štev. 21. V Ljubljani, 15. novembra 1926. Leto XLIII. 40 letnica kmetijske šole na Grmu. Dne 18. novembra t. 1. bo 40 let, odkar se je na Grmu otvorila kmetijska šola. Ta dan hoče zavod, ki zre z zadovoljstvom na svoje dosedanje delovanje, slovesno praznovati v nedeljo, dne 21. novembra t. 1. Grmska šola je prišla na Dolenjsko ravno v času, ko je trtna uš pustošila naše vinograde in ko se je začela nevarno pojavljati tudi že peronospora. Najprej je uredila zavod in šolsko gospodarstvo. Zasadila je ameriške matičnjake in trtnice ter obnovila šolske vinograde. Za nove nasade je tekom let razdelila na tisoče trt in na ta način veliko pripomogla, da se je obnovitev dolenjskega vinogradništva tako uspešno izvedla. V svoji drevesnici je vzgajala lepo sadno drevje, ki se je oddajalo križem naše dežele. V kratkem je izpremenila vse lice nekdanje Smoletove graščine in k njej pripadajočega posestva. Na šoli sami pa se je pouk razširil na vse najvažnejše panoge našega kmetijstva iu podprl z izdatno gospodarsko prakso tudi iz živinoreje iu poljedelstva. Iz dvoletne vinorejske in sadjarske šole je nastala vinarska, sadjarska in poljedelska šola, ki se je pozneje prekrstila na kratko v kmetijsko šolo. Dobrih dvajset let je bilo osredotočeno vse delo zavoda predvsem navznotraj, na šolo in njeno kmetijo. Da bi mogla šola še bolj ustrezati gospodarskim razmeram malih posestnikov in potrebam Gorenjcev, ki še zmeraj niso dobili lastnega zavoda, se je šola 1. 1909. temeljito preosnovala. Iz dvoletne šole sta nastali dve enoletni in specialni šoli, in sicer enoletna vinarska in sadjarska šola ter zimska šola, ki je štela dva zimska tečaja in imela na programu pred vsem pouk iz živinoreje in poljedelstva. S to preuredbo se je število učencev takoj dvignilo na 50, dvignilo se je pa tudi število učnih moči. Glavne gospodarske stroke so se specializirale in razširile s potrebnimi kulturami, prostori in učnimi pripomočki. Delovanje zavoda se je razvilo tudi na zunaj s prirejanjem potovalnega pouka in kmetijskih tečajev. Glavni uspeh šole pa tiči v stanovski vzgoji učencev, ki delujejo danes kot pionirji napredka ši-rom naše dežele. Vojna je prizadela tudi šoli občuten udarec, ki se še danes pozna. V zadnjem času se je zavod prekrstil v specialno živinorejsko in poljedelsko šolo. Kakor je ves objekt res pripraven za te stroki, se vendar ne moremo sprijazniti z namero, da bi se iz tega naslova izvajale kakorkoli posledice. Našim Dolenjcem je treba še vedno pouka iz vinarstva. Zavod je po svoji dosedanji uredbi popolnoma ustrezal potrebam in razmeram našega maloposestva po raznih delih naše dežele in zato je nujno želeti, da ostane tudi zanaprej tako. Zavodu samemu pa želimo ob njegovi 40 letnici, da bi se krepko- razvijal tudi naprej in da bi s svojimi absolventi mnogo pripomogel k nadaljnji povzdigi našega kmetijstva! R. Poskusno gnojenje pri pšenici s čilskim solitrom in drugimi gnojili. Že šesto leto uvaja Delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Sloveniji gnojilne preizkuse pri raznih rastlinah iu z različnimi umetnimi gnojili. Obenem pa navaja kmetovalce, kako se da z umnim obde- GlasSlo Kmetijske družbe zci Slovenijo. VsetJlnea: 40 letnica kmetijske šole na Gr mu. — Poskusno gnojenje pri pšenici s čilskim solitrom in drugimi gnojili. — Pridelovanje travnega semena. — Cone ipri umetnih gnojilih. — Metljavost živine. -— Razkuževanje živine in hlevov. — Nekaj važnih vzrokov kravje neplodnosti. — Vprašanja in odgovori. — iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. —• Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — Uradne vesti. — Tržne cene. — inseirati. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. lovanjem in pravilnim gnojenjem zvišati pridelke. Uspeli tega strokovnega dela ni bil zaman, kajti v zadnjih letih se je uporaba umetnih gnojil vseh vrst pri nas znatno dvignila. Pri teh gnojilih zavzema čilski soliter precej važno mesto. Kmetovalci so se namreč že ponovno prepričali o ugodnem vplivu tega gnojila na rastline. Čilski soliter je posebno tam na mestu, kjer hočemo slabo uspevajočim ali oslabelim rastlinam hitro pomagati. Dušik v njem deluje namreč takoj in povzroča bujno rast zelenih delov. Da pa ni rast prebujna, je treba žito, posebno pšenico, bolj redko sejati, nego je to pri nas navada, drugače rada poleže. Največ gnojilnih preizkusov se je letos izvedlo pri pšenici, Kateri se je gnojilo na sledeči način: Jeseni se je po preorani zemlji potrosilo superfosfat in kalijevo sol, na to se je zemljo temeljito pobra-nalo in pšenico redko posejalo. Spomladi, takoj, ko je pšenica začela poganjati, se je potrosilo čilski soliter po njivi in setev prebranala. Učinek čilskega solitra se je kmalu poznal na bujnejši rasti; pozneje je šla pšenica hitreje v klas. Pa tudi kalijeva sol in superfosfat sta vplivala na setev, kar pa ni bilo opaziti pri rašči, pač pa pri žetvi in mlačvi. Izmed številnih preizkusov pri pšenici, ki so večinoma dobro uspeli, naj navedemo enega, ki je bil izveden na posestvu Josipa Skufce v Višnji gori pod nadzorstvom tamošnjega sreskega ekonoma g. Franca Jereba. Namen tega gnojilnega preizkusa je bil, ugotoviti, katero gnojilo učinkuje najbolje pri pšenici. Preizkus se je vršil na štirih, po 200 če-tvornih metrov velikih parcelah. Prva je ostala ne-gnojena; druga je bila gnojena s 6 kg superfos-fata (P), 3 kg 42% kalijeve soli (K) in 3 kg čilskega solitra (N); tretja s 6 kg superfosfata (P) in 3 kg kalijeve soli (K); četrta pa samo s 3 kg čilskega solitra (N). Uspehi so bili sledeči: Parcela I. II. III. IV. Gnojenje — K P N K P N Pridelek \ zrnla k8 16 28 26 24 na 200m2 ) sIame kg 38 48 42 44 Pridelek | z™ja q 8 14 13 12 na 1 ha j s]ame q 19 24 21 22 Več seje pri-1 zrnja q — 6 5 4 delalo na 1 haj s]ame q — B 2 3 Vrednost večjega pridelka na ha v Din — 1750 1350 1150 Pri tem poskusu se je izkazalo, da največji pridelek vrže gnojenje z vsemi tremi gnojili, nato sledi uspeh pri dveh gnojilih in najmanjši, pa še tudi izdaten učinek kaže čilski soliter sam. Od vrednosti večjega pridelka je odračunati stroške za gnojenje in se dobi končno čisti dobiček. Gnojilni preizkusi bodo uverili vsakega kmetovalca, v koliko1 se izplačajo umetna gnojila. L. Pridelovanje travnega semena. Potrebna travna semena moramo danes dobivati od zunaj, iz drugih dežel. To nas stane vsako leto veliko denarja, ki ga pošiljamo čez mejo in bogatimo na ta način aruge, tuje kraje. Največ takega semena prihaja iz severne Nemčije. Dosedanji domač pri-! delek na travnem semenu