna-vanje morske flore in favne, pa tudi za zabavo so poskrbeli. Delček svojega prostega časa pa so namenili še spoznavanju okolice in znamenitosti Stru-njana, Portoroža in Pirana, na panoramski vožnji pa so si Jamarski klub Speleos Siga 10 novih jam in dopolnili raziskave v breznu pod Moličko pečjo. Znova smo našli nove rove, ko so povrh vsega okrašeni s kapniki, ki jim daleč naokrog ni primernih. Na vso nesrečo s sabo nismo imeli niti enega fotoa-parata, torej tudi slikovnih dokazov nimamo. Zgodilo se pač je, ampak zadnjič, saj raziskav v tem breznu še zdaleč nismo sklenili. Omembe vredno je še eno brezno, ki smo ga letos raziskali do globine 86 metrov, na naše zadovoljstvo in vznemiijenost pa mu dna sploh ni videti. Žal je sedem dni minilo pre-hitro in v dolino smo se odpravili trdno odločeni, da se na tem področju čim prej spet dobimo, kot se vsi skupaj z vsemi ljubitelji podzemnega sveta radi srečujemo v naši koči pri Hudi luknji. ■ Boris Masnak ogledali Obalo od Sečovelj do Trsta s ptičje perspektive. Ob tako bogaten programu je osemdnevno druženje v pole-tni šoli v naravi hitro minilo. VI PIŠETE 16- septembra 1999 Odkrili deset Otroci so bili zadovojni in staršev niso prav nič pogrešali. Zadovoljnji so bili tudi učite-lji, saj so cilj šole povsem do-segli: tisti, ki so bili do šole v novih jam Jamarskega tabora na Korošici, visoko v Savinjskih alpah, ali natančneje na Molički planini, se vseskozi udeležujemo tudi člani Koroško - šaleškega jamarskega kluba "Speleos -Siga Velenje," že nekaj let pa smo tudi organizatorji tega druženja slovenskih jamarjev. Letošnji tabor smo izvedli v drugi polovici avgusta in se sedem dni zaporea znova nav-duševali nad odkritji v naši "obljubljeni deželi," ki jo še bolj natančno imenujemo Molička peč. V neposredni bližini našega tab-ora sta namreč vhoda v tukajšnje najbolj globoko brezno, ki v svetovnem merilu zaseda 30. mesto, do trenutne globine 1130 metrov pa smo ga raziskali prav člani našega kluba. Letošnjega tabora so se udeležili tudi jamarji iz Letuša in naša odprava je bila močnejša za štirivčlane. Že skoraj običajno je, da nam nagaja vreme in tudi letos je bilo tako, vseeno pa smo odkrili Škalsko jezero Že 8. DP upokojencev v ulovu rib Prvo soboto v septembru je bilo ob Škalskem jezeru v Velenje že 8. državno tek-movanje ribičev upokojencev, ki ga je vzorno izvedla medobčinska organizacija društev upokojencev Velenje. Nastopilo je 25 štiričlanskih ekip, ki so si pravico udeležbe zagotovile s prvim, drugim ali tretjim mestom na regijskih tekmovanjih, upokojenke pa so tekmovale le v posamični konkurenci. Tekmovanje je z nekaj zamude, pa ne po krivdi orga-nizatorjev, odprl predsednik MZDU Velenje Hubert Mravljak, dober prijem pa je tekmovalcem zaželel tudi predsednik športne komisije pri ZDU Slovenije Jože Stuhel. Začetek je označila barvna raketa, strogi sodniki so izostrili oči, po določenem času pa naravnali tehtnice in naravi neplavalci, so postali pravalci, plavalci pa so utrdili in izboljšali dosedanjo plaval-no tehniko. ■ Nataša Stevančevič "stehtali" vrstni red. Boljši so bili bolj, slabši manj zado-voljni, kar je običajno, vsi pa so menili, da vreme ulovu rib tega dne res ni bilo preveč naklonjeno. Ekipno so tokrat bili najboljši ribiči DU Zagorje, za njimi so se uvrstili člani druge ekipe DU Velenje, tretji pa so bili upokojenci z Raven na Koroškem. Posamezniki so tekmovali v štirih različnih sektorjih. V sektorju A je bil najboljši Radovan Čeh (DU Zagorje), v B Franc Kajzer (Mari-bor Tabor), v C Alojz Roglič (DU Zagorje) in v sektorju D Evgen Korinšek (DU Ravne na Koroškem). Pri tekmovalkah ie zmagala Angela Zrim (DU Krog Pomurje), druga je bila Ivica Nekrep (DU Sladki vrh) in tretja Elizabeta Drobne (DU Maribor Pobrežje). Pokale, medalje in diplome sta najboljšim v restavraciji Jezero podelila predsednik MZDU Velenje Hubert Mravljak in član gredsedstva ZDU Slovenije Rafko Zager, sodeloval pa je tudi podžupan mestne občine Velenje in poslanec državnega zbora Bojan Kontič. ■ Bogdan Mugerle Tmek je napet: "Mislim, da nekaj bo" Delek, Streha sveta ali potovanje v Tibet Piše: Franci Horvat Sedim v prijetno topli sobi. Pred mano sta zajetna knjiga z naslovom TIBET, in moj dnev-nik. Počasi se prebuja moj no-tranji svet. Pred očmi mi za-plešejo dogodki, ki so še kako sveži in globoko zasidrani v mo-ji zavesti. Najprej se mi prikažeta Po-tala in Jokhang s SAKYAMU-NIJEM, nato samostani DRE-PRUNG, SERA, PELKOR IN TASHILHUNPO. Sledijo ogromna peščena prostranstva z visokimi belimi gorami, pod njim pa se lesketajo turkizno modra jezera in reke. To je Tibet, točneje moj TI-BET. Dolgoletna želja se mi je izpolnila na mojo okroglo sta-rostno obletnico. O tem skriv-nostnem svetu za Himalajo sem sanjal več kot dvajset let. Knjige sem dobesedno požiral (Sedem let v Tibetu, Tretje oko, Šamba-la ali s kolesom v Tibet). Novice, ki so prihajale iz Ti-beta, so bile bolj politično oba- rvane, predvsem zaradi kitajske represije nad Tibetanci. Ta dežela, v kateri je bil vsak četrti človek menih, vemo pa da imajo menihi veliko znanja in dušev-nega miru, me še posebno zani-ma. Potovanje v Tibet sem združil z obiskom Nepala in In-dije.Ko sem svojo gorniško pot v Nepalu zaključil, Indijo pa sem si pustil za konec ogle-da,sem za osem dni odpotoval v Tibet. V Katmanduju sem si uredil potovanje v eni od mnogih agencij za 550 dolarjev. Aranžma je bil tako sestavljen, da se do LHASE pelješ z avto-busom, nazaj pa letiš z letalom. Poleg prevozov je v ceni všteto prenočevanje z zajtrkom, ogled kulturnih znamenitosti in pa vodstvo. V zgodnjih jutranjih urah, prve dni navembra, vsi popotni-ki sedemo v "udoben" turistični avtobus, ki nas odpelje po "cesti (1) prijateljstva" proti daljni Lhasi. Ko se je zdanilo, smo se ustavili v razgledni restavraciji v mestu BANEPA. Precej nas je bilo takšnih, da smo pozajtrkovali kar stoje na terasi. Čudoviti sončni vzhod nam ni dal miru, da ne bi priti-skali na sprožilec fotoaparatov. Kaj kmalu se je pooblačilo in gore so se zavile v temno sive oblake. Vožnjo smo nadaljevali po zelo prašni makadamski cesti ob reki SUN KOSI proti ob-mejnemu mestu Kodari. Na levi in desni strani je bilo ogromno riževih teras. Bil je čas žetve in padali so še zadnji snopi te tako pomembne prehrane za ta pre-del sveta. Na mejnem prehodu pa so se pričele stvari malce za-pletati. Ko smo čakali na prehod, sem čas izkoristil za opazovanje Ijudi. Tibetanci so me dobesed-no fascinirali, kajti njihovi obra-zi so drugačni od Nepalcev in Indijcev. Občasno se pojavi kakšen "velikan" ki ima svoje življenske korenine v notrajno-sti Tibeta. Prebivalci so toplo napravljeni, nekateri zaviti v kožuhe, kajti vremenske razme-re na takšni višini so dokaj ostre. Pri starejših ljudeh so ob- smo na tovornjaku komaj stali z vso opremo na hrbtih, so carini-ki namerno zadrževali voznike. Tovornjak je speljal, toda vožnja je bila zelo kratka, samo do "MOSTA PRIJATELJSTVA", kjer smo morali zapustiti vozilo in z vso opremo peš kreniti čez razi zgubani od pogostega ostrega vetra,. lica pa od sonca temno ijavo opečena. Po dobri uri čakanja se je le primajal naš vodič, obenem pa so pripeljali tovornjak. Name-stitev na tovornjak je bila podo-bna natovarjanju živine, ki jo peljejo na zakol ali natovaijanju obsojencev, ki jih peljejo na streljenje. Kitajske metode pra-nja možganov so enkratne. Ko most, nato pa se zopet povzpeti na vozilo. Minili sta že dve uri, kar smo se pripeljali na mejo, mi smo pa še kar čakali na kitajsko milost. Ti fantiči v zelenih uniformah so zakon za Tibetance. Pravila igre menjavajo, kakor se jim pač zljubi. Kar oddahnem se, ko to-vornjak spelje. Vožnja je divje strma, kajti cesta pelje v ključih proti mestu ZHANGMU, v ka- terem se namestimo v edinem hotelu. Stavba deluje zelo hlad-no, še bolj pa v uniforme ob-lečeno osebje. Občutek imaš, da si prišel v zapor. Sobe so velike, zanemarjene in zastrte. Prese-neti me termo steklenica z vročo vodo za čaj. Sobo si delim z Japoncem Toshimo, ki pa na žalost slabo govori angleško. Ker nama je ostalo še nekaj ur do noči, sva si ogledala me-sto, ki je dobesedno pripeto na hrib. Na blatni cesti najprej za-menjava nekaj dolaijev za JUA-NE (8,1 juana za 1 dolar), nato pa se napotiva vse do konca me-sta. Pozornost nama vzbudi spo-menik Kitajcem, padlim za svo-bodo. Naenkrat postaneva lačna, zato zavijeva v edino muslimansko restavracijo. Da je sredi budističnega mesta musli-manska restavracija, se mi zdi zelo nenavadno. Poleg okusne-ga čaja si privoščiva pečeno ja-kovo meso. Ker ima Tosihima rojstni dan, vse skupaj zalijeva s povprečnim kitajskim pivom. Lokal sva zapustila že v trdi te-mi, toda o kakšni ulični razsvet-Ijavi ni bilo govora. Nekajkrat sem stopil v blato ali v veliko lužo. Dokaj utrujen in pre-mražen sem padel v posteljo in zaspal kol ubit. Moja prva noč v Tibetu je bila brez sanj in pre-bujanja. 16. septembra 1999 TO IN ONO NAŠ ĆAS 11 * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * ■: M ibli !MU OVEN OD 21. 3. DO 21. 4. Nekaj ni v redu, pa ne veste kaj. Samo čutite napetost in neko prepreko, katere vzrok vam je nejasen in je zato tudi ne boste mogli razrešiti. Na življenje vse preveć gledate z rationalne strani. Nekaj je tudi v vaši duši in seveda v dušah ostalih Ijudi. Ko boste to doumeli, boste težavo tudi lahko rešili. Sicer pa je napredek že to, da čutite prisotnost te napetosti. V nasprotnem primeru še tega ne bi vedeli. 4. DO 20. 