BOGOMIL FATUR
PROŠNJI SONET
Ah! ne nehaj goreti mi v srcu, strasti požar, pekla najčistejši dar duši, ne ugasni, sveti!
Zadnja med zadnjimi stvar sem, če me jenjaš greti, solnce ti moje, vzeti mi zadnje iskre nikar!
Novega olja nalij,
me vrzi v še višji plamen,
naj se telesa kamen
mojega v luč pretopi.
Ko senca poslednja z ramen
mi pade, bom hostija, me použij!
BOGOMIL FATUR
SONET BOLESTI
Jrridi, dobra hostija bolest, ne zapusti me, vsakdanji kruh, jaz sem tako slab in suh brez tebe, sad zadnjih cest.
Razsvetli me, sveti, sveti duh,
božja prežareča pest,
padi na nemarno vest,
vse globlje zarezi, duše plug.
Naj bom ves iz samih ran, nepoljubljen, neobjokovan.
36
Naj iz mene teče kri, srčna kri, ki vse poteši.
Moje nemaziljeno telo
naj žene in angeli razbičajo.
BOGOMIL FATUR
SONET SKRITOSTI
Zakrij me, vsega me zakrij, čez mojo srčno stran dlani položi, črne strune obupov razoroži, mi v dušo vina hrabrili nalij.
Ljuba, ne veš, kako bridko boli, kadar se dnevi kot žgoči noži zabadajo vame, kot biči božji padajo name brez spanja noči.
Brani me, bodi mi mogočen Ščit, tesnobi, nemirom varno zatočišče, naj se prihajam vate radostit
ljuba, kot vernik v večno svetišče.
Ko vzame naju v svoje prgišče
Bog, naj kot biser v školjki bom skrit.
JOŽE KASTELIC
PASTIRICA
Ko si me k ognju klicala,
o pastirica,
so mi zavidali bratje,
so mi preganjali črede,
moj stan poteptali.
Na mojem samotnem ležišču
so mnogi bedeli do jutra.