je tako malenkosten, da o njem sploh ni mogoče govoriti. Jedva pridela na barju posameznik kaj malega francoske pahovke, drugod pa mačjega repa. Spričo teh razmer je začela Kmetijska družba delati na to, da bi se vpeljalo tudi pri nas pridelovanje travnega semena, vsaj v toliki meri, aa bi zadostovalo domačim potrebam. Največ prilike za tako pridelovanje bi bilo najti na večjih posestvih, ki imajo kaj več zemlje za tako uporabo: Ze v tekočem letu je oddala družba nekaterim večjim posestnikom nekaj brezplačnega travnega semena v ta namen, da delajo prve poizkuse s pridelovanjem semena, seveda s pogojem, da ga prodajo pozneje družbi, travno seme se da pri neKaterih vrstah, kakor sta laška in angleška ljulika, pridelati že v prvem letu, pri drugih večletnih travah, ki so zato tudi dražje, pa šele v drugem ali s polnim pridelkom celo šele v tretjem letu. Za pridelovanje travnega semena je najboljše, da sejemo dotične trave v vrste po oO do 50 cm narazen, ker jih v vrstah lažje plevemo in okopu-jeino. Danes prinašamo dve sliki, ki nam predočujeta način, kako je semensko travo sejati v vrste. Te vrste so po 50 cm narazen. Pod. 44. nam kaže njivo, obsejano s travniško bilnico, na pod. 45. pa vidimo njivo, obsejano v kupčkih z lisičjem repom. Gospodarji, ki imajo priliko in tudi pogoje za pridelovanje semenskih trav, naj bi se tudi pri nas poprijeli tega pridelovanja! R. Cene pri umetnih gnojilih. Vrednost umetnih gnojil je različna. Tudi pri enem in istem gnojilu. Ravna se po vsebini hranilnih snovi. Cim več jih je notri, tem več je vredno dotično gnojilo. To opazujemo pri fosfatnih gnojilih, kakršni sta Tomasova žlindra in superfosfat. Naravno je, da se po vsebini fosforove kisline, ki se nahaja v teh gnojilih, ne ravna samo dejanska vrednost, temveč tudi vsakokratna cena teh gnojil. Gnojila, ki ne izpreminjajo svoje sestave, kakor n. pr. kalijeva sol, imajo enotno ceno. Drugače pa je pri Tomasovi žlindri, ki ima lahko samo 16% fosforove kisline ali1 pa še manj, pa tudi lahko 20%. Tomasova žlindra, ki vsebuje različne množine fosforove kisline, ima tudi različno cenoi. Tvornice jo prodajajo na podlagi takoimeno"anih kiloprocentov. Vsak odstotek fosforove kisline, ki se nahaja V Tomasovi žlindri, velja za 1 kg fosforove kisline. Tomasova žlindra, ki ima 17% fosforove kisline, ima v 100 kg 17 kg fosforove kisline. Ti odstotki pomenijo torej pri umetnih gnojilih kilogramske odstotke ali kiloprocente; po teh kiloprocentih se tudi plačujejo. Treba le, da se cena, ki je določena za en kilogramski odstotek, pomnoži s številom celokupnih odstotkov. Če je cena kilogramskega odstotka fos- Pod. 44. Njiva, obsejana s travniško bilnico. Pod. 45. Njiva, obsejana z lisičjim repom. forove kisline v Tomasovi žlindri 7.70 Din, potem stane 100 kg: 17% Tomasova žlindra, 17 X 7.70 Din . 130.90 Din 18% Tomasova žlindra, 18 X 7.70 Din . 138.60 Din 19% Tomasova žlindra, 19 X 7.70 Din . 146.30 Din 20% Tomasova žlindra, 20 X 7.70 Din . 154,— Din Opozarjamo na to naše gospodarje, da bodo vedeli tolmačiti, zakaj so cene različno-odstotne To-masove žlindre različne in kaj pomeni takoimeno-vani kilogramski odstotek ali kiloprocent, ki ga jemljemo za podlago pri vrednostni ocenitvi umetnih gnojil. __R« Metljavost živine. Živinozdravnik Stanko Arko, Ljubljana. To je bolezen, ki se pojavlja najpogosteje pri ovcah, potem pri goveji živini, redkeje obolijo tudi prašiči in izjemoma konji. Povzročitelj bolezni je posebne vrste črv, ki živi in se razvija v jetrih, kjer povzroča vnetje jetrnih žolčnih cevk, odvodnic in s tem ovira pravilno delovanje tega važnega telesnega dela. Kot posledico takega obolenja opažamo na živalih več ali manj očitne bolezenske znake, to so lnijšanje, slab tek, bledokrvnost in splošno oslabelost. Metljavost je razširjena tam, kjer se živina pase na močvirnatih tleh in na takih pašnikih, ki so bili od povodnji poplavljeni. Zato pa metljavost nastopa v večji meri posebno v mokrih letih, in tako je tudi letos v naših krajih mnogo živine bolne. Marsikateri živinorejec ne ve pravega vzroka, zakaj se mu, posebno mlada živina, navzlic dobri krmi ne redi in mu hujša. Zato hočem na tem mestu opisati znake te bolezni in nje uspešno zatiranje. Kakor sem že od spočetka omenil, povzroča to bolezen majhen do 3 cm dolg in dober cm širok, ploščat črv, ki ima obliko suličastega lista. Najbolj bi ga mogel primerjati listu akacije, ker je tudi temnozelenkaste barve. Ta črv se razvija v jetrih živalskega telesa, pride z žolčom v čreva in slednjič z odpadki živali na prosto. Tu se iz jajčec, ki jih je črv poln, zležejo pri primerni toploti in vlažnosti male ličinke, ki jih s prostim očesom niti ne opazimo. Te ličinke se živahno gibljejo, posebno v vodi, in se končno zarijejo v telo malih močvirnatih polškov, ki jih je v takih vlažnih zemljiščih vse polno. V polžu se te ličinke dalje razvijajo, prelevijo, in po preteku gotovega časa zapustijo polževo telo ter se s sluznato tvarino, ki jo izločujejo, prilepijo na bilke trave. Tu čakajo na ugodno priložnost, da pride živina na pašo. da poje travo in ž njo tudi ličinke. Na ta način pridejo v želodec in čreva, potujejo odtod v žolčne cevke jeter, kjer dorastejo. se množe in povzročajo vnetje. Kakor je iz tecn razvidno, se živina najpogosteje okuži na paši. iti sicer v času. ko ie še dovolj tnnlo, torej poleti in zgodnji jeseni, ker se v tem času ličinke najbolj ugodno razvirajo. Okuženie živine ie na moenče tudi v hlevu, četudi v mani^em obsegu kot na paši, in sieer s svežo krmo ali pa z vodo z močvirnatih tal. Zato najdem o vc.asih tudi pri prašičih k' se rp_ dijo vedno v hlevu, da so metliavi. Manjša množina metljajev še ne povzroča vidnih škodljivih znakov pri živini. Le kadar je žival zaužila več.ie množine ličink in se je vsled tega razvilo zelo veliko metljajev v jetrih, nastopijo posledice, ki ogrožajo zdravje in donašaio gospodarsko škodo. Posebno odstavljena teleta in mlada živina sploh, je mnogo bolj podvržena tej bolezni, ker je mani odporna kot odrasla. Ovce, ki grizejo travo bolj nizko pri koreninah, kjer se drži največ ličink, obolijo hujše kot goveja živina. Kako pa opazimo, da je žival metljava? Spočetka je bolezen zelo težko spoznati in posamezni znaki so tako malo značilni, da ne moremo z gotovostjo trditi, da je živinče bolno. Bolezen se le počasi razvija in tako opažamo najprej, da postane živinče slabo ješče, da se ga drži koža na rebrih; dlaka mu je kuštrava in se ne sveti, v celem je pa žival otožna. Čimbolj se bliža zima, tem očitnejše