5. Videli ste kozarec uspeha, pogledali vanj, krepko nagnili in zdaj ste si tako všeč, da prekipevate od samozavesti. Vse lepo in prav, toda ali se zavedate meja? Vse ima nekje, nekoč svojo dokončno postajo, preko katere ni moč brez manjšega odrekanja. Razmis-lite. Razmislite o pravilnosti svojega počctja In se vsaj za trenutek ozrite k prijateljem. OD 21. 5. DO 21. 6. V sebi nosite skrivno željo, ki bo kmalu postala meso in kri. In to s pomočjo starega znonca, na katerega ste že pozabili. Pre-senečenje bo seveda veliko. Da pa tega presenečenja ne bomo s tem sporočilom omilili, vam povemo tudi, da to še ni vse. Nekaj zanimivih dni vas torej čaka, ki lahko bistveno vplivajo na vaše nadaljnje življenje. 6. DO 22. 7. Precej zaposleni ste. Obveznosti se vrstijo druga za drugo in počasi se približujete tistemu, kar ste si vedno želeli. Da vas okolica vidi kot osebo, ki v poslovnem življenju ve kako in zakaj. Nekaj priložnosti se vam obeta na poslovnem področju. Priporočamo pa vam, da še malo počakate. Sicer pa se sami v tako podate šele tedaj, ko ste tudi sami 100-odstotno prepričani vto. 7. DO 23. 8. Nekaj zdrawtvenih težav lahko imate, če ne boste prisluhnili svojemu organizmu. In to samo zato, ker ste postali čustveno nestabilni. Z glavo skozi zid ni najboljša taktika. Pametneje je razmisliti o težavi, bolje dvakrat kot enkrot in šele potem ukrepati. Le tako boste rešili nedavni zaplet, zaradi katerega se in zaradi koterega se vam lahko zdravstveno stanje rahlo poslabša. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Zapravljali bi, pa nimate s čim. Zelite si nežnosti, pa je ne dobite. Lotili bi se kakšne športne aktivnosti, pa nikakor ne morete zbrati volje. Vse naenkrat bi radi. lale neučakanost vas ne bo pripeljala nikamor, kvečjemu boste ostali na isfem mestu s svojimi neuresničenimi željami. Lepo po vrsti. Pri tem naj vam pomagajo sodelavci. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Včasih ste popolnoma gotovi v partnerja, spet drugič imate občufek, da vas želi žejnega peljafi čez vodo. K vsemu skupaj pa svoje dodajo še finanćne težave in cilji, ki ste si jih zadali v tem letu. Morda vam res ne gre tako kot si želite oziroma ste si predstavljali, ampak vse se bo uredilo. In razmislite, kaj si res želite. liste najbolj srčne želje se vedno uresničijo. Da vam ne bo česa žal. ŠKORPIJON OD 24. 10. DO 22. 11. Počasi bo nastopilo vaše obdobje, v katerem si napolnite baterije že s tem, da si privoščite sprehod po jesenskem gozdu. Letošnja jesen vam bo prinesla polno novlh priložnosfi, ki jih bosfe dodobra izkoristili. Uradno se ta letni čas sicer še ni začel, ampak njeno trkanje vas že polni z energijo. Glejte, da v navalu novih sfvari ne boste pozabili na stare obveznosti. Partner še vedno čaka. STRELEC OD 23. 11. DO 22.12. Spoznali boste nekaj, kar vam prej nikakor ni šlo v račun, pa čeprav so se vsi okoli vas trudili, da bi vam situacijo prikazali tako, da bi jo razumeli. V prihodnjih dneh boste tako postorili tisto, kar vam je že nekaj časa ostajalo na mizi. Spoznali pa boste še nekaj drugega. Da prijatelji, ki stejim pomagali, svojo hvaležnost najpogosteje pokažejo z nehvaležnostjo. KOZOROG OD 23. 12. DO 20. 1. Kar nekaj prelomnih trenutkov ste imeli v fem letu. In še nekaj jih bo. Verjetno že v prihodnjih dneh. Gledano z relativistične strani bodo vsi dobri oziroma vsi slabi. Na vas je, da razsodite. Ampak bodite pravični in razumni. Vse, kar se vam zgodi v živl-jenju, se zgodi z razlogom, zatorej ne nergajte in ne pritožujte se. VODNAR OD21.1. DO 19. 2. V poslu uspešno, denarja bo, zdravje bo tudi v redu, no, Ijubezen pa bo začela malo pešati. lako kot vam je že v navadi, boste začeli analizirati odnos med vama in se spraševati, zakaj, kako, kdaj, s ćim,... ležava bo samo v tem, da se partnerju ne bo ravno Ijubilo razglabljati o njemu tako samoumevnih rečeh. Nekaj časa bo sicer še zdržal, potem pa izgubil potrpljenje. Ampak naj vas ne skrbi. ludi to bo minilo. 2. DO 20. 3. Nekaj Ijudi vam bo stopilo na prste, zato se boste razočarani umaknili v samoto. Ne razmišljajte preveć, zakaj se določene stvari dogajajo samo vam. Saj se ne, tudi drugim se. Ohranite trezno glavo in mirno kri. lako boste najlažje prebrodili nekaj čustveno težkih ur in se podali v nove zmage. S trdnostjo in odločnostjo si boste zgradili tudi nekaj uspc-šnih poslovnih zvez. BIK OD 22. DVOJCKA RAK OD 22. nekaj novega tako ali LEVOD23. RIBI OD 20. kih sodobnih alkemistov bomo še poročali. Nista pa smela delati takih poskusov v minulem vikendu, ko so bile vse "mašine" v redakciji noč in dan tako vroče, da bi lahko na njih cvrli jajca. Iz njih je prihajalo tisto, kar držite zdaj v rokah. Janja Košuta -Špegel ter Mira in Boris Zakošek so se dobesedno preselili v redakcijo, drugi pa so prihajali na delovni obisk. Ampak za revijo, ki smo jo posvetili praznovanju v mes-tu, se je to splačalo. Štiri-deseta so navsezadnje najlepša leta. Obenem je bil to resni trening za še večji projekt, ki ga že skiciramo, za zdaj že znameniti Almanah treh občin. ■ mkp časopis ... "Pa poskusimo," mu je predlagal oblikovalec Damir Šmid, "če bi preslika- Bralci nas sprašujejo, če bomo zdaj, ko se je Entente Florale za Velenje tako dobro izšlo, ukinili rubriko Hvalimo, grajamo. Kje pa! Dajte no mir! Z njo bomo zdaj šele imeli pravo veselje. Pred obiskom komisije smo si namreč rekli: kaj pa, če kdo od "Entente" bere Naš čas? Bilo bi zelo nerodno, če bi še sam hotel pobrskati po tistem, kar smo grajali, ne ? Urednik Našega časa Stane Vovk, ki je vedno v tekmi s časom, pa naj gre za ponedeljek ali pa soboto popoldne, je zadnjič razmišljal, kako "fajn" bi bilo, ko bi kdo odkril kaj takega, kar bi misli iz glave neposredno prelevilo na papir in v računalnik in v va uspela. Posodiš glavo?" Stane ni imel proti preizkusu nič, ampak nič tudi ni bilo z njim. Ni še šlo. Bosta pa, sta rekla, še poskušala. O izsled- Novice i hiše ase Kulturni center Ivan Napotnik Velenje AB ON MA J11999/2000 I. GLEDALIŠKI ABON-MA, Beli in Rumeni 1. Gledališče Ptuj, A.R. Gur-ney: LJUBEZENSKA PIS-MA. Režiser: Zvone Šedlbauer. Igrata: Bernarda Oman in Jožef Ropoša. 2. Teater u gostima Zagreb,Yasmina Reza: ART. Igrajo: Boris Buzančić, Van-ja Drach, Relja Bašić. 3. Slovensko narodno gledališče - Drama Ljubl-jana. Irvine Welsh & Harry Gibson: TRAINSPOTTING. Režiser: Erns M. Binder. Igrajo: Marko Mandič, Gorazd Logar, Pia Zemljič in Matija Vastl. 4. Prešernovo gledališče Kranj, Svetlana Makarovič: TETA MAGDA, komedija. Režiser: Dušan Mlakar. Igrajo: Ivo Godnič, Vesna Slapar, Darja Reichman, Vesna Jevnikar, Tine Oman, Matjaža Višnar, Robert Kaučič. 5. Špas teater Mengeš, Dušan Kovačević: BALKAN-SKI ŠPUON. Režiser: Branko Đurić -Đuro. Igrajo: Boris Cavazza, Janez Hočevar Rifle, Mustafa Nadarević, Mari-jana Brecelj, Nina Ivanić. 6. SLG Celje, Vinko Moderndorfer: LIMONADA SLOVENICA, krstna upri-zoritev. RežiserVinko Moderndorfer. DODATNA PREDSTAVA Loški oder Škofja Loka, Vinko Moderndorfer: SRE-DIVRTOV (drama), JOŽEF IN MARIJA (komedija). Režiser: Jože Valentič. II. MLADINSKIABONMA 1. Večer indijskega klasičnega plesa. PLES JE MOJA JOGA. Mr. Ujwal M. Bhole, Indija. 2. Baletna skupina "Croat-ia", Zagreb. Johann Strauss: PLES KADETOV, balet. Libreto in koreografija: David Lichine (ZDA). 3. Cankarjev dom v Ljubl-jani, MUZE SE MUZAJO, kabaret. Sodelujejo: Janez Škof in ansambel Čompe. 4. Tone Partljič: ČISTILKA MARIJA. Režiser: Vito Taufer. Igra: Mojca Partljič. 5. Slov. mladinsko gledališče Ljubljana, W: Shakespeare -Andrej Rozman-Roza: SEN KRESNE NOČI. Režiser: Vito Taufer. Igrajo: Uroš Maček, Matej Recer, Sebastijan Cavazza, Janja Majzelj, Romana Šalehar, Maruša Geymayer Oblak, Ravil Sultanov, Nataša Sul-tanov, Janez Škof, Ivan Peternel, Olga Kacjan, Dario Varga, Robert Prebil, Sandi Pavlin. 6. Dave Simpson : ŽURKA ZA PUNCE. Gledališka zabava. Režija: Violeta Tomič. Igra-jo: Jernej Kuntner, Nina Ivanič, Uroš Smolej, Niko Goršič, , Olga Grad, Marija Lojk, Vesna Slapar, Primož Ranik. III. ZLATIABONMA Vpis je že zaključen IV. SUPER ABONMA ( v Cankarjevem domu v Ljubljani) 1. KITAJSKA OPERA, torek, 12. oktober. 2. TANGO PASION, argentinski tango, torek, 8. november. 3. SIMFONIKI RTV SLOVENUA OTROŠKI ZBOR RTV SLOVENUA Božični koncert, Dirigent: Marko Munih, solistka: Sil-vie Herman, sopran Nedelja, 19. december 1999. 4. UKROČENA TRMOGLAVKA, balet, glasba: Kurt - Heinz Stolze (po Domenicu Scar-lattiju); koreografija in inscenacija: John Cranko (po W. Shakespearu); scenografija in kostumo-grafija: Elisabeth Dalton; odrska postavitev: Georgette Tsinguirides. Koprodukcija med SNG Opero in baletom Ljubljana in Cankarjevim domom. Torek, 18.1. 2000. 5. ORKESTER SLOVENSKE FILHAR-MONUE Dirigent in solist: Boris Pergamenščikov, solist: Daniel Pergamenščkov, vio-lina Petek, 31. 3. 2000. 6. ALFRED BRENDEL, klavirski večer, doyen med svetovnimi pianisti. Sobota, 3. 6. 2000 V. PIKIN ABONMA 1. Lutkovno gledališče Ljubljana, Svetlana Makarovič: TACAMUCA 2. Melita Osojnik: ZELENI ŠKRAT ARIEL 3. Lutkovno gledališče Mari-bor, Perrault-Kurent: OBU-TI MAČEK 4. Kulturni hram Moste, Brata Grimm: RDEČA KAPICA 5. Lutkovno gledališče Ljubljana, Oton Župančič: MEHURČKI 6. Plesni studio N Velenje: PLESNA PRAVLJICA CENE ABONMAJEV IN VPISOVANJE 1. Gledališki abonma, beli oziroma rumeni: - sredina 9.500 SIT - stranski levo in desno 9.000 SIT - upokojenci, mladina 8.500 SIT 2. Mladinski abonma 3.000 SIT 3. Zlati abonma od 19.800 do 24.300 SIT 4. Super abonma 14.000 SIT 5. Pikin abonma 3.000 SIT 5. Abonma 6 voženj v Ljubl-jano 8.000 SIT Vpisovanje bo od petka 8. do petka 22. oktobra, vsak dan od 8.00 do 17.00, v soboto do 12.00, v pisarni prireditev Kulturnega cen-tra Ivan Napotnik Velenje, Titov trg 4, Velenje, telefon 8982 572, 8982 571; faks 8982 585. Vpisovanje za dosedanje abonente bo do srede 13. oktobra, po tem datumu lahko njihove sedeže dobi-jo novi abonenti. Abonma je možno plačati z dvema čekoma, ki sta vnovčljiva 27. oktobra in 27. decem-bra. Pravica do upokojenskega in mladinskega abonmaja ni prenosljiva. Predstave bodo praviloma ob ponedeljkih in torkih. 12 NjIŠ ĆAS VRTIUAK 16. septembra 1999 FRKANJE Dim in cvet Kakor koli že: Velenje je z Goren-jem in cvetenjem že v Evropi. Od višine se zvrti Nekateri pri nas imajo izredno višoke plače; vrti pa se tistim spo-daj. Luknja do luknje Bolj ko so tuja moštva luknjala mrežo velenjskih nogometašev, bolj je Janko Lukner razmišljal o odstopu. Premier zdrav, vlada pa... Nas premier Janez Drnovšek se je čil in zdrav vrnil na delo. Predsed-nik vlade zagotavlja, da je res zdrav. Za vlado tega ne moremo trditi. 10 strašnih let Naša Strašna Jožeta slavita desetletnieo delovanja. Glede na to, kake čase preživljamo, bi bila lahko še bolj strašna. In še (na) veliko let! Nein za Nek Avstrijci izrekajo odločni nein za našo Nek. Mi pa se delamo, da ne razumemo nemško. Ne po vodi Imamo dobre ideje, kako rešit nesrečno velenjsko kopališče. Da le ne bodo tudi te ideje splavale po vodi, kopanja željni Velenjčani pa ostali na suhem. Potrebno presajanje Tudi pri nas vse bolj presajamo razne organe. Nekateri menijo, da ne bi bilo slabo, če bi transplanti-rali še kak državni organ. Krepitev vezi Velenjski nogometaši so v soboto vtkali še eno nit v krepitev šaleško-koroškega sodelovanja. Napredovanje nazaj Bolj ko namerjamo korak prot tisti pravi Evropi, bolj nam spodr sava nazaj na Balkan. • • Smučišča so seveda "aktualna" v zimskem času, pa bi bilc •enopRIv; čebi zaobjek-te na njih poskrbeli tudi poleti. Takšen je pogled na "dvorišče" pred brunarico na vrhu vlečnice smučišča v Šaleku. •••••••••• • • Evropsko komisijo je v Velenju še zlasti navdušila skrb za okolico delovnih okolij ter urejanje rekreativnih površin. Čudili so se, da degradacije okolja zaradi izkopavanja premoga ni čutiti. Velenjski pre-mogovnik si zato zasluiži priznanje tudi v tejle naši rubriki. m » Mirko Grešovnik, župan Mislinje: "A niso rekli, da si Kozjak delimo trije župani?" REZANJE JOJTANJA t V Soštanju se obeta pestra, če ne že burna poli-tična jesen, ki jo bodo zainesljivo precej označile pred-videne volitve novega župana. Tako bo prej kot smo si nekateri predstavjjail, tudi v naši oboini slišati znani rek, ki v temelju označuje institut vladanja. Glasi se: "Kralj je mrtev, živel kralj!" Vsi pa očitno niso takšnega mnenja in mednje lahko uvrstimo šoštanj-ske socialdemokrate, ki bi radi čas zavrteli nazaj. Predlagali so namreč, da njihov pokojni član, ki je bil v Šoštanju dvakrat izvoHjen na funkcijo župana, dobi priznanje častnega občana Občine Šoštanj in sicer posmrtno. Zadeva ni sporna zaradi samega navidez-no dobrega namena, da se pokojni pač čimdalje ohra-ni v dobrem spominu živečih. Bolj nerodno je to, da je kot pika na i tudi ta predlog stranke SDS formalno gledano nezakonit, saj so bili zamujeni vsi roki za priglasitev predloga nagrade. Če je prav razumeti obrazložitev nagrade, bi naj pokojni dobil nagrado zaradi svojega dela ko je živel, ne pa zato, ker je umrl. Torej res ni bilo nobenega pravega razloga, da so čakali do konca in šele potem stavili predlog za nagrado. S tem je razkrito pre-cejšnje licemerje strankarskib kolegov pokojnega, sam pa sem prepričan, da ni daleč dan, ko bodo prav predlagatelji nagrade opravičevali nekatere v nebo vpijoče nepravilnosti minulega časa, kot izkJjučno odgovornost pokojnega. Komisija za pripravo predlogov za nagrade se je našla v precepu. Kako naj zavrne predlog, kot neza-konit, brez da bi se je prijela stigma, da ima "nekaj proti" pokojniku, čeprav je bil razlog zavrnitve pov-sem jasen. Socialdemokrati so rok zamudili in komi-sija bi morala njihov predlog zavrniti! Iz zapisnika komislje sicer lahko razberemo, da je na sami seji predlog ustno predstavil že eden od podžupanov. Toda ker le-ta ni član stranke, ki je pokojnika predla-. gala za nagrado, je to šteti tudi za nezakonit pritisk "izvršnika" na komisijo, ki jo je imenoval svet občine! Seveda ne gre dvomiti, da občinski svet ne bo podelil posmrtne nagrade, bo pa le malce hudo, če bo tudi tukaj obveljal argument komisije, da je bil občinski odlok o nagradah prekršen zato, ker je bila smrt pokojnika "izjemen dogodek", nagrado pa si pokojni zasluži za "izkazano izredno požrtvovalnost, hra- Velenje sodi med najbolj urejena evropska mesta in nosi zla-to medaljo mednarodne komisije Entente Florale. Nositi takšno priznanje pa ni kar tako. Vedetije treba, da nas bodo obiskovalci zdaj še bolj kritično opazovali, torejje treba skr-beti za res ni čistočo v bodoče še bolj zavzeto. V našem ured-ništvu smo se odločili, da bomo rubriko nadaljevali. m > "Taubija sem poslal po malico, kaj bo le prinesel, ko mu nisem povedal, kaj bi jedel," je Franci Blatnik, znan velenjski veteri-nar prišepnil direktorju Zdrav-stvenega doma Velenje Jožetu Zupančiču. m > "Ne, ne morem ti dati, boš moral sam v vrsto. Tole imam za Zupančiča in Blat-nika, ki sta postala lačna takoj, ko sta na Kozjaku stopila iz avta. Tebi pa pripo-ročam, da raje počakaš na golaž," se Franc Avberšek (za prijatelje Taubi), di-rektor Erica, ni pustil prepričati, ko ga je znanec nagovarjal, da mu odstopi del malice. brost in čiovekoljubnost"? Ne morem se znebiti vtisa, da se pravzaprav še zadnjič dogaja manipulacija s pokojnikovim imenom v korist političnega marketin-ga. Na dan, ko je pokojni zapustil ta svet, bi se nam-reč morali vprašati, kdo ga je lansko jesen priganjal, da je sploh kandidiral, čeprav so vsi vedeli, da je res-no bolan. O tem so čivkali vrabci na strehi in obstaja-jo dokazi, da je bil pokojni že pomladi leta 1998 opra-vtlno nesposoben. Zanj in v njegovem imenu so očitno odločali drugi. Tudi tisti, ki so si prigrabili pri-stojnosti za dela, za katera niso imeli pooblastil in ki so si z efekti udarništrva kupovah nove avtomobile višjega cenovnega razreda! Kar pa se same obrazložitve predloga za nagrado tiče, si upam trditi, da je bila z njim pokojniku storje-na medvedja usluga. Je že res, da tudi pri nas velja še en pregovor, ki se glasi: "O mrtvih samo dobro!" To pomeni, da se ob pokojnemu pozabijo kakšne slabosti in napake iz življenja. Zato se marsikaj spregleda in zamolči. Vprašanje pa je, če nam lahko ta rek služi za izgovor, da si o pokojnih izmišljamo neresnice, ki bi povečale njegovo "tržno vrednost". Za to namreč gre! Za uresničevanje še ene parole, ki smo jo spoznali v začetku osemdesetih let in se ji reče: "Posle Tita Tito!" Da gre pri socialdemokratskih predlogih za občinske nagrade za premiš]jene predvolilne poteze dokazuje dejstvo, da prepoznega predloga za pokojni-ka niso vložili zaradi pozabljivosti ali površnosti, saj so vendar pravočasno predlagali nagradi za Osnovno šolo Karla Destovnika Kajuha. S tem pa se odpira še eno vprašanje, kam nas v Šoštanju pravzaprav vodi politični klan največje šoštanjske stranke? Ce bi sam zasedal mesto ravnatelja šole, bi se počutil zelo nesrečnega, če bi politiki predlagali nagrado za usta-novo, ki bi jo vodil, pa naj bi prišel predlog z leve ali desne, od rdečih, črnih, ali zelenih! Očitno se social-demokrati odločeni držati Šoštanj na pol, med levimi in desnimi in tako niso niti za las boljši od tistih, ki so petdeset let gradili svojo moč na prav takšnih temeljih. In zato bom zapisal misel, ki bi se je še pred štirimi ne upal. Razcvet nestrankarske politike v Šoštanju je posledica aktivnosti tistih ljudi, ki si bolj kot travme preteklosti želijo povprečno in normalno življenje v prihodnosti. Zaradi te ugotovitve pa je dober tudi nezakonit predlog socialdemokratov za častnega občana. ■ Perorez 16. septembra 1999 PRAZNIK kVAS VAS 13 Leto dni mineva od prvega praznovanja občine Nazarje, obenem tudi pet let delovanja samostojne občine. Spomini na prvo praznovanje so zares lepi. Vse takratne prireditve so bile za srce in oči, odpirali so nove ceste, odkrivali spo-minske plošče, krajani so se srečevali ob obujanju lončar-stva in dogodkov iz preteklo-sti, bil je čudovit literarni večer, obilo športnih srečanj, pa seveda svečana seja občin-skega sveta in veselo srečanje krajanov z ognjemetom. Za občinski praznik se seveda spodobi, da vsako leto vsebu-je nekaj pomembnega za občino in zlasti za občane. Tako bo tudi letos, saj bo na-zarska občina v soboto, 18. septembra, slavila svoj drugi praznik. Prireditev bo morda nekoli-ko manj kot pred letom dni, č-eprav videz vara, za sam kraj Nazarje in občino v celoti pa bo ta praznični dan izjemnega pomena, celo zgodovinskega. Prvič sploh so namreč pridobi- li popolno osnovno šolo, prav njej pa so posvetili tudi datum občinskega praznika, saj so prav 18. septembra lani dobili listi-no o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Nazarje. Učenci vseh razredov v klopeh nove in lepe šole sicer sedijo že od pr-vih dni letošnjega šolskega leta, otvoritveno slovesnost pa bodo izvedli jutri popoldne po svečani seji občinskega sveta, seveda v prostorih nove šole. "Res bo to za vse nas velik dan, srečni in ponosni smo na to izjemno pridobitev, saj smo hkrati s popolno osnovno šolo pridobili tudi lepe prostore za našo glasbeno šolo. Gradnja novega šolskega poslopja z za-jetno posodobitvijo dosedanje-ga je tekla po načrtu, z velikimi prizadevanji pa obe šoli učence sprejeli že 1. septembra. Doslej je naložba skupno vredna 272 milijonov tolarjev, opravljena gradbena dela 202 milijona, oprema in učila 46, ostali stroški pa 24. Po prvotnem načrtu naj bi letošnjo jesen do-gradili tudi telovadnico za po-trebe šole in vrtca, vendar smo se glede na želje in potrebe vseh 1 ■ mmmm Naj rek "vslogijemoč velja tudi naprej! Vsem občankam in občanom čestitamo za praznik OBČINSKI SVET IN ŽUPAN OBČINE NAZARJE krajanov odločili za gradnjo večje telovadnice, takšne, ki bo služila različnim potrebam vseh občanov, kar seveda pomeni časovni zamik S soglasjem vseh treh krajevnih skupnosti, društev in občinskega sveta jekta. V preteklih dveh letih smo žgradili kanalizacijo in raz-bremenilnik v Nazaijah, nasled-nje leto pa bomo skupaj z občino Mozirje povečali čistilno napravo v Lokah. Seveda ima-mo v načrtih tudi posodabljanje Peta obletnica samostojne občine je primeren čas, da pogledamo, kaj vse smo v teh letih postorili in zgradilipo krajih in zaselkih naše občine. Vem, da še marsikaj manjka in da imajo občani še veliko problemov in želja, upam pa tudi, da znajo oceniti, kaj in v kakšnem času lah-ko storimo. Prej in bolje bo opravljeno, če bomo sodelo-vali vsi in skupaj poiskali najboljše rešitve, ker še vedno velja: VSLOGIJE MOČ! Vsem občankam in občanom želim, da skupaj upihne-mo pet svečk, si zazelimo še naprej dobrega razumevanja in se veselimo ob 18. septembru, prazniku naše občine! tako pripravljamo nov projekt. Gradnjo telovadnice bomo začeli oktobra ali novembra in jo sklenili pomladi. V prihod-njih počitnicah bomo preure-dili in dozidali še staro šolo, torej bo celotna naložba skle-njena do tretjega občinskega praznika, pravi župan Ivan Purnat. Šoli in šolstvu je bila torej namenjena osrednja pozor-nost, težav, nalog in dosežkov pa ni manjkalo tudi na ostalih področjih. Trije odseki cest v dolžini dveh kilometrov so pripravljeni za asfaltiranje, kar bodo opravili pomladi, še precej je ostalih za krajane pomembnih "drobnarij," omeniti pa velja, da so do šole pripeljali toplovod, na katere-ga se bodo lahko priključili tudi stanovalci starejši blokov, za ostale hiše pa pripravljajo projekte za daljinsko ogreva-nje, na katerega se bodo lah-ko krajani priključili v nasled-njih letih, to pa pomeni ene-ga največjih prihodnjih pro-jektov. "Gotovo bo velik prihodnji zalogaj gradnja daljinskega ogrevanja Nazarij, saj so bile Nazaije izbrane med deset slovenskih krajev za to po-dročje v okviru programa Phare, zajetna naložba je to-rej odvisna od nepovratnih sredstev države in programa Phare, naša naloga pa je celo-vita priprava zahtevnega pro- cest, šiijenje javne razsvetljave in odpravljanje drugih proble-mov, ki tarejo občane," našteva bodoče naloge Ivan Purnat. Občane pa tarejo tudi posle-dice lanskoletnih katastrofal-nih poplav. Prav te so obeležile minulo leto, saj so področje obnavljati prav v teh dneh. res je tudi, da je dela v zvezi z od-pravljanjem posledic poplav ogromno, od dela na terenu do zagotavljanja potrebne doku-mentacije ter sanacijskih pro-gramov, ker država na lepe oči ne da denarja, za vsak naj-manjši poseg morajo biti papir-ji in dovoljenja. Škoda v naši občini je bila ocenjena na 448 milijonov tolarjev, država jih je priznala 205. V decembru in ja-nuaiju smo za najnujnejše pre-jeli 18 milijonov, kasneje pa nam je na podlagi sprejetega ustreznega zakona država odo-brila 71 milijonov tolaijev. Od tega naj bi letos prejeli 29, leta 2000 pa še 41 milijonov, vse se-veda na podlagi potijenega sa-nacijskega programa." V nazarski občini so veseli dejstva, da se je naselje Prihova po mnogih letih na podlagi odločitve Ustavnega sodišča vendarle priključilo Nazaijam, občina se sedaj trudi s pridobi-vanjem dokumentacije za ure-ditev podjetniške cone v tem naselju, prav tako je že zagoto- Dobitniki ietošnjih priznanj ZLATIGRB občine Nazaije: Silvo FORŠTNER iz Šmart-nega ob Dreti, Anton KREFL iz Pustega polja in Srečko URTELJ iz Zlabra, vsi za življenjsko delo. GRB občine Nazarje: Podjetje BSH d.o.o. Nazarje za iz-jemne dosežke pri razvoju podjetja in ohranjanju delovnih mest. PRIZNANJE ŽUPANA: prostovoljna gasilska družba Šmartno in Gorica ob Dreti ter Nazaije za izjemno požrtvo-valnost pri odpravljanju posledic novembra 1998. občine in kraja Nazarje opu-stošile kmalu po prvem občin-skem praznovanju. Ivan Purnat: "Škoda je bila in je še ogromna. Najnujnejše smo opravili takoj, seveda tisto, kar je bilo v naši moči, najpomembnejše stvari pa, žal, še čakajo. Vse jesenske in zimske mesece smo posvečali odpravljanju teh posledic, saj smo morali čim prej zagotoviti prevoznost krajevnih, lokalnih in gozdnih cest ter mostov v Kokarjah in v Spodnjih Krašah. Na vso žalost dela na reki Dreti in njenih pritokih ne tečejo tako, kot obljubljajo državne službe in izvajalci, tudi nasip v Nazarjah še kar "kliče" novo poplavo, čeprav naj bi ga začeli vila študijo za zavarovanje na-zarskega dela Dobrovelj s Čreto in Krašico v obliki krajin-skega parka in še bi lahko naštevali. "Peta obletnica obstoja občine je primeren čas, da po-gledamo, kaj vse smo v teh letih postorili pa krajih in zaselkih naše občine in kaj'vse smo zgra-dili. Vame, da še marsikaj manj-ka in da imajo občani še veliko problemov in želja. Upam tudi, da znajo oceniti, kaj se lahko stori in v kakšnem času. Prej in bolje bo opravljeno, če bomo vsi sodelovali in skupaj poiska-li najboljše rešitve, ker še vedno velja - v slogi je moč!" MJanez Ptesnik 26. mala Napotnikova kiparska kolonija ZAVODNJE - Medobčin-ska zveza prijateljev mladine Velenje bo jutri (v petek)17. in soboto 18. septembra organizirala že 26. malo Napotnikovo kiparsko kolo-nijo. Tudi tokrat bodo mladi umetniki ustvarjali v Zavodnjah nad Šoštanjem. Ob koncu kolonije, v so-boto, bodo pripravili še raz-stavo izdelanih skulptur in reliefnih plastik. Na ogled vabijo ob 14. uri. Utp TelekorrT^) Slovenije V času 32. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju od 10. do 19. septembra lahko preprosto in ugodneje rešite svoje komunikacijske zagate.V tem času bomo predstavili in pod ugodnimi pogoji ponudili tudi izpopolnjeno različico paketa ISDN 3000 - Modri paket ISDN 3000. Paket ISDN 3000 vsebuje: • ZAMENJAVO ANALOGNE LINIJE ZA PRIKLJUČEK ISDN • DIGITALNI ISDNTELEFON • DOSTOP DO INTERNETA PREKO SIOL INTERNETA • ISDN MODEM • MONTAŽO ISDN MODEMA IN PRIKLJUČITEV NA INTERNET Izbrali boste iahko zmogljivejši modem ISDN ProTa. Nanj lahko priključite tudi dva obstoječa telefona, omogoča vam pošiljanje faksov, prevezovanje, interne pogovore, ustrezala pa vam bo tudi katera od številnih drugih prednosti tega modema. Danes pametna, jutri nujna odločitev! Naroćila vTeletrgovinah in na brezplaćni telefonski številki 080 3000. 14 W ČAS TV SPORED 16. septembra 1999 CETRTEK, 16. septembra SLOVENIJA 1 09.30 Pod klobukom 10.20 Zgodbe iz školjke 11.15 Življenje ptic, 3/10 12.05 Nastanek in odkritje sveta, 1/9 12.35 Mojstrovine Slovenije 13.00 Poročila, vreme, šport 14.00 Intervju: Božidar Pahor 14.50 Zoom 16.20 Osmi dan 16.50 Tedi, oddaja za mularijo 17.30 Ročne ustvarjalnosti 18.0 Obzornik, vreme, šport 18.10 Izobraževalna oddaja 18.30 Humanistika 19.0 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 20.55 Naj gre ta kelih mimo mene... 21.05 Leteči cirkus Montyja Pythona, 18/45 21.35 Homo turisticus 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.20 Lani v Marienbadu, franc. film 01.10 Humanistika SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.15 11.40 12.05 13.05 14.05 14.30 15.55 18.05 19.00 19.25 19.55 22.00 23.10 00.00 00.25 Videoring s Tino Ženska v belem, 2/12 Na robu, 5/22 Filmski triki: nesreče na morju Ob cesti, 2/4 Svet poroča Tabaluga, 14/26 Strah pred črnim klobu-kom, amer. film Nova Gorica: nogometna tekma za pokal UEFA, HIT GORICA:PANATHINAIKOS, prenos Dr. Ouinnova, 9/27 Nikoli v dvoje brez tebe, 3/60 Videoring s Tanjo Nogometna tekma za pokal UEFA, ANDERLECHT:SCT OUMPIJA, prenos Antonia in Jane, ang. film Črni sneg, 6/12 Alica, evropski kult. maga-zin Kolesarska dirka po Španiji, posnetek B^CM^ HN| jrv j 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Top shop 09.20 Umazane laži, nad. 10.10 Divji angel, nan. 11.05 Moč Ijubezni, nan. 12.0CT Newyorška policija, nan. 13.0 Kameleon, nan. 14.30 Matlock, nan. 15.0 Roseanne, nan. 15.30 Varuška, nan. 16.00 Cosby, nan. 16.30 Umazane laži, nad. 17.15 Divji angel, nad. 18.15 Moč Ijubezni, nad. 19.15 24 ur 20.00 Raztresena Ally, nan. 20.55 Nikita, nad. 21.50 Prijatelji, nan. 22.20 Brez zapor z Jonasom 23.05 Kameleon, nan. 00.00 M.A.S.H., nan. 00.30 Krila, nan. 01.00 24 ur, ponovitev 09.00 Najspotdneva 09.05 Naj spot, ponovitev glasbe- ne oddaje 10.35 Vabimo k ogledu 10.40 TV izložba 10.45 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Regionalne novice 19.05 otroški program: Iskri vra- nec, 2. del risan. filma 19.35 TV izložba 19.40 Obvestila 19.55 EPP/ vabimo k ogledu 20.00 Filmi na vtv: Rdeči škorpion 2, ameriški akcijski film 21.35 Regionalne novice 21.40 Kako biti zdrav in zmagova ti; s.e.m. 87 22.10 Zgodovina avtomobilizma, 29. del 22.30 Najspotdneva 22.35 TV izložba 22.40 Videostrani PETEK, 17. septembra OVENIJA 1 Ročne ustvarjalnosti > Tedi, oddaja za mularijo Oddaja za otroke Na robu, 3/3 }5 Izobraževalna oddaja Humanistika Poročila, vreme, šport Po domače 0 23. mednarodni pevski fe-stival v Celju Opus Mostovi Rdeči grafit Obzomik, vreme, šport Raziskovalec, 13/13 Risanka TV dnevnik Zrcalotedna Petka Kelih II: kelih zveličanja Caroline v velemestu, 10/25 X) Odmevi, vreme, šport Polnočni klub Simfoniki RTV Slovenija in filmska glasba LOVENIJA 2 Videoring s Tanjo Dr. Ouinnova, 9/27 Jahalni suknjič, amer. film Mandela, ang. film Alica, evrop. kult. magazin Otok bojevnikov, 1/3 0 Po Sloveniji 5 Popolna tujca, 12/24 0 Simpsonovi, 28/50 Nikoli v dvoje brez tebe, 4/60 0 Videoring Danes in nikoli več, 19/20 5 Življenje v ognju, dokum. oddaja Film tedna: 92 minut go- spoda Bauma, izraelski film 5 Red in zakonitost, 15/22 Izgnanstvo, 1/7 — 0 Dobro jutro, Slovenija 0 Top shop 0 Umazane laži, nan. 0 Divji angel, nad. 5 Moč Ijubezni, nad. Raztresena Ally, nan. 0 Kameleon, nad. 00 Matlock, nan. 00 Roseanne, nan. 30 Varuška, nan. 00 Cosby, nan. 30 Umazane laži, nan. 5 Divji angel, nan. 45 Moč Ijubezni, nad. 24 ur Petkova akcija: živi ogenj, amer. film Dosjeji X, nan. Obiskovalec, 5. del To je spolnost, erotična se- rija 24 ur, ponovitev 00 Dobro jutro, informativno- razvedrilna oddaja 00 Filmi na VTV: Rdeči škorpi-on 2, ameriški akcijski film 30 Vabimo k ogledu 35 Kako biti zdrav in zmagova- ti; s.e.m. - 87. 05 Zgodovina avtomobilizma, 29. del 30 TV izložba 35 Videostrani 55 Naispotdneva 00 Miš maš, otroška oddaja 00 Regionalne novice 05 Program za otroke 30 TV izložba 35 Obvestila 55 Epp/ vabimo k ogledu 00 Filmi na VTV: dekle iz broo-klyna, ameriški film, spon-zorfilma je Gorenje d.d. 40 Regionalne novice 45 Iz oddaie dobro jutro 35 TV izložba 40 Videostrani SOBOTA, 18. septembra SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Cofkocof, 12/13 08.55 Podklobukom 09.45 Denver, 11/27 10.05 Kino Kekec: Sreča na vrvi- ci, slovenski film 11.40 Caroline v velemestu, ' 10/25 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Homo turisticus 13.50 Prisluhnimo tišini 14.20 Petka 15.20 Fani, češki film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Navrtu 18.35 Ozare 18.40 Obiskali smo ..., 8. del 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Orion: zmagovalci sloven- ske popevke'99 21.45 Daritev bodi ti življenje celo 21.55 Zgodbe iz Avstralije, 2/9 22.40 Poročila, vreme, šport 23.05 Pa me ubij, nan. 5/6 23.30 Melissa, 6/6 00.20 Mamini fantje, amer. film SLOVENIJA 2 08.50 Videoring 10.00 Noro zaljubljena, 6/25 10.20 Učitelj, 12/18 11.10 Steklena devica, 2/3 12.00 Obljubljena dežela, 6. del in 7. del : 16.55 Kranj: DP v košarki (M), TRIGLAV:KRKA, prenos : 18.30 Kolesarska dirka po Španiji, ; posnetek ; 19.30 Videoring z Natalijo i 20.00 Noro zaljubljena, 17/25 : 20.25 Maščevanje žene, franc. I film j 22.30 Cikcak ; 23.00 Sobotnanoč j 01.00 Sla, nan.9/22 07.0 Jetsonovi, risana serija 07.30 Kremenčkovi, risana serija 08.00 Maska, risana serija 08.30 Batman, risana serija 09.00 X-men, nan. 09.30 Skrivnostni svet Alex Mack, nan. 10.00 Kalifornijske sanje, nan. 10.30 Križarjenje, nan. 11.00 Tarzan, nan. 11.30 Brez zapor z Jonasom, po-novitev 12.30 Miss Slovenije, ponovitev 14.30 Fotomodeli, nan. 15.30 Mala Daniela, nad. 16.30 Pop'n'roll, glasbena oddaja 17.30 Beverfy Hills 90210 18.20 Melrose place, nad. 19.15 24 ur 20.00 Kviz, amer. film 22.25 Teksaški mož postave, nan. 23.15 Norost kralja Jurija, amer. film 01.15 Playboy special, erotična serija 02.00 24 ur, ponovitev iall 27 NEDEUA, 19. septembra SLOVENIJA 1 08.00 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, 18/26 08.25 Babar, 16/65 08.50 Telerime 09.00 Papež v Mariboru 14.00 Poročila, vreme, šport 14.10 Ljudje in zemlja 15.00 Pomagajmosi 15.5 Prvi in drugi 16.05 Potepanja 17.15 Obzornik, vreme, šport 17.30 Papež v Mariboru 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.30 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, vreme, šport 22.50 Moja najljubša opera 23.50 Prvi in drugi SLOVENIJA 2 09.00 Videoring z Natalijo 09.25 Emily z mesečeve domačije, 13/13 1:0.15 Davovsvet, 13/26 10,40 Nevarni zaliv, 1. del 11.10 Zvezde Hollywooda 11.40 Cikcak 12.25 Motociklizem: VN Valencije, 250 ccm, prenos 13.20 Pripravljeni, oddaja o slo- venski vojski 13.55 Motociklizem: VN Valencije, 500 ccm, prenos : 14.55 Orion: zmagovalci sloven- ske popevke'99 : 16.20 Leteči cirkus Montyja Pythona, 18/45 j 17.30 Zlatarna, film j 19.00 Papež v SLoveniji - odhod j 20.45 Obcesti, 3/4 ! 21.40 Trk, 2/3 j 22.30 Šport v nedeljo j 23.15 92 minut gospoda Bauma, j izraelski film 09.00 Najspotdneva 09.05 Miš maš, ponovitev 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Filmi na vtv: dekle iz broo- klyna ameriški, film 11.50 TV izložba 11.55 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Otroški program: otroške melodije morja in sonca 19.45 TV izložba 19.50 obvestila 19.55 EPP/vabimo k ogledu 20.00 827. VTV magazin, regio-nalni informativni program 20.20 200 glasbenikov v pozdrav 200. oddaji radia ognjišče, ponovitev 2. dela 21.55 827. VTV magazin, ponovi-tev 22.15 Najspotdneva 22.20 TV izložba 22.25 Videostrani 07.00 Jetsonovi, ris. serija 07.30 Kremenčkovi, risana serija 08.00 Maska, ris. serija 08.30 Batman, ris. serija 09.00 X-men, ris. serija 09.30 Skrivnostni svet Alex Mack, nan. 10.00 Kalifornijske sanje, nan. 10.30 Križarjenje, nan. 11.00 Tarzan, nan. 11.30 Beverly Hills 90210, nan. 12.30 Melrose place, nan. 13.20 Clean & Clear, glasbena oddaja 13.50 Matere in hčere, amer. film 15.30 Mala Daniela, rian. 16.30 Otroci ne lažejo, amer. od-daja 17.00 Pod srečno zvezdo 19.15 24 ur 20.00 Patriotske igre, amer. film 22.05 Športnascena 23.05 Šola golfa 23.35 Neusmiljene ulice, amer. film 01.30 24 ur _ —" "" '— kanali ► 27 46 52 Ponovitve oddaj: Miš maš, ponovitev Iz ponedeljkove oddaje do-bro jutro 826. VTV magazin, regio-nalni informativni program Športni torek, športna in-formativna oddaja Iz sredine oddaje dobro ju-tro EPP/ vabimo k ogledu 827. VTV magazin, regio-nalni informativni program Iz petkove oddaje dobro ju-tro Videostrani April prihaja, ameriški film Naj spot, glasbena oddaja Kako biti zdrav in zmagova ti; s.e.m. - 87. del doku-mentarne oddaje Videostrani 10.00 10.50 11.10 11.25 12.15 12.20 12.40 13.30 17.00 18.30 20.00 PONEDEUEK, 20. septembra OVENIJA 1 TV prodaja Rdeči grafit Raziskovalec, 13/13 Na vrtu Obiskali smo ..., 8. del Slovenski magazin Utrip Zrcalo tedna 3.00 Poročila, vreme, šport ,15 Pomagajmo si 5 Sreča na vrvici, slovenski film Polnočni klub Dober dan, Koroška Radovedni Taček Super stara mama, 7/26 Obzornik, vreme, šport Recept za zdravo življenje .00 Risanka Žrebanje 3x3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Gozdarska hiša Falkenau, 16/26 Gore in Ijudje Odmevi, vreme, šport Slomšek in današnji čas 0.05 Recept za zdravo življenje: debelost LOVENIJA 2 Sobotna noč Popolna tujca, 12/24 Simpsonovi, 28/50 Danes in nikoli več?, 19/20 Življenje v ognju, 2/3 Trk, 2/3 Velika vojna, ital. film 6.55 Pripravljeni, oddaja o slo-venski vojski Po Sloveniji Snežnareka, 11/26 . Steklena devica, 3/3 Gospodarska panorama Studio city Noč z Dickom, 12. del Brane Rončel izza odra Velika vojna, ital. film 20.30 0 0 0 0 0 0 5 0 5 5 0 5 5 5 0 0 0 jmr Dobro jutro, Slovenija Umazane laži, nad. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nan. Fotomodeli, nan. Športna scena Matlock, nan. Roseanne, nan. Varuška, nan. Cosby, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nan. Športni krog Moč Ijubezni, nan. 24 ur Trije lopovi in potepin, amer. film Hulkove avanture, nan. Veronikine skušnjave, nan. Kameleon, nan. M.A.S.H, nan. Krila, nan. 24 ur, ponovitev tanali 27 46 52 Dobro jutro, informativno -razvedrilna oddaja 827. VTV magazin, ponovi-tev Vabimo k ogledu 200 glasbenikov v pozdrav 200. oddaji radia ognjišče, ponovitev 2. dela TV izložba Videostrani Naj spot dneva Regionalne novice Otroški program: Alica in Čudežno ogledalo, 1. del ri sanega filma TV izložba Obvestila EPP/ vabimo k ogledu Obisk Svetega očeta v Sloveniji; reportaža iz Maribora Regionalne' novice Iz oddaje dobro jutro Hermes -10. oddaja o mejnih vedah TV izložba Videostrani 0 0 0: 1 0 5 05 0 55 00 05 40 45 55 00 45 50 TOREK, 21. septembra LOVENIJA 1 oo 30 45 20 10 10 00 35 30 .00 .20 .00 .10 .00 .30 .00 .00 .00 .50 .30 15 25 30 .35 TV prodaja Radovedni Taček Waynove dogodivščine, 16/26 Recept za zdravo življenje Potepanja Gozdarska hiša Falkenau, 16/26 Poroćila, vreme, šport Gore in Ijudje Med valovi V znamenju dvojčkov, 12/12 Azil, 12/14 Obzornik, vreme, šport Velike knjige, 1/8 Risanka TV dnevnik, vreme, šport Straussovi, 7/8 Omizje Odmevi, vreme, šport Elizij, drama Znameniti umetniki Velike knjige, 1/8 SLOVENIJA 2 .05 Videoring s Sergejo .30 Snežna reka, 11/26 .20 Gospodarska panorama .15 Studio city .45 Steklena devica, 3/3 .55 Fani, češki film .30 Po Sloveniji .05 Saint Tropez, 25/26 .00 Lingo, tv igrica .30 Videoring 20.00 Šport .00 Pravi bionski človek, amer. znan. oddaja 22.00 Ko smo bili kralji, amer. film 3.25 Svet poroča 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.20 Umazane laži, nad. 0.10 Divji angel, nan. .05 Moč Ijubezni, nan. 2.00 Pop'n'roll 3.00 Kameleon, nan. 4.00 Matlock, nan. 5.00 Roseanne, nan. 5.30 Varuška, nan. 6.00 Cosby, nan. 6.30 Umazane laži, nan. 7.15 Divji angel, nad. 8.15 Moč Ijubezni, nan. 9.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: kazen za nasilneža, amer. film 1.45 Zakon v Los Angelesu, 5. del nan. 2.35 Veronikine skušnjave, nan. 3.05 Kameleon, nan. 00.00 M.A.S.H., nan. 00.30 Krila, nan. 1.00 24 ur, ponovitev kanall 27 OVENIJA 1 V znamenju dvojčkov, 12/12 Azil, 12/14 Velike knjige, 1/8 Omizje Straussovi, 7/8 Poročila, vreme, šport Ljudje in zemlja Znameniti umetniki Pomp Mostovi Pod klobukom Obzornik, vreme, šport Življenje ptic, 4/10 Risanka Dnevnik, vreme, šport Sedmi pečat, jekleno mo- dra, amer. film Odmevi, vreme, šport Osmi dan Poletje v Bohinju Življenje ptic, 4/10 LOVENIJA 2 Videoring Saint Tropez, 25/26 Šport Štafeta mladosti Dekle iz Brookliyna, amer. film Po Sloveniji Nikoli v dvoje brez tebe, 3/60 Liga prvakov v košarki (M), PIVO.LAŠKO:VARESE, pre-nos Liga pravkov v nogometu: MARIBOR TEATANIC:BA-YER LEVERKUSEN, prenos Dekle iz Brooklyna, amer. film 0 09.00 Naj spot dneva 09.05 Obisk Svetega očeta v 00 Sloveniji, reportaža iz mari- bora 00 09.50 Vabimo k ogledu 09.55 Hermes -10. oddaja o 20 mejnih vedah 0.40 TV izložba 35 40 0.45 Videostrani 8.55 Naj spot dneva 9.00 Otroški program: Alica in 20 čudežno ogledalo, 2. del ri- sanegafilma 25 9.40 TV izložba 55 9.45 Obvestila 00 9.55 EPP/ vabimo k ogledu 05 20.00 828. VTV magazin, regio-nalni informativni program 20.20 Športni torek, športna in- 30 formativna oddaja 35 20.35 Filmi na vtv: 55 21.45 Iz produkcije združenja LTV 00 Slovenije, oddaja televizije Primorka 45 22.15 828. VTV magazin, ponovi tev 50 22.35 Športni torek, ponovitev 35 22.50 Naj spot dneva 22.55 TV izložba 25 23.00 Videostrani 30 SREDA, 22. septembra 5 _ 0 0 5 0 Dobro jutro, Slovenija Umazane laži, nad. Divji angel, nan. Moć Ijubezni, nan. Zakon v Los Angelesu, nan. 0 Kameleon, nan. 0 Matlock, nan. 0 Roseanne, nan. 0 Varuška, nan. 0 Cosby, nad. 0 Umazane laži, nan. 5 Divji angel, nad. 5 Moč Ijubezni, nan. 5 24 ur 00 Ujet v mreži, amer. film 45 Newyorška policija, nan. 35 Veronikine skušnjave, nan. 05 Kameleon, nan. 00 M.A.S.H., nan. 30 Krila, nan. 24 ur, ponovitev kanall 27 46 Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja 828. VTV magazin, ponovi-tev Športni torek, športna in-formativna oddaja Vabimo k ogledu Filmi na VTV: Romero, ameriški film, drama TV izložba Videostrani Naj spot dneva Regionalne novice Otroški program: Sparkijev čarobni pianino, 1. del risa-nega filma TV izložba obvestila EPP/ vabimo k ogledu Video top, glasbena oddaja Regionalne novice Večemi klepet: Anica Meh iz Podgorja pri Slovenj Gradcu Iz oddaje dobro jutro TV izložba Videostrani r P^Srr,® tfžS^ Ajvar- Droga280 p. Cash&Carr/ ^mmr7 Pampers plus 35/1 Kompot, breskva 850 p. 199 SIT 229 SIT 1299 SIT Pivo st. (Laško) Merlot - Brda 1/1 Sirup Ace 2/1 119 SIT nng jti^- ^^^ blagovnica 432^^° ^llSr7 Gorica Velenje MŠ i AS 15 16. septembra 1999 MODRO mm KRONIKA V nesreci v Crnovi ugasniio življenje V ponedeljek, 13. septembra, ob 14.50, se je na glavni cesti pri Črnovi, v bližini partizanskih grobov, zgodila huda prometna nesreča, za posledicami katere je takoj po prevozu v celjsko bolnišnico umrl 56-letni Johan P. iz Slovenj Grad-ca. Zaradi nesreče je bila cesta dobri dve uri /aprja za promet. 18-letni Tomaž Ć. iz Varpolj je vozil osebni avtomobil iz smeri Velike Pirešice proti Vinski Gori. Pred ostrim levim ovinkom je zapeljal desno na bankino, nato pa je vozilo pričelo drseti proti nasprotnemu smernemu vozišču. V tis-tem je iz smeri Vinska Gora pripeljal osebni avtomobil 25-letni Janko P. iz Slovenj Gradca. Med vozili je prišlo do trčenja, pri katerem je Jankovo vozilo odbilo na travnato površino. Za Jankom P. je pripeljal voznik osebnega avtomo-bila 45-letni Milan C. iz Velenja, ki ni mogel preprečiti trčenja v vozilo Tomaža Č. Zaradi posledic nesreče je umrl sopotnik v osebnem avto-mobilu Janka P., 56-letni Johan P. Hudo pa je bila poškodovana tudi sopotnica 50-letna Marjana P., prav tako iz Slovenj Gradca, medtem ko sta voznika Janko P. in Tomaž Č. utrpela lahke telesne poškodbe. ■ mkp, foto: vos Huda nesreča pri Črnovije terjala življenje 56-letnega Johana P. Kot sopotnik se je peljal v hundayu. modro-bela kronika Policijska postaja Velenje Traktorist podlegel poškodbam V četrtek, 9. septembra, ob 18.30, se je na makadamski cesti pri Ložnici smrtno ponesrečil traktorist 61-letni Alojz Anton K. iz Ložnice. Kmetijski traktor je vozil proti Podkraju, v bližini svoje stanovanjske hiše pa je zapeljal desno izven vozišča in trčil v betonsko škarpo mostu. Po trčenju se je traktor pričel pre-vračati po gozdu navzdol, voznik pa je pri tem padel z njega. Domači so ga našli prib-ližno uro po nesreči. Z reševal-nim vozilom so ga odpeljali v zdravstveni dom. Zal pa so bile njegove poškodbe tako hude, da je med prevozom umrl. Skozi okno priletela molotovka! V sredo, 8. septembra, ob 22.35, je neznanec za katerim poizvedujejo, na Partizanski cesti v Velenju v okno stanovanjske hiše, last Zvoneta B., vrgel gorečo steklenico, tako imenovano molotovko. Na oknu, zavesah, opažu in roleti je zaradi požara nastalo za okoli 400.000 tolarjev škode. Ogenj so pogasili gasil-ci. Segel po policistovi pištoli Vsredo, 8. septcmbra, malo po 17. uri, sta velenjska policista v Saleku legitimirala 17-letnega Igorja R. Ta se z ukrepom očitno ni strinjal, zato se je policistom uprl. Da pa bi bil še močnejši, je policistu iz toka . poskušal vzeti pištolo. Njegovo ; ravnanje sta policista preprečila z uporabo fizične sile. Kriminalisti bodo zoper Igoija napisali kazensko ovad-bo. Kje je modri megan? ; V noči na četrtek, 9. septem-bra, so na Kidričevi cesti v Velenju ukradli Renaultov megan, modre barve, reg-| istrskih oznak CE E2 816, last Tomaža S. Če bi kdo karkoli vedel o pogrešanem vozilu ali storilcu, ga prosijo, da to sporoči po telefonu na številko 113............. Požar v garažah Gorenja V torek, 7. septembra, okoli 15.30, je v garažah Gorenja v Velenju izbruhnil požar na osebnem avtomobilu znamke Renault laguna, last Gorenja. Požar so pogasili gasilci nji-hove gasilske enote, nastalo škodo pa ocenjujejo na okoli 150.000 tolarjev. Domnevajo, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Nabral za četrt mili-jona V noči na torek, 7. septembra, je nekdo vlomil v Market Toplica v Topolšici. Izbral je nekaj paketov cigaret, več vrst alkoholnih pijač, nekaj moške kozmetike, manjšo žensko tor-bico, dve ženski jopici, moško jakno, za povrh pa je vzel še 21.000 tolarjev gotovine. Oskr-bo iz Dravograda je oškodoval za okoli 250.000 tolarjev. Na Ijudski univerzi so imeli obisk V torek, 7. septembra, je nek-do obiskal Ljudsko univerzo Velenje, pa ne za to, da bi se prijavil v kakšnega od pro-gramov, ki jih ta čas razpisuje-jo. Iz pisarne Jožeta M. je odnesel poslovno torbo z dokumentacijo, denarnico in mobilni telefon znamke Erics-son, v skupni vrednosti naj-manj 80.000 tolarjev. Neznanec "zakuril" skuter V petek, 10. septembra, zvečcr, je neznanec v kolesar-nici stanovanjskega bloka na Saleški cesti v Velenju zanetil ogenj na kolesu z motorjem -skuterju. V celoti so zgoreli vsi gorljivi deli. Lastnika Danijela K. je oškodoval za okoli 450.000 tolarjev. Predrzna roparja so izsledili V soboto, 11. septembra, okoli 22.30 sta 18-ietni Ismet K. in 17-letni Aljoša P. na Titovem trgu v Velenju za večjim grmom pristopila do 18-letne-ga Gašpeija L., ga pretepla in lažje poškodovala ter mu odvzela ročno uro znamke Zerro s pozlačenim pasom, vredno 90.000 tolarjev. Policisti iz Velenja so osuml-jenca kmalu izsledili, vendar odtujene ure nista imela pri sebi. ......... Vlomilci v Gaberkah in Škalah Med nedeljo in ponedeljkom, iz 12. na 13. september, je nez-nanec vlomil v samopostrežno in bistro Brode v Gaberkah. Odnesel je večjo količino ciga-ret marlboro in vvest, stekleni-co viljamovke in 2.800 tolarjev menjalnega denarja. Iz samo-postrežne je odnesel več kom-pletov moške kozmetike Gilete, več steklenic žganih pijač, večjo količino cigaret in 10.000 tolarjev menjalnega denarja. Vlomil je tudi v pis-arno in odnesel izpisane čekovne blankete, prehram-bene bone in 160.000 tolarjev gotovine. Lastnica Brigita R. je oškodovana za preko 420.000 tolarjev. V približno istem času pa je neznanec vlomil tudi v pros-tore bara Metka in samo-postrežne trgovine v objektu doma krajanov v Škalah. Odnesel je 25 zgoščenk, dve steklenici žgane pijače, 29 zavojčkov različnih vrst cigaret, žig lokala in 5.000 tolarjev gotovine. Lastnica Metka P. je oškodovana za dobrih 75.000 tolarjev. Je bil na delu zbi-ralec? Med 23. avgustom in 8. sep-tembrom letos je neznani zbi-ratelj sakralnih predmetov iz kapelice Sv. Valentina v Belih Vodah ukradel dva. nabožna kipca. Oba sta izdelana iz lesa, velika približno 100 cen-timetrov in stara okoli 90 let. Eden ponazarja Sv. Jožefa z Jezusom v naročju, drugi Sv. Petra Padovanskega z Jezusom v naročju. Zupnija Bele Vode je s krajo oškodovana za okoli 1.000.000 tolarjev. Policijska postaja Mozirje Z motorjem v avto V nedeljo, 12. septembra, ob 9.10, je 33-letni Robert Š. iz Šentjurja vozil motorno kolo iz Gornjega Grada proti Černivcu. Pri naselju Tirosek je v ostrem nepreglednem desnem ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebne-ga avtomobila 54-letni Jože L. iz Preserij pri Radomljah. Med vozili je prišlo do trčenja, pri čemer je Robert Š. padel in utrpel hude poškodbe. Poškodovan asfalt V petek, 10. septembra, zgodaj popoldne, je neznani voznik delovnega stroja z gosenicami zapeljal na sveže asfaltirani hodnik za pešce na Savinjski cesti v Mozirju. Investitorju občini Moziije je povzročil za 200.000 tolarjev škode. Policijska postaja Žalec S ceste v jarek -kdo je vozil? V četrtek, 9. septembra, se je okoli 23.35 na regionalni cesti zunaj naselja Polzela zgodila hujša prometna nesreča. Kot so ugotovili policisti, je v ostrem desnem preglednem ovinku zaneslo s ceste v jarek osebni avtomobil znamke jugo. V avtomobili sta bila 30-letna lastnica vozila Andreja K. iz Andraža nad Polzelo in 32-let-ni Stanislav K. iz Pariželj. Ob trčenju v betonski vodni pro-pust je Andreja utrpela hude, Stanislav pa lažje telesne poškodbe. Oba se zdravita v celjski bolnišnici. Kdo je vozil vozilo pred nesrečo bo pokaza-la kriminalistično - tehnična preiskava, saj se udeležena v nesreči izgovarjata eden na drugega. V Polzeli hudo poškodovana kole-sarka V ponedeljek, 13. septembra, ob 7.10, je na regionalni cesti v naselju Polzela, voznik osebne-ga avtomobila 29-Ietni Damir M. iz Celja, med prehitevan-jem z zunanjim desnim ogledalom trčil v krmilo kole- sa, ki ga je vozila 57-letna Štefanija P. iz Polzele. Kolesar-ka je padla in se pri tem hudo poškodovala. Delovna nesreča v Vrbju V Vrbju pri Žalcu, se je v ponedeljek, 13. septembra, popoldne, pri delu hudo poškodoval 34-letni Srečko Đ. V skladišču podjetja Megle d.o.o. je popravljal viličarja, ki ga je pred tem s pomočjo drugega viličarja dvignil. Med delom je viseči viličar zdrsnil na tla in pri tem Srečka hudo poškodoval po desni roki. Drzna tatvina V petek, 10. septembra, okoli 11.30 sta prišla na dom Ivane B. na Trubarjevi ulici v Zalcu dva mlajša moška, visoka med 175 in 185 centimetri, urejene-ga videza, oblečena v temnejše hlače, svetlo srajco in brezrokavnik. Predstavila sta se za delavca zdravstva in od nje zahtevala prispevek. Ko jima je izročila 5.950 tolaijev iz kuverte v regalu kuhinje, jo je eden od obeh zmotil, drugi pa ji je iz kuverte odtujil ves denar. Oškodovala sta jo za 60.000 tolarjev. Za tem sta se odpeljala z avtomobilom rdeče barve. Na štedilniku poz-abljeno olje ... Na štedilniku pozabljeno olje je v ponedeljek, 13. septembra, okoli 19. ure, spet povzročilo požar. Zagorelo je v kuhinji Tine Z. na Čopovi v Zalcu. Lastnica je ogenj uspela poga-siti pred prihodom gasilcev, kljub temu pa je nastalo za več kot 100.000 tolarjev gmotne škode. Šport in rekreacija 30 let Karate kluba Velenje Slovaška pred Hrvaško in Slovenijo Karate klub Velenje je v sode-lovanju s Karate zvezo Slovenije izvedel mednarodni turnir držav-nih reprezentanc za pokal mesta Velenje, posvetili pa so ga 30 - let-nici kJuba in 40 - letnici mesta. V reprezentancah Avstrije, Slovaške, Hrvaške, Jugoslavije in Slovenije je nastopilo 110 tekmo-valk in tekmovalcev, prvo mesto in pokal pa je osvojila Slovaška pred Hrvaško in Slovenijo. Od-lična slovaška reprezentanca je dokazala, da bo v ožjem krogu fa-voritov na svetovnem prvenstvu oktobra v Sofiji. Za 30 - letnico delovanja in za zasluge na trenerskem področju je KK Velenje iz rok predsednika KZ Slovenije Cirila Klanjščka prejel zlato plaketo, pred pričet-korr. turnirja pa so vse udeležence nagovorili Dušan Ajtnik v imenu MO Velenje, predsednik ŠZ Vele-nje Jože Kavtičnik in predsednik kluba Dušan Donko. ■ D.B. LK Mozirje Izenačen ev-ropski rekord V soboto in nedeljo je bilo v Kamniku absolutno državno pr-venstvo v olimpijski FITA disci-plini. Med 77 tekmovalci iz vseh slovenskih klubov so se znova iz-kazali člani LK Mozirje, ki so po-stavili 5 državnih rekordov in celo izenačili evropskega. Pri članih je Stefan Ošep v predtekmovanju s 1379 krogi po-stavil državni rekord in slavil tudi na koncu, državna prvakinja je po-stala tudi Bernarda Perhač Zem-ljak s 1353 krogi. V ekipnem tek-movanju je mozirska nastopila vr-hunsko. Dušan Perhač, Štefan Ošep in Marko Satler so pre-pričljivo zmagali, ob tem so v kva-lifikacijah s 4049 krogi postavili državni rekord, prav tako rekord na 27 puščic z 263 krogi, kar je hkrati izenačen evropski rekord, rekordna znamka pa je tudi 519 krogov na 2x27 puščic, kar pome-ni neuradni ebropski rekord. Druga ekipa Šket, Borštner in Smodej je bila šesta. Na odprtem turnirju so zlata odličja osvojili Zemljakova, Ošep in Perhač, bro-nasto pa Borštner. Letošnji pokal FITA so osvoji-li mozirski lokostrelci, poleg tega je bil pri članih najboljši Stefan Ošep, drugi je bil Dušan Perhač, pri članicah pa je slavila Bernarda Perhač Zemljak. Teniške novice Vpis v teniško šolo Pika Šaleški teniški klub bo v času Piki-nega festivala predstavil teniško šolo, obenem pa bo vpisoval v teniško šolo Pika. Oboje bo potekalo od pone-deljka, 20. septembra, do petka, 24. septembra, vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 v Rdeči dvorani. Ob zaključku bo v petek tekmovanje po skupinah v mini tenisu, najboljši otroci pa bodo nagrajeni. Dečki odlični V ligaškem tekmovanju TZS za dečke do 14 let je ekipa ŠTK med 18 ekipami osvojila 4. do 6. mesto v državi. V predtekmovalni skupini so dečki trikrat zmagali in dvakrat izgu-bili, obakrat zaradi nepopolne posta-ve, saj je najboljši Rok Bizjak igral na finalnem turnirju do 12 let. Igrali so Rok Bizjak, Matjaž Verbič, Robert Cokan, Borut Mlakar, Josip Aračič in Alen Djordjevič. Memorial Alojza Giuka Vsakoletni teniški tuftiir rekrea-tivcev v spomin na prijatelja Alojza Gluka v organizaciji TRC Jezero je bil zaradi slabega vremena v Beli dvo-rani. Prijavilo se je 39 tekmovalcev, ki so igrali po sistemu žrebanih dvojic. V glavnem turniiju sta Viki Hrast in Stane Sovič v finalu premagala Mar-jana Domanjka in Tonija Melavca, v tolažilni skupini pa sta zmagala Matej Gaberšek in Janko Kugonič. - . ■ Mesarstvo VALAND Alojz s.p. Loče 46 3215 Loče pri Poljčanah Tel.: 063/763-015, 063/763-898 V NAJEM 0DDAM NASLEDNJE L0KALE: NAKUPOVALNICENTER VELENJE - lokal 40m2 -lokal72m2 - lokal 51 m2 -lokal43m2 - lokal 32m2 Prevzem lokalov možen v septembru. P0SL0VNI CENTER STAR0 VELENJE - lokal 43m2 za prodajo mesa (opremljen ali brez opreme) Prevzem lokala možen takoj. P0SL0VNI CENTER HUDINJA CEUE: lokal 60 m2 za prodajo mesa (opremljen ali brez opreme) Prevzem lokala možen takoj. P0SL0VNICENTER S0NCE R0G. SLATINA lokal 63 m2 za prodajo mesa (opremljen ali brez opreme) Prevzem lokala možen takoj. Vse informacije dobite natel. št. 063/763-015 (pisarna) 063/763-898 (doma). 16 NAS VAS ŠPORT IN REKREACIJA 16- septembra 1999 Rudar - Korotan 2 : 2 Sanjali o šestih, "izkopali" le eno Če izvzamemo zadnjih ne-kaj minut od sobotnega der-bija v Velenju med domačim Rudarjem in gostujočim Ko-rotanom ni bilo niti črke "d". Korošci so znova potrdili, da so vedno neugoden naspro-tnik zanje, točko so si po igri v soboto vsekakor zaslužili, pa čeprav se je Velenjčanom ne-kaj minut pred koncem na-smihala zmaga. Vodstvo kluba si še naprej, kljub skorajšnji zamenjavi na mestu predsednika, prizade-va, da bi z različnimi zabavni-mi prireditvami privabili več gledalcev. Tako je v soboto pred začetkom tekme gledal-cem v bistroju Oaza, pred glavnim vhodom na tribuno pela Alenka Kolman, v pred-tekmi pa so nogometašice Škal, pokalne prvakinje Slo-venijevminulisezoni, gostile ekipo radia Krka iz Novega mesta (8 : 0). Predvidena je bila sicer tckma z avstrijsko ekipo Bruck am Mur, ki pa je zaradi objektivnega razloga (prometna nesreča dveh ig-ralk) odpovedala prihod v Ve-lenje. Žal si je žensko tekmo ogledala le peščica gledalcev. Več jih je bilo s pevko, na glavni tekmi pa se jih je zbralo po podatkih iz zapisnika po tekmi 1.200 gledalcev. Torej kar lep zaslužek. Podobno kot na vseh srečanjih teh dveh tekmecev je bilo tudi v soboto med gle-dalci veliko Korošcev, ki so bi-li navdušeni nad začetno igro svojih igralcev. Že v 2. minuti je Vuksanovič zadel prečko, v 24. pa je hitri Struna za-služeno povedel svoje moštvo v vodstvo. V prvih tridesetih minutah oziroma do zadetka "rudarji" niso nobenkrat ne-varno ogrozili mreže gostu-jočega vratarja Srage. Morda so nekateri domači navijači celo obžalovali, da niso ostali pred odhodom in občudovali pevsko gostjo, navijači gostov pa so najbrž zelo uživali ob napadalni igri svojih. V za-dnjih minutah prvega dela so gostitelji le zaigrali pogumne-je in in po podaja Jermaniša se je Zemljič odločno pognal za žogo in jo z glavo poslal v mrežo. Skorajda ves drugi polčas so gledalci spremljali bolj ali manj dolgočasno igro, za trenutek jih je zdramil le Jermaniš s silovitim udarcem v 79. minuti. Čeprav je bil ta prosti udarec z razdalje več kot 40 m, je vratar Korotana komajda preprečil žogi pot v mrežo, odbil jo je V kot. To je bil eden redkih prostih strelov za Jermaniša, saj so gostje ze-lo pazili, da niso delali prekrškov pred svojim 16-metrskim prostorom, kajti ve-do, da je Jermaniš (v minuli sezoni je nosil njihov dres) pravi mojster takšnih prostih udarcev. Zadnje minute tekme pa so vendarle imele pridih vseh črk besede derbi, saj so bile zelo razburljive. V 89. minuti je Jermaniš dokazal, da nima samo noge, saj je z udarcem z glavo premagal Srago. Rudar-jevi navijači so že začeli slaviti zmago in nekateri so pohiteli pred bistro Oaza, da bi si za-gotovili prostor pred Alenko Kolman, in tudi hladen "pir", ko je tribuna spet "eksplodi-rala". 3 : 1 - so takoj pomislili in se vrnili ob igrišče. Toda v prvi minuti sodniškega po-daljškajezadel Toševski in bi-lo je 2 : 2. Duška so si znova daii gostujoči navijači. Zanimiva sta bila tudi ko-mentarja obeh trenerjev po tekmi. Rudarjev, Brane Ob-lak, je dejal: "Zadovoljen sem z borbenostjo mojih igralcev. Če bodo tako nadaljevali, se za prihodnost Rudarja ne bojim. Manj pa sem seveda zadovo-Ijen z izidom. Dejstvo je, da doma težko zadevamo in da moramo vse prevečkrat loviti vodstvo nasprotnika." Toni Tomažič, trener Ko-rotana: "Zlasti na začetku smo igrali zelo napadalno, tudi po-vedli, na koncu pa smo morali celo loviti neodločen izid. Kljub temu mislim, da nismo osvojili točke, ampak smo dve izgubi-li." Gostje so imeli pripombe tudi na sodnika Novarliča iz Maribora. Menili so, da ni imel enakega kriterija pri opominjanju igralcev. Poru-menelo je kar šest njihovih ig-ralcev, na velenjski strani pol manj. Tako šo "rudarji" v dveh tekmah na svojem igrišču iztržili komaj točko, načrtova-li pa so jih kar šest. V nedeljo bodo gostovali v Rušah, nato pa bodo doma gostili Po-trošnik. Tudi v teh dveh tek-mah načrtujejo šest točk. Bo-do tokrat boljši napovedoval-ci!? Ob vsem je zanimivo to, da so se kjlub neodločenem izidu s Korotanom pomaknili na lestvici navzgor, s četrtega na tretje mesto. ■ vos RK Gorenje NK Esotech Smartno NK Usnjar Naj se ve, kdo je kdo Točka z vodilnim • 1 w Neizkušena ekina šoštaniskeea Usniarja ie v tretu ligi gostila v Šmarčani so zaključili go-stovanja po Prekmurju, kjer so najprej premagali Nafto in v nedeljskem 6. krogu pa viso-ko s 6 : 2 še novinca v ligi Črenšovce. Ze začetek tekme je pokazal veliko razliko v ka-kovosti. Igralci Esotecha so bili od vsega začetka boljši tekme in z zadetkom Cugmasa povedli že v uvodnih minutah. S hitro in kombinatorno igro so zlahka prihajali pri domača vrata, ki so se sicer srčno borili, to pa je bilo tudi skoraj vse. Po nekaj zapravljenih priložnostih so Šmarčani v zadnjih minutah prvega polčasa z dvema zadet-koma Dragiča povedli s 3 : 0. Tudi drugi polčas so gostje začeli zelo podjetno in takoj po-višali na 4 : 0. Nato so malo popu-stili, kar so domačini izkoristili in z dvema zadetkoma znižali na 2 : 4. Gostje so nato spet "pritisnili" in si z zadetkoma Repovža in Ko-vačiča zagotovili visoko zmago. Nogometaši Esotecha so sedaj si-cer na četrtem mestu s 13 točkami, vendar imajo enako število točk tudi Koper, Tabor in Elan na prvih treh mestih. Tekmo 7. kroga bodo odigrali že v soboto, v Smartnem ob Paki pa bo gostovalo Zagorje. ■ Janko Goričnik Atletika Pionirjl državni prvaki V soboto in nedeljo je bilo v Kopru državno prvenstvo za mlajše kate-gorije, na katerem je nastopilo preko 300 slovenskih atletskih upov. V 26 - članskem zastopstvu velenjskega kluba so bili najboljši pionirji Vidako-vič, Kavtičnik, Pompe in Zajc, ki so zmagali v štafeti 4 x 300 metrov. Na 300 metrov je bil Janez Zajc 3. in na 60 metrov osmi, štafeta 4 x 100 me-trov (Zajc, Kavtičnik, Pompe in Petelin) je osvojila 2. mesto, v suvanju krogle je bil Vid Kavtičnik 4., v skoku v daljino je bil Andrej Pompe 3., Gorazd Krinanek 6. v skoku s palico, Jože Krinanek 5. v metu kopja, Pet-ra Poznič 6. v skoku s palcio, Anja Rak pa sedma na 1000 in 8. na 600 metrov. B VP Tako so igrali Prva SNL, 6. krog: Rudar-Korotan 2:2(1:1) Rudar: lalič, Granič, Sulej-manovič, Golob, Podvinski (Šumnik), Gajser, Jermaniš, Ob-lak, Zemljič, Vogrič (Jese-ničnik), Vidojevič. Strelci: 0:1- Struna (24), 1: 1 - Zemljič (39), 2:1 - Jermaniš (88), 2:2- Toševski (90). Druga SNL, 6. krog: Črenšovci - Esotech Šmart-no 2 : 6 (0 : 3) Esotech Smartno: Kališek, Mernik, Cugmas, Šarac (Vede-nik), Purg, Repovž, Zlodej (Ko-vačič), Borštnar, Mujakovič, Ba- uman, Dragič (Korun). Strelci: 0:1- Cugmas (6), 0: 3 - Dragič (42), 0:3- Dragič (44), 0:4- Dragič (47), 1:4-Gruškovnjak (58), 2:4- Brunec (68), 2:5- Repovž (75), 2:6-Kovačič (83). TV-etja SNL, sever, 5. krog: Usnjar - Paloma 1:1(1:0) Usnjat': Čanič. Oblak, Softič, Hrnjič, Kočnik, Mir, Fenko (Markus), Novak, keršič (Švarc), Pudgar (Kovačevič), Podgoršek. Strelca: 1:0- Softič (27), 1: 1 - Stojanov (54). V 1. ligi po nepopolnem 12. krogu vodi ekipa Pološport Skale Zlatorfig s 26 točkami, s telpio manj pa ji sledita KMN Fori Ška-le (23) in Kamnoseštvo Kozjak (20), v 2. ligi pa si je Liverpool že priigral 5 točk prednosti. lzidi 12. kroga, 1. liga: Muške-tirji Cigler-Kamnoseštvo Kozjak 0:10, Mins Nol-Mušketiiji Cigrad 3:0, KMN Ci rkovce-Po lo.šport Zlatorog Škale 1:4, Texas KK Zbičajnik-KMN Fori Pkalc 2:3 in Kalimero-KMN Bambino 2:0; vrstni red: 1. Pološport Škale Zla-torog 26, 2. KMN Fori Škale 23, 3. Danes in jutri Jarnovičev memorial V moški državni ligi bodo prvenstvo začeli konec prihod-njega tedna, rokometaši Gore-nja pa bOdo novo sezono odpr-li na gostovanju v IVebnjem. Gostovali bodo tudi v drugem krogu, takrat pri Dobovi, šele v 3. pa bodo igrali doma, ko bodo gostili Radeče. Na novo sezono so se pri-pravljali zelo zavzeto in odig-rali tudi več prijateljskih te-kem. Konec minulega tedna so v Rdeči dvorani gostili švicar-skega prvoligaša Amicitia in zmagali z 20 : 17, boljši pa so bili tudi v nedeljo na "povrat-ni" tekmi na Rogli, kjer so bili Švicarji na pripravah, tam so zmagali kar z 28 : 20. Rokometno obarvana pa bosta tako današnji kot ju-trišnji petkov popoldne v Rdeči dvorani, ko bo na spore- Cetrtek: 17.00: Radeče - Borac 18.30: otvoritev turnirja 19.00: Gorenje - Dol TKI Petek: 17.00: za 3. mesto 19.00: za 1. mesto 20.30: proglasitev du vsakoletni Jarnovičev me-morial. Letos bodo nastopile ekipe Radeče, Borac iz Banja Luke, Dol TKI iz Hrastnika in domače Gorenje. ■ ZRKVegrad V soboto začetek prvenstva Na bližnji začetek novega državnega prvenstva v prvi državni ligi se marljivo pripravljajo tudi rokometašice Vegrada. V pripravah na začetek so v soboto gostovale v Mariboru, kjer so nastopile na vsakolet-nem spominskem turnirju in zmagale. V prvi tekmi so premagale Skoc-jan s 27:17, v drugi pa še domači Branik s 27:22. Še pred tem so v Rdeči dvorani gostile hrvaške prvoligašice, ekipo Zameta z Reke, in izgubile z 19:22. V prvem krogu novega prvenstva bodo že to soboto gostovale v Kočevju. V drugem bodo njihove nasprotnice igralke Žalca. Ker bo tedaj (25. 9.) Rdeča dvorana zasedena, so se dogovorile, da bo ta tekma v Zalcu 24.9. ob 18.00. " ■ vos Namizni tenis Dober začetek sezone Neizkušena ekipa šoštarijskega Usnjarja je v tretji ligi gostila vodilno in še neporaženo Palomo. Šoštanjčani so prvi polčas dobili z 1: 0, strelec je bil Softič, kmalu v začetku drugega polčasa pa so gostje izenačili, kar je bil tudi končni izid tekme. Sicer so imeli oboji do konca tekme še nekaj lepih priložnosti, vendar sta se z dobrimi obrambami tokrat izkazala oba vratarja. Usnjarjem tako tudi v 5. krogu še ni uspelo zmagati in so trenutno z dvema remijema na predzadnjem mestu. V soboto bodo gostovali pri ekipi Mons Claudius, ki je na lestvici le malo pred njimi. ■ LK Indiana Trije naslovi evropskega prvaka Minuli teden je bilo v Avstriji 2. evropsko 3D lokostrelsko prvenstvo, v slovenski reprezentanci pa je nastopilo 8 predstavnikov LK Indiana iz Logarske doline. Nastopili so sijajno, saj so se domov vrnili kar z 11 me-daljami, Tomaž Praprotnik pa je z 263 točkami dosegel evropski rekord za samostrele. Najprej so po treh dneh kvalifikacij sklenili odprto prvenstvo Avstri-je, kjer so tekmovalci Indiane zasedli naslednja mesta: lok compound ne-omejeno - člani: 2. Karli Gradišnik, članice: 2. bernarda Skornšek; sa-mostrel - člani: 1. Tomaž Praprotnik, 2. Janko Pinter; članice: 1. Tatjana Huič. Tem rezultatom so zadnji dan prišteli še rezultate finalne tekme in tako dobili uvrstitve za evropsko prvenstvo: lok compound neomejeno -člani: 1. Karli Gradišnik; članice: 3. Bernarda Skornšek; samostrel - čla-ni: 1. Tomaž Praprotnik, 2. Janko Pinter, 3. Gorazd Grosek. Karli Gra-dišnik in Tomaž Praprotnik sta z ekipo Slovenije osvojila 2. mesto. Člani kluba iz Logarske doline so se domov razumljivo vrnili več kot zadovoljni, tudi zato, ker so vsem reprezentancam predstavili Logarsko dolino, ki bo pod okriljem LK Indiana organizator 3. evropskega 3D pr-venstva leta 2001. ■ Medobčinska liga Škale 99 Še Pološport in Liverpool Prvega odprtega turnirja za člane v Ljubljani so se v sdbo-to, 11. septembra udeležili tu-di štirje člani NTK ERA -Tempo iz Velenja. Tadej Vodušek je izpadel v predtekmovanju, Uroš in Jure Slatinšek pa sta se med devet-desetimi igralci uvrstila med šestnajsterico najboljših (za uvrstitev med osem je Uroša premagal kasnejši zmagovalec Sašo Ignjatovič, Jureta pa je po ogorčenem boju izločil državni reprezentant Gregor Škafar; tretji set je Jure izgu-bil na razliko 24:22). Najbolje se je odrezal novi gralec ERE Damir Atiković, ki je osvojil 3 - 4 mesto. Trener Tine Sla-tinšek je, še bolj kot z rezulta-tom, zadovoljen z Damirjevo igroi, ki je iz dneva v dan boljša. Na poti v polfinale je Atiković med drugim gladko premagal tudi prvo postavlje-nega igralca turnirja Bojana Tokiča, pot v finale pa mu je zaustavil zmagovalec letošnje-ga 2. Mednarodnega prven-stva Velenja Sašo Ignjatovič. Igra Velenjčanov je pokazala, da bo letošnja namiznote-niška sezona nadvse zanimiva, zato vse ljubitelje namiznega tenisa vabijo, da se v soboto, 18. septembra ob 17. uri v čim večjem številu zberejo v telo-vadnici osnovne šole Gustava Šiliha, kjer se bo s tekmo ERA-Tempo : Križe začela že tretja sezona velenjskega klu-ba v 1. slovenski namiznote-niški ligi. ■ DK 4. Davidov memorial v spustu s skati Jani Gorjanc še tretjič Pridni organizatorji Šaleškega rafting kluba so minulo soboto organi-zirali že 4. Davidov memorial v spustu s skati. Sončno vreme je za obisk tekmovanja izkoristilo precejšnje število gledalcev ter nekoliko manj tek-movalcev kot prejšnja leta. Tradicionalno tekmovanje predstavlja tudi neuradno državno prvenstvo v solo raftingu. Kot že trikrat doslej, je bil tudi letos nepremagljiv Jani Goijanc. Drugo mesto je osvojil Branko Iva-nek, tretje pa Tadej Majhen. Čast nežnega spola je reševala Manica Čelofiga. ki je osvojila skupno peto mesto. ■ Branko Ivanek, foto: Miran Beškovnik Kamnoseštvo Kozjak 20, 4. Texas KK Zbičajnik 19, 5. KMN Cirkov-ce 19, 6. Mušketirji Cigler 19, 7. KMN Bambino 17, 8. Mins Nol 10, 9. Kalimero 9, 10. Mušketirji Cigrad 7. 2. liga: Skaza Trans-Okrepčeval-nica Mastig 3:3, Liverpool-Konovo 8:1, Zavodnje-NK Vigo Herbi 0:3, Flamengo-Panterji 4:3 in Smogovci Čub-Veplas 1:1; vrstni red: 1. Liver-pool 33, 2. NK Vigor Hcrbi 28, 3. Smogovci Čub 25,4. Flamengo 22. 5. Okrepčcvalnica Mastig 20. 6. Vcplas 18, 7. Zavodnje 8, 8. Konovo 6, 9. Skaza Trans 6 (-2), 10. Panteiji 6 (-2). 16. septembra 1999 NAGRADNA KRIŽANKA__m (IAS 17 NAGRADNA KRIZANKA GRADBENO INSTALACIJSKIH IZVAJALCEV KAKOVOST, ROKI, CENE IN CELOVITA PONUDBA Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošijite na Naš čas d.o.o., Foitova 10, s pripisom GRADBENO INSTA-LACUSKIIZVAJALCI najkasneje do ponedeljka 27. Septem-bra. Izžrebali bomo tri nagrajence: 1. nagrada: gradbeni material po izbiri v vrednosti 15.000 Sit 2. nagrada: sanitarna armatura 3. nagrada: fluorescentna svetilka 1 2 3 "f 5 7 9 10 11 12 13 n 15 ;i6 17 ;ie id 2.0 51 11 25 % ;27 28 29 30 M 32 33 3