postanejo bolezenski znaki, in pri hudo obolelih živalih se pokažejo otekline na podvratku, na sprednjih prsih in včasih tudi po hrbtu. Večkrat se pridruži driskavost, pogosto napenjanje želodca in končno huda mršavost. Mlada živina pri tem tako oslabi, da pogine slednjič na onemoglosti. V pretežni večini primerov pa se pri goveji živini po preteku časa bolezen zboljša, tako da pri dobri_ krmi živina preboli in zamore popolnoma ozdraviti. Seveda izid ni vedno tako srečen, ker včasih tudi če se bolezen zboljša, ostanejo vendar posledice; žival se ne zredi in hira. V splošnem torej metljavost ne povzroča pri govedi mnogo smrtnih slučajev, pač pa pri ovcah, toda s tem, da oboli veliko živali, posebno mlade živine, ki je vsled tega ovirana v razvitku in reji, nastane za živinorejca velika škoda. Do najnovejšega časa nismo poznali nravega zanesljivega zdravila proti metljavosti. Šele profesorju dr. Maroku na visoki živinozdravniški šoli v Rudimpešti se je posrečilo najti n oholim m a zanesljivo sredstvo za zdravljenje te bolezni. To zdravilo pridobivajo na poseben način iz korenin pranroti in ga kemične tvornice po vsem svetu na različne načine izdelujejo. Najbolj po-znan je distol, ki ga izdelujejo tudi v naši dršavi: distol je izvrstno učinkujoč, toda precej drag lek. V zadnjem času se dobi pri nas tudi francoski preparat takozvani fuž.er ?inu, ki je. kakor so pokazali poskusi, ravno tako dober kot distol. nri tem na veliko cenejši. Zdravilo .ie dajati v malih kapsulah, ali pa pomešano z oljem. Zadostujejo male množine, da zamorimo vse metljaje v jetrih: tudi težko obolele živali lahko popolnoma ozdravijo. Razkuževanje živine in hlevov. Izmed vseh razkuževalnih postopkov, katerih se poslužuje naš kmetovalec, je znan najbolj oni, ki obvaruje^ pred okužbo z nalezljivo boleznijo našo vinsko trto. Že skozi desetletja rabimo v vinogradih zmes modre galice in apna, da se ne more naseliti na trti nevarna bolezen, ki je znana pod imenom peronospora. Znano je pa tudi vsakemu vinogradniku, da ne sme čakati z brizganjem tako dolgo, da se peronospora pojavi, temveč da mora brizgati listje, dokler je še popolnoma zdravo. In kako skrbno se to delo izvršuje! Dolgoletna izkušnja ga je naučila, da mora delati tako-, če hoče svoj vinograd ščititi pred pogubno peronosporo. Vse drugačni so pri nas pa pojmi o razkuževanju pri človeku in živali. Neverjetno, a vendar resnično je, da najdemo povprečno naobražene ljudi, ki mislijo, da zadostuje za razkuženje, če razlijejo v kotu ali pred vratmi malo karbolne kisline. Da le malo po Jcarbolu" diši, pa je stvar v redu, kakor si mislijo. Tako postopanje je prav tako srnino, kakor če bi vinogradnik vhod v vinograd pobiizgal z bakreno galico, češ, da je s tem že vsa nevarnost perono-spore odstranjena. Ta zgled nas uči, da veljaj v živinoreji pri zatiranju živinskih kug kot prvo pravilo: Razkuženje živine same se ne zadostuje. Istočasno je treba razkužiti steljo, hlev in vse orodje. Nadalje je tudi potrebno, da razkužimo hlev in živino, še preden se pojavi bolezen. Zlasti velja to, če so se pojavile bolezni v okolici. Vsekakor pa bi morali razkuževati svoje hleve vsaj enkrat na leto, tudi če ta nevarnost ne obstoja. Izvrstno sredstvo za razkuževanje je Saneolin. To je te m no rja v a tekočina, ki diši nekoliko po katranu in karbolni kislini. Če vlijemo Saneolin v vodo, se v njej raztopi in skali v mleku podobno tekočino (emulzijo). Saneolin se prodaja kot zdravilni (medicinalni) Saneolin in kot industrijalni Saneolin; prvega uporabljamo za razkuževanje živali, drugega za razkuževanje živinskih vagonov, hlevov, korit, greznic itd. Nerazredčenega se poslužujemo le v posameznih slučajih, navadno ga razredčimo in delamo 1—5%-no raztopino. Za razkuževanje živali vzamemo samo 1—2°/o raztopino, torej 10—20 gramov ali 2 žlici na 1 liter vode. S to tekočino umijemo žival ali jo po-brizgamo s pomočjo primerne brizgalke. Za razkuževanje hleva in orodja je potrebna močnejša 5 do 10% raztopina; na 1001 vode vzamemo 5—10 kg Saneolina. S to raztopino pobrizgamo okužen strop in stene, okna in vrata, jasli, korita skratka vse, kar se nahaja v hlevu ali pa svinjaku. Danes nimamo sredstva, ki bi se dalo tako uspešno uporabljati kakor Saneolin. Uporabljamo ga z izvrstnim uspehom pri sli-novki in parkljevki, vraničnem t>risadu. svinjski rdečici, garjah in drugih kožnih boleznih, pri perutninski koleri itd. S Saneolinom odpravimo tudi živalske za-jedalce: bolhe, uši, klošče itd. Saneolin izdeluje tvrdka Chemotechna v Ljubljani. S tem sredstvom je v ostalem previdno ravnati in po navodilih živino-zdravnika. Nekaj važnih vzrokov kravje neplodnosti. (.Jože Drolc, živinozdravnik.) Velika je škoda v gospodarstvu, če se krave redno ne oplode. Vzroki temu pojavu so različni. Z moderno ureditvijo hlevov se je urinila ponekod ta napaka, da se krave napajajo v hlevih, tako da sploh ne pridejo vun iz hleva. Ta nenaravna reja v hlevih ima mnogokrat za posledico, da se krave redno ne pojajo. Drugi važen vzrok je to, da nepravilno postopamo pri težkih porodih. Ko se krava mogoče že po ves dan muči v porodnih krčih, se v mnogih primerih zbere proti večeru kopica sosedov, da se posvetujejo, kako bi mogli kravo rešiti. Pripomnim še to, da je vsak od teh delal na polju ter bil v stalnem stiku s prstjo, ki je polna bacilov. Vsi po vrsti poizkušajo kravo rešiti. V tej sili se pa malokateri spomni, da je treba roke umiti, porezati in ogladiti nohte ter roke temeljito razkužiti. Ker manjka posebnih priprav, navežejo tele na prvo vrv, ki je pri roki, in ga vlečejo. Posledica takih porodov je večkrat, da se krava okuži na maternici, ki se gnoji potem po več mesecev in se žival dolgo časa ne poja. Velika nevarnost, da se krava pokvari v svoji plodovitosti, so tudi zaostali ostanki posteljce po težkem porodu, kar se zlasti pri nesnažni pomoči rado pripeti. Ostanki posteljce že sami po sebi — čeprav ne bi bilo nobene okužbe pri porodu — vplivajo na spolne organe neugodno in tudi na ta način, da se krava noče pojati. Še bolj pa škodujejo okuženi ostanki posteljce. Ti počasi gnijejo ter povzročijo vnetje maternice; taka krava ostane včasih do pol leta in še dlje neplodna, posebno ako ji ne pomagamo z zdravili. Hden daljnjih vzrokov neplodnosti je to, če zaostane plod v maternici. Vsled udarca krave po vampu, kjer leži maternica ali mogoče vsled nerodnega stopanja preko visokega hlevskega praga krava večkrat izvrže. Nasprotno pa, ako ostane mrtev plod v kravi, začne v njej gniti in krava ga po več mesecev počasi meče iz sebe. Dostikrat se pripeti, da se okrog na pol zrelega plodu napravi trda kožica. Namesto, da bi taka krava proti koncu nošnje osta-vila molžo, še zmeraj pomalem molze, od strani se pa tudi še lahko otipa, da je krava breja, ali do poroda pa le ne pride. Ko mesar tako kravo zakolje, najde v maternici večji ali manjši mehur s precej trdo kožo in napolnjen s sluzasto tekočino. So še razni drugi vzroki neplodnosti, ki pa niso vidljivi preprostemu očesu. V prvi vrsti je treba paziti. da se plemenske krave dovolj gibljejo1, da so hlevi pravilno grajeni z ne previsokimi hlevskimi nragi. Posebno pa je paziti pri porodih na največjo č'"stoto kakor tudi takrat, kadar se krave čistijo vsled zaostalih postelje. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške. Vprašanje 85. Ali se res nosuše sadna drevesa, ako jih otresamo v rosi ali slani? (V. K. v M.) Odgovor: Nekatere vrtne rastline so občutljive, če imamo z njimi opraviti med roso in slano, da bi se pa sadno drevje zaraditega posušilo, ni resnično. R. Vprašanje 86. Moj najlepši vol je dobil tako hudo srbečico, da ga navzlic skrbni negi ne morem ozdraviti. Najprej ga je ta bolezen napadala okrog repa 'in na repu, potem pa po vsem životu tako hudo, da se liže in gloda do krvavega. Najprej se mu narede trdi izpuščaji; te vol izliže, nakar se na teh mestih pokaže kri, končno pa nastane rana. Izpiral sem rane z lizolovo vodo. nakar so se posušile; kmalu so se pa izpuščaji zopet pojavili. Bojim se. da se mi ne okuži tudi ostala živina. Kako zdravim srbečico ali garje pri srnvedi? (M. Z. v C.) Odgovor: Garje ali srbečica so nalezliiva bolezen in jo razširjajo male živalce, grinje. pršice ali srbci imenovane. Te s prostim očesom nevidne zaiedalke žive na koži, oziroma se zarijejo vanjo in pijejo sok iz nje. Te pršice povzročajo izpuščaje ali mozolčke In na ta način ranijo kožo. Ker njih delovanje žival srbi, se ta liže in grize ter si povzroča rane in kraste. Glavni znak garij je vedno izpuščaj na koži in praskanje. Pri praskanju in drgnenju se posamezne pršice odlo-čiio od živali, na kateri so se dosedaj nahajale, in pridejo na drugo, ki jo tudi okužijo. Tako je mogoče v kratkem okužiti vso živino enega hleva. - Če hočemo garje odpraviti, moramo vničiti povzročitelje. Zdravila, oziroma razkuževalna sredstva je treba čvrsto vdrgniti v kožo in to delo večkrat ponoviti, ker pri prvem razkuževanju ne moremo nikdar popolnoma zatreti vseh zajedalk. Zato ponovimo to mazanje vsak četrti dan, in sicer petkrat zaporedoma. — Pred zdravljenjem na-mažemo kožo s smetano ali oljem, drugi dan pa z milnico. Ko se koža posuši, potem ji šele vdrgnenio zdravilo, ki obstoji navadno v petodstotni raztopini tobakovega izvlečka, kateri smo primešali 1 odstotek lizola; dobra je tudi 3—5 odstotna lizolova raztopina. Razen živali moramo razkužiti tudi prostor, kjer stoji, in vse predmete, ki so prišli ž njo v dotiko. Paziti tudi moramo, da se z bolno živino ne druži zdrava, kajti garje se kaj kmalu nalezejo. Podrobneje o tej bolezni dobite v Gospodarskem navodilu štev. 63. „Garje pri konjih", ki ga za 1 Din dobite pri Kmetijski družbi. L. Vprašanje 87. Imam dvoje telet, ki sta polna 'glist. Če jima dajem domača zdravila, prihajajo gliste z blatom na dan. Ali so glistava teleta primerna za pleme? Kaj je vzrok glistavosti telet? (A O. v Z.) Odgovor: Iz Vašega dopisa je težko določiti, katera vrsta glist se nahaja v tefetih. Povedati bi morali, kakšne in kako dolge so te živalce, potem bi se približno dala ugotoviti vrsta. Pri mladi govedi imamo namreč dve vrsti glist, ki se tupatam pojavljajo. Najbrže ima tele običajno glisto ..Ascaris vitulorum", ki je 15—20 cm dolga in rdečkasto prosojnega telesa. Nahaja se pogostokrat v tankem črevesu, pa tudi v siriščniku. Mogoče je pa tudi drobnozrnata glista „Strongylus micrurus". Tudi ta se pojavlja najrajše pri mladi govedi, posebno pri teletih. Samec te vrste meri 3cm, samica pa 6—7 cm. Navadno so v siriščniku govedi, postanejo pa škodljive šele tedaj, če se močno razmnožijo. Navadno nastopijo pri tnladi živini šele v jeseni, oziroma pozimi in to predvsem pri onih, ki so se pasle na bolj močvirnatih pašnikih, oziroma v deževnih letih. V pričetku povzročajo kašelj, slinienje, pozneje izgubi žival tek in končno večkrat celo pogine. Sredstev proti njim je več. Kot domače zdravilo proti glistam pri teletih predpisuje živinozdravnik Dular v svoji knjigi „Domači živinozdravnik"*, ki bi jo moral' imeti vsak živnoreiec. sledeče sredstvo: Raztopi 5 gramov bliuvne soli v 3 decilitrih vrele vode. Glistavemu teletu vlij vsako drugo uro po 2 žlici raztopine. Čez 12—18 ur mu daj '/i I ricinovega olja. To zdravilo odpravi hitro gliste iz telet. L. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica Adlešiče je zborovala 19. septembra. Od 40 udov je bilo 16 navzočih. Računski zaključek izkazuje 2729 Din gotovine. Delegatom je bil izvoljen P. Rauch. Sklenilo se je naročiti pet požiralnikovih cevi. Kmetijska podružnica Sv. Jakob v Slov. gor. je zborovala 26. septembra. Od 63 udov je bilo 21 navzočih. Odbor je imel 3 seje. Računski zaključek izkazuje 49.460 Din v dohodkih in 48.197 Din v stroških, tako da preostaja gotovine 1263 Din. Za delegata sta bila izvoljena Ant. Roškar in Jak. Zupančič. Kmetijska podružnica Središče je zborovala 26. septembra. Od 73 udov je bilo 16 navzočih. Računski zaključek izkazuje 37.432 Din dohodkov in 36.966 Din stroškov, tako da ostaja gotovine 466 Din. Za delegata sta izvoljena Fr. Mlinaric in Atit. Tkalec. Pri slučajnostih se je grajalo premalo zanimanje članov, razpravljalo o predavanjih, o pomenu sadne razstave, o priskrbi gospodarskih potrebščin in o potrebi ponovne objave občnih zborov pred cerkvijo. Kmetijska podružnica RadovUica-Lancovo ie zborovala 3. oktobra. Od 40 udov je bilo 9 navzočih. Računski zaključek izkazuje .300 Din premoženja. V odbor so bili izvoljeni: načel- *) Dular: ..Domači živinozdravnik" se naročuje pri Kmetijski družbi in stane 44 Din. nikoni Golmajer in za odbornike: Sini. Ažman, Mih. Zalokar, Jož. Gregorc in Fr. Dežman. Za delegata je bil izvoljen Vin. Resman. KMETIJSKO-SOLSKI VESTNIK. Drž. specialna kmetijska šola Grtn. Zaključni izpiti na državni specialni kmetijski šoli na Grmu so sc vršili od 26. do 29. oktobra. Kot zastopnik g. ministra za (kmetijstvo je pri njih fungiral šef oddelka za kmetijstvo gospod Ivo Sancin. Izpit je položilo 30 učencev, in sicer 5 z odličnim, 19 z dobrim in 6 z zadostnim uspehom. Bn učenec, ki je zaradi bolezni v učenju zaostal, je ostal neizprašan. Kot najboljši učenec je dobil jubilejno pohvalno diplomo Ivan Vrbančič iz Radomerščaka pri Ljutomeru. Prejel je tudi darilo Srbskegn noljoprivrednega društva v Beogradu, obstoječe iz 6 strokovnih knjig in pribon-a ci odja za obrezovanje in cepljenje trt in drevja. — Novo šolsko leto se je pričeto na zavodu s šolsko mašo in nagovorom učencev po ravnatelju dne 6. t. m. Ker je na zavodu pomanjkanje stanovanj, se je moral letos prvi zimski tečaj ukiniti in je ostala samo letna šola in drugi zimski tečaj. — Letno šolo obiskuje 38 učencev, drugi letnik zimske šole pa 9 učencev, skupaj šteje torej zavod 47 učencev. Od teh je Dolenjcev 17. (i Beloikranjec), Gorenjcev 17. Notranjoi 4 (2 iz ital. ozemlja), Štajercev 8 (5 iz 'ljubljanske oblasti), Korošec 1 (iz Avstrije). Plačujočih (privatnih) učencev) je 16, državnih (brezplačnih) pa 31. Starost učencev je: 16 let —• 8 učencev, 17 let — 10 uč., 18 let — 12 uč., 19 let — 8 uč., 20 do 25 let — 9 učencev. GOSPODARSKE STVARI._ Sejm za kožuhovino v Ljubljani. Koncem meseca januarja priredi Ljubljanski velesejm in Lovska zadruga v Ljubljani na velesejmskem prostoru običajni vsakoletni sejm za kože divjih živali. Dober glas teh sejmov, širokopotezna organizacija in zveze z inozemskimi in domačimi kupci so zadosten porok, da bodo dosegli prodajalci cene, ki odgovarjajo onim na svetovnem trgu. Kože se bodo kot lansko leto prodajale v večjih partijah dražbenim potom. Kože vsake vrste se že sedaj sprejemajo in se v za to določenih ugodnih prostorih dodobra posuše in pripravijo za prodajo. Opozarjamo vse pro-daialce, lovce in trgovce, naj ne izročajo blaga raznim prekupčevalcem, marveč naj počakajo na dražbo. Ljubljanski velesejm in Lovska zadruga delujeta na popolnoma nepridobitni podlagi samo v interesu razvoja te važne grane narodnega gospodarstva in v zaščito osebnih interesov prodajalca. — Vse informacije daje radevolje ustno in pismeno „Divja koža" na Veleseimu, Lovska zadruga in Slov. lovsko društvo v Ljubljani. Če dosežemo, da gre večina blaga preko prodajne organizacije na Velesejmu, zamoremo pričakovati obisk velikih inozemskih kimcev, katerim se samo pri velikih množinah kož izplača pot. Opozarjamo pri tej priliki, da je pravilno posušena koža še enkrat več vredna kakor na slabo posušena. Navodila za pravilno nrinravljanje kož dobi vsakdo na Velesejmu. Uspešno sredstvo proti stenicam "a želji«. Po zeljnikih se prikazujejo v gotovih letih v velikem številu gosenice kapusovega (zelitiega) iti rennega belina, ki jih je razločevati od golih, zelenih in debelih gosenc kapusove sovke ali more. Kakor nam poroča kmet. ref. Wernig uporab-liaio na Koroškem proti gosencam kapusovega in repnega belina sledeče enostavno sredstvo. Okoli zelinika poseiejo en čeveli na široko konoplje. Duh po konoplji vpliva na kapusovega belina tako močno, da zavrne vsakega metnl;a. ki hoče « svojo zalego okužiti zHinik. Kononlie so po idotni sodbi izborno sredstvo proti gosenicam Vapusoveca belina in drugih metuljev. Značilni vonj odgania baje tudi zajca. KMETIJSKE NOVICE. Proslava 40 letnice kmetijske šole na Grmu sc vsled splošno izražene želje preloži na nedeljo, 21. t. m. Spored proslave bo: ob osmih zjutraj šolska maša, ob 9.10 sprejem gostov na novomeškem kolodvoru, ob 9.30 položitev venca na grob prvega ravnatelja šole g. R. Dolenca na novomeškem pokopališču, ob desetih svavnostni govor na zavodu, od iJ. do 13. ogled zavoda in njegovega gospodarstva, ob 13. skupni obed na zahodu. — Ravnateljstvo. Veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je ustanovilo v Ljubljani ,.Državni veterinarski bakteriološki zavod". Namen tega zavoda je predvsem, da služi svrtiam državni veterinarski policiji v ljubljanski in mariborski oblasti, katerim bo v pomoč pri zatiranju živalskih kužnih bolezni. V iste svrhe je zavod na razpolago tudi privatnim osebam. Želeti je, da se poslužujejo tega zavoda v označen namen kar najširši krogi. Začasno je ta zavod nastanjen pri Drž. higijenskem zavodu v Ljubljani, Zaloška cesta 2. Srpsko poljoprivredno društvo v Beogradu je praznovalo 12. novembra t. 1. svojo krstno slavo na ime Sv. kralja Milutina. (V Srbiji imajo namreč društva in družine svoje patrone, ki jih praznujejo.) Povodom te krstne slave se je otvorila tudi tridnevna razstava zelenjave, sadja in grozdja in tozadevnih izdelkov. Srpsko poljoprivredno društvo izda tudi letos „Poljopri-vredni koledar za 1. 1927." s poučno vsebino iz vseh strok našega gospodarstva. To je najobsežnejši in najbolj razširjen koledar te vrste v naši državi, ki se lahko naroči pri gori navedenem društvu. DRUŽBENE VESTI. Živinska sol spada pod kontrolo monopolne uprave, zato poživljamo vse prejemnike, da takoj po prevzemu pošiljke potrdijo prejem soli najbližji finančni straži, oziroma naj naznanijo Finančni kontroli Ljubljana I, da so sol prejeli in da jo bodo uporabljali za živino in nikakor ne v kuhinjske namene. Tudi kalijeva sol in kajnit spadata po nalogu Generalnega inšpektorja carin C br. 21889. z dne 19. maja 1926. (razpis br. 74) pod kontrolo monopolne uprave. Dasi družba že sama sporoča kontroli o prejemu in oddaji tega gnojila, morajo vendar vsi prejemniki odslej kakor pri živinski soli naprej še posebej prejem naznaniti bližnji finančni straži ali fin. kontroli Ljubljana 1 s pripombo, da kalijevo gnojilno sol potrebujejo v gnojilne svrhe in nikakor ne v kuhinjske namene. Vsa taka naznanila so opravičena plačanja takse z reše-njem Ministrstva financ od 20. julija 1926., br. 47140. Seveda bo Kmetijska družba ukrenila primerne korake, da se take neprimernosti čimpreje odpravijo. S strokovne strani se trudoina uvaja gnojenje s kalijevimi gnojili in naša dežela je seveda še prav daleč za drugimi; vsak naš kmetovalec pa že izpočetka ve, da je kajnit in kalijeva sol človeškemu zdravju škodljiva in le za gnojenje porabna sol. Zato so gornje odredbe, ki povzročajo kmetovalcem le sitnosti in pisarjenja, popolnoma odveč in bodo žal povzročale samo to, da bodo ljudje nadaljnja gnojenja z umetnimi gnojili še bolj zanemarjali. Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Sedež društva, Vsa pisma za društvo pošiljajte odslej na naslov: Društvo 1 met. strokovnjakov (v roke inž. Zidanška), Maribor, vel1, županstvo. — Podpore društvu so nakazali še okr. zastop Ljutomer in ravnateljstvo svinčenega rudinika v Mežici. Obema kakor tudi vsem oistalim podpornikom i-skrena hvala! Tajnik: Lukman; preds.: Zidanšek. Skupščina Društva kmetijskih strokovnjakov. Dodatno k zadnjemu poročilu podajamo sledeče, toda •— vsled obšir-! nosti — le najzanimivejše in najvažnejše podatke o potekli skupščine: Minister Pucelj je uvodoma prednašal svoj referat o delovnem programu kmetijskega ministrstva, ki bo — v kolikor smo informirani — objavljen v celoti v „Kmeto-valcu". Prej pa je še lastnoročno pripel1 zlato svetinjo za civilne zasluge na prsi odlikovanca staroste Schigerta. Tov. predsednik Žmavc in tov. tajnik Sottler sta poročala o številnih akcijah, predstavkah in predlogih na razna kompetent-na mesta, ki so deloma imeli poln uspeh, kakor vštetje vojaških let tovarišem v drž. službi, pritegnjenje kmetijskih strokovnjakov za izvedence s strani sodišč in odlikovanje tov. Schigerta, drugi zopet le deini uspeh ali pa se še proučujejo. Število članov je narastlo na 12 ustanovnih, 188 rednih in 4 podporne člane. V blagajni imamo Din 21.745.96.—. Staremu odboru je bila na predlog preglednikov računov enoglasno izglasovana razrešnica. Novi odbor je izvoljen sledeče: predsednik tov. km. svetnik inž. Zidanšek, podpredsednika tov. direktor Žmavc in tov. oskrbnik Habjanič, tajnik tov. inž. Lukman, odborniki tovariši klet. nadzornik Zabavnik, Dular, prof. Priol, Velker in inž. Wenko; pregledniki računov: tovariša km. svetnik Rohrman in km. svetnik Trampuž. Po krajši debati je bilo sklenjeno z večino glasov, zvišati članarino za leto 1927. na 40.— Din. Za podporni fond je bilo odrejeno 2.500 Din. — Prihodnji letni zbor naj bo v Celju. •— Obširno se je razpravljalo o kmetijski potovalni službi. V referatu in debati se je poudarjalo, da nimamo zadevnega zakona in da je materialno stanje sreskih kmetijskih referentov obupno. V resoluciji se zahteva uzakonjenje „Zakona o oblastni poljo-privredni službi", do tistikrat pa naj kmetijski minister sam izda primeren pravilnik. — Skupščina se je dalje izrekla za revizijo službene pragmatike ter za popravo krivic pri prevedbi i. t. d. — Kar se tiče zakona za privatne kmetijske nameščence, je bilo sklenjeno, stvar še proučevati, osnutek dati v pretres vsem sorodnim organizacijam v državi ter izdelati končno tak načrt zakona, ki bo odgovarjal potrebam privatnih nameščencev in ki bo z vso verjetnostjo lahko izglasovan v zakonodajnih telesih. (Dalje prah.) URADNE VESTI. VABILO k občnemu zboru Kmetijske družbe za Slovenijo, ki bo v četrtek, 16. decembra 1926. ob enajstih dopoldne v »Mestnem domu" v Ljubljani. Spored: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1925. 3. Predložitev družbenega računa za l1. 1925. 4. Volitev novih članov odbora v zmislu § 18. družbenih pravil, ki jim je po žrebu določeno izstopiti, iin sicer: a) enega izmed predsedstva: predsednik Sancin, fo) 3 članov za bivšo Kranjsko namesto izžrebanih: Ivana Ažmama, Lovro Peito-varja in Bohuslava Skalickega, ter c) 3 članov za bivšo Štajersko, in sicer namesto po žrebu določenih: Mihaela Bren-čiča, Jakoba Jana in Mihaela Hrastnika. 5. Obravnava o predlogih glavnega odbora. 6. Obravnava o predlogih podružnic. Predsedništvo Kmet. družbe za Slovenijo v Ljubljani, 15. novembra 1926. Ivo Sancin, 1. r., predsednik. Polovična vožnja po želerznici zaprošena. VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo SPORED: i 31. družbenih pravil. 1. Točke 1.—6. po 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni pred izidom onega ^Kmetovalca", v katerem ima hiti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo Vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajeil izpremenjeni § 30.. po katerem morajo biti občni zbon podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, proslora in časa. Begunje pri Lescah, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob sedmih zjutraj v šoli; — Bloke, v nedeljo, 5. decembra 1926. po prvi sv. maši v šoli v Novi vasi; - Bohinjska Bistrica, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob poltreh popoldne v učilnici hotela ,',Triglav"; — Boštanj, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob osmih zjutraj pri načelniku v Boštanju, 8; — Brdo-Lukovica, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob treh popoldne pri Slaparju v Lu-kovici; — Brežice, v ponedeljek, 29. novembra 1926. ob pol-dvajseti uri v .»Posojilnici"; — Cerklje pri Krškem, v nedeljo, 28. novembra 1926. po prvi sv. maši v „Društveni dvorani"; — Cerknica, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob eni popoldne pri načelniku štev. 10; — Dolenja vas pri Ribnici, v nedeljo, 28. decembra 1926. ob treli popoldne v ljudski šoli; - Dravlje, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob štirih popoldne v gostilni pri Bežjaku; — Gameljni, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob dveh popoldne pri Vrincu v Sred. Gameljnih; — Horjul, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob devetih dopoldne v Horjulu, 15.; — Ivanjkovci, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob devetih dopoldne v kolodvorski restavraciji; — Kapele, v nedeljo, 5. decembra 1926. po prvi sv. maši v šoli; — Kranj, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob enajstih dopoldne v gostilni Peter Mayr-ja; — Krško, v soboto, 4. decembra 1926. ob sedmih zvečer v gostilni g. Gregoriča; — Ljubljana, v ponedeljek, 29. novembra 1926. ob osmih zvečer v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg 3; — Metlika, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob treh popoldne v gostilni načelnika; — Moravče, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob osmih zjutraj v dvorani „Zadružnega doma"; — Mozirje, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob poldevetih dopoldne v šoli; — Murska Sobota, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob enajstih v gostilni Flisar; — Naklo, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob treh popoldne v stari šoli; — Podbrezje, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob treh popoldne v ..Društveni Sobi"; -- Radeče pri Zidanem mostu, v sredo, I. decembra 1926. ob desetih dopoldne v občinski pisarni; Rovte, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob treh popoldne v „Društveni dvorani"; — Selo pri Bledu, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob enajstih dopoldne pri načelniku štev. 11; — Sora, v nedeljo, 5. decembra 1926. po jutranji sv. maši v šoli; — Stari trg pri Rakeku, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob osmih zjutraj v dvorani Kmetske hranilnice iu posojilnice v Starem trgu; — Stražišče pri Krauju, v nedeljo, 5. decembra 1926. ot> desetih dopoldne pri načelniku; — Sv. Flo-rijan pri Rogatcu, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob' treh popoldne pri g. Stefanciosi; — Sv. Jakob ob Savi, v nedeljo, 28. lu.vembra 1^2-j. tO . i;i .: i^u.u-, ...n i.a,..; i-c~:.i..aiju; -Sv. Jurij na Pesnici, na praznik, 8. decembra 1926. ob pol-enajstih dopoldne v stari šoli; — Škoija Loka, v nedeljo, 12. decembra 1926. ob sedmih zjutraj v ljudski šoli; — Škofljica, v nedeljo, 12. decembra 1926. ob polosmih zjutraj v občinski hiši v Šmarju; — Šmartno ob Savi, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob treh popoldne pri g. Francu Kebru; — Št. Jernej, v nedeljo, 5. decembra 1926. oib osmih zjutraj v Kmečki hranilnici in posojilnici; — Št. Vid nad Ljubljano, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob osmih zjutraj pri Ant. štruklju na Trati; — Tirna-Roviše, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob dveh popoldne v Selcih, štev. 3; — Trebnje, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob sedmili zjutraj v gostilni g. Pavlina; — Vače pri Litiji, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob sedmih zjutraj v „Sokolski telovadnici"; — Žabnica pri Škofji Loki, na praznik, 8. decembra 1926. ob devetih dopoldne v ..Gasilnem domu"; — Žalec, v nedeljo, 12. decembra 1926. ob treh popoldne v gostilni Franca Pikla; — Želimlje, v nedeljo, 5. decembra 1926. po sv. maši v šoli; — Iška vas, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob desetih dopoldne v občinski pisarni; — Jurklošter - Sv. Lenart, na praznik, 8 decembra 1926. ob enajstih dopoldne v občinski hiši v Jurkloštru; — Planina pri Sevnici, na praznik, 8. decembra 1926. ob dvanajstih pri načelniku; Rogatec, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob devetih, po ranem sv. opravilu, v župnišču; — Vič, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob desetih dopoldne pri načelniku; —Sv. Križ pri Kostanjevici, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob devetih dopoldne v šoli; — Begunje pri Cerknici, na praznik, 8. decembra 1926. ob enajstih dopoldne v novi šoli; — Sv. Bolfenk pri Središču, v nedeljo, 12. decembra 1926. po rani službi božji v šoli; — Ska-riična, v nedeljo, 5. decembra 1926. ob treh popoldne v go-gostilni Inglič. Ljubljana Konji (prigon v Lj. 202, v M. 14): 1 par dobrih konj.......... 1000 do 7.000 Voli in krave (prigon v Lj. 160, v M. 588 glav): 1 kg žive teže I. . ................S^."1.0 — — I „ „ „ II......................7*50 do —• — 1...... III......................do -• - 1...... krave, klobasarice .... 3 — do 4 - Tržne cene v Ljubljani in v Mariboru. Cene so navedene v dlnarjlli. Maribor Ljubljana Maribor 7 75 do K-75 T - do 7 50 6 2i do T— 2 25 do 4 - Teleta (prigon v Lj. 12, v M. 2 glav): 1 kg žive teže...........11 50 do 12— —•— do — • Prašiči (prigon v Lj. 350, v M. 370 glav): . 200- do 303 I komad 6— 8 tednov stari 1 „3—4 mesece „ 1 „5-7 1 „ 8—10 1 „ enoletni . . . 1 kg žive teže, debeli . 1 „ mrtve teže, debeli Kože: 125*- do 150*— 250*— do 300*- 380-- do 403*— SCO — do 550-- 850 — do 1100*- 9 60 do 10 — 15 <*o 17-- I komad konjske kože 1 kg goveje kože . . I „ telečie kože . . I „ prašičje kože . . 1 - gornjega usnja , 1 „ podplatov . . . 75' !1- do IV— do 6 do 80' 60 do 100 13*— 16* 8*— do 100 do 70 Perutnina: 1 kemad. piščanec..... 1 „ kokoš ...... Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka....... 1 . smetane...... 1 ks čainega masla . . . . 1 .. surovega masla . . . 1 „ bohinjskega sira . . . 1 ,, sirčka....... 1 jajce.......... Žito in drugo: 1 q pšenice....... I ,, rži ......... 1 „ ječmena....... 1 „ ovsa ........ 1 ,. prosa........ 1 ,, koruze (nove, sušene) . . 1 , ajde........ 1 ,, fižola, ribničnu . . . . 1 „ tižola, prepeličar . . . . I ,. krompirja...... Krma: 1 q sladkega sena..... 1 ,, kislega sena..... 1 „ slame........ Kurivo: 1 m3 trdih drv..... 1 .. mehkih drv..... do 25- - 10*- do 30*- 25*- do 35*- 30*- do 40-- 2 50 do 3"- 2*- do 2 50 _■_ — 11*- do 14*- —* - do 55* - do 65* - . 40 do —'•- 36 do 40" . 36- do 44*— — 9 do 10*- 3 - do 8 - 1 50 do 175 i 25 do 1 75 350 do 3?0 — 300 do 325* - . 270 do 293- 200 do 250 . 240- do 260*— 180 do 225'- . 210- do 250"— 180 do 2!0 —* do -•- 225 do 250* . 225 - do 240*- 225 - do 251* . 310- do 340*— 225* do 250*- . 425 - 150 do 3C0* 400 . 125 do 150 125 dr 200 . 100-- do -- 70 do 93 - . 75-- —•— do 50"- 40*— do 50*- . 150* do -•- 140 — do 160— do —*— 105'-- do 120,- Tl»k J. B!a*nika mi si. v Ljnbliassl. — Za tiskarno odgever«« MIh. Roinnec, štev. 21. PoStnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 15. novembra 1926. Leto XLIIL Glasilo ICmelljske družbe za Slovenijo. Inserati se računajo po naslednjih cenah: V4 stran .... Din 1200'— '/2 strani .... Din 600"-'/s strani .... Din 400'— - M ! C/J >3 n C 2 V HOj T? ^ r l t- ™ « »S s S »i SS s O fl ct 4» S a o <" S t/3 o O o »2 > O D kc(n o "S ■ j > C Ne kupujte cepljene trte predno ne zahtevate ponudbe in cenika trtnice Lozni rasadni k mNIITILAC" Smederovo, Srbija. LLIUBLJANA priznalo sredstvo zoper sadae šMiira. o najboljše sredstvo za raz-u kuževanje ži-" vine, hlevov, orodja itd. za časa nalezljivih bolezni, Nadalje cepilno smolo, mazavo milo, Sanitol, Sano form in druge slične izdelke prodaja in razpošilja domača tvrdka CHEMOTECHNA družba z o. z. Ljubljana^ Mestni trg štev. 10. ua dvorišču tvrdke „Skaberne". Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno „MASTIN" ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; 5 škat. 46 Din, 10 škat.80 Din. Lekarna TRNKOGZV Ljubljana, Mestni trg D (Zraven Rotovža.) Blasnlkova |fELIHfl pBBTIKB za navadno leto 1927, ki ima 365 dni. „ VELIKA PRATIKA" e najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak citati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri 1 filasniha naslednikih tiskarna in litografičnizavad LJUBLJANA, BREG ŠTEV. IZ I. JAX & SIN Ljubljana, Gosposvetska c.2 priporoča bogato zalogo. Pisalni stroji Adler in Urania, šivalni stroji za rodbino in obrl. Vozna kolesa Styria DUrkoop, Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in franko. r Samo Meh čas" poizkušajte uporabljati za negovanje celega telesa pravi Fellerjev blagodi-šeči „Elzafluid" in zvedeli boste kaj je do sedaj manjkalo u Vaši hiši. — Za glavo, za pleča, za roke, za noge, za oči, za zobe, za vrat, za mišice, za živce, za vse dele človeškega telesa se je izkazalo koristnim dnevno umivanje, drgnjenje, grgranje s pravim Fellerjevim Elzafluidom že od časa naših dedov in upravičuje njegov glas kot zaupljivega ublažitelja bolečin in kosmetikuma. Za zunaj in znotraj močnejši in izat- nejši kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnah izrecno „Fellerjev" pravi Elzafluld, v poizkusnih stekleničicah po 6 Din, v dvojnatih steklenicah po 9 Din ali specijalnih steklenicah po 26 Din. — Po pošti pride tem cenejše čim več se naroči naenkrat. Z zavojnino in poštnino stane : 9 poizkusnih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici 61' - Din; 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 6 specijalnih steklenic 133"— Din; 54 poizkusnih ali 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic 250 - Din. Naročila nasloviti razločno takole : EUGEH tf. FELLEH, leharna b Stuhici Donji, Elzatrg št. 333., Hrgatsha. Mala naznanila. Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 10.-- vsaka nadaljna beseda po 5U para. Vsakera 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravt 'tvo ne prevzame posredovanja. »Arborin" cepilna smola in druga sredstva, katere izdeluje Chemotechna (glej inserat), so za odjemalce iz mariborskega okoliša v zalogi v skladišču Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12. 362 Deteljno seme in suhe gobe kupuje po najvišjih cenah trgovina Josip Urbani:, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. 301 Starejšega oskrbnika (šafar) z večletno prakso, treznega in zanesljivega, se išče za približno 120 oralov veliko kmetijo na Dolenjskem. Prepisi spričeval naj se priložijo prošnji. — Ponudbe na naslov: Pavel Langer, Bršlln, pošta Novo mesto. 352 Kmetovalci! ^HHaHBMUlBanKKBBBi Vsled dežja in poplave bo nastopila letos smrdljiva snetja-vost pri pšenici v veliki meri. Proti nastopu snetjavosti za-more Vas sigurno zaščititi edino „Porzol" suho sredstvo za ppašenje pšenice, katero pospešuje kaljivost semena, ter zasigura večji in boljši pridelek. „Porzol" je preizkušeno sredstvo! Uporaba zelo enostavna! Cena Por-zola: 1 zavitek 200 gramov Din 10—, 1 zavitek 1 kg Din 44'—. Za 100 kg pšenice zadostuje 200 gramov „Por-zola". Zahtevajte „Porzol", dobiva se povsod. Trgovci, ki želijo imeti „Porzol" naprodaj dobijo popust. Vsa navodila daje brezplačno tvornica: „KAŠTEL" D. D. Zagrebačka poslovnica ZAGREB, Poštni predal 104. Uradni prostori: Nikoličeva ulica št. 8/1. nadstr. Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi, ter isto tam se sprejemajo vsa popravila po najnižjih cenah, bran kcplč, sodarsko podjetje, Ljubljana (Trnovo.) 241 Kupujemo zlato, srebro platin, vsake vrste srebrni in zlati denar, metalne odpadke po najvišjih cenah. (Večje množine prevzamemo osebno). Tovarna za ločenje dragih kovin Ljubljana, Spod. Šiška (Jernejeva c. B.) 251 Vinske sode stari 6—8 let, izgotovljeni v Varaždinski sodarni, napoljnjeni vedno z najboljšim vinom, so radi odprodaje vinograda ugodno na prodaj. Velikost 22 in 26 hI. Cena po dogovoru. Franjo Gresurovič, kožarua v Krapinl. (Hrv.) 326 „Krosna" tkalnica v Ljubljani, Zrinjskega c. b, sprejema v tkan e laneno in konopijino prejo, ter tke najceneje kmečko platno! V zalogi ima pa platno za rjuhe, namizne prte, zavese, brisače in platno za perilo po najnižjih cenah. Zahtevajte vzorce in cenike! 260 Dva osla mlada, zdrava in močna, išče v svrho nakupa Graščina Zgornji Ptuj. 34« Kupnik, Podplat: kupuje za dobavo do februarja kostanjev taninski les, prejema obvezne ponudbe do konca meseca, Iudi za vse vrste trdih hlodov! Pozor vinogradniki! Cepljene trte po najnižji ceni kakor: Goetlie por-talis, rizling, beli burgundec, žlahtnina, silvanec, tantona, peček, mozler in več vrst črnine, ima na prodaj: Franc Kovač, trtničar. Male Dole, pošta Vojnik pri Celju. ___34-1 Sadno drevje! Prvovrstne visokodebelne jablane in mostne hruške najpriporočljivejših vrst, oddaja po zmernih cenah drevesnica Vinko Stopar, Velenje. 324 Staro železo in kovine na drobno in vagone, kupuje po najvišjih cenah Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. 3611 Peči: štedilnike, slamoreznice, brzoparilnike, vodne in gnojnično črpalke, vodovodne cevi, strešno lepenko, cement, mesoreznice, nudi na ceneje Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. 35« Cepljene trte. Kdor hoče svoj vinograd zasaditi glede čistosti, vrst in podlage, ter kakovosti z zanesljivimi trtami, naj zah.eva cenik od: „Prve trsničarske zadruge v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. 358 Odbrani plemenski merjaščki, stari 8—10 tednov, gorenjskega črnolisastega tipa z dolgimi visečimi uhlji in dolgega života, dog-nano dobra sorta za Špeli in meso (šunkarji!) ter odporne narave, se dobe v radovljiškem okralu. Interesentom, posebno kmet. podružnicam se priporoča, da naroče meraJčke skupno in čimpreje, da se jih še pravočasno odbere in rezervira. Pojasnilo daje: Tajništvo okrajnih živinorejskih odborov v Radovljici. 331 Stare kovine baker, svinec, kositer, medenino, aluminij, cin-kovo pločevino, akumulatorske plošče etc., kupuje in plača naibolje: Yerc, komercijalna družba Ljubljana, Kongresni trg 9. 357 Motna vina čistiti la trpka, ter preklsla omiliti je zelo enostavno! Na zalogi imamo špecijelno Irancosko želatino ..Lainč" tvrdke Clerment & Ouigaard, Pariš, k vsaki pošiljki piidenemo točuo navodilo. Zabte vajte cene I Glavna zaloga Drogerija „SanIta»", Celje in Ljubljana. 249 Odda se v najem velika kine ija s hišo in gospodarskim poslopjem, z dobro obdelanimi njivami in travniki, po dogovoru tudi s živino, za več let. Natančneje se pv>-izve pri lastnici v Žirovnici štev. 27, (Gorenjsko). Čreva vsakovrstna po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jos. Berg-man, Ljubljana, Poljanska cesta 85. _ 320 Špinačo letošnjega pridelka, hijacinte, tulpe, narcize in krokuse smo pravkar prejeli. Sever & Komp., Ljubljana. 308 Zdravila za VI • živino: lastne preizkušene specijaluete, izdelane po navodilih nadživinozdravnika Sadnikarja dobi.e samo v lekarni na Vrhniki Posebno priporočamo: Sadnikarjev protikataraličen prah za konje zoper prehlajenje na sopilih, izcejanie žlema in gnoja iz nosnic otežkočeno dihanje in kašelj, škatlja 2U Din. Bosulln svečlce zoper sranmično vneje ter jalovost krav in telic, to ie onih krav, ki se gonijo, a ne obreiijo. Škatlja z 12 svečicami 30 Din. Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev, zoper bolezni na prebavilih in zaprtje, pravočasno uporabljen zabrani izbruh rdečice, eu zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Konjski cvel (fluid) zoper negibčnost udov in revmatizem vseh domačih živali, stekl. 15 Din. Hesalin uniči takoj vse bolhe in uši pri vsaki živali, tuba 8 Din. Kapljice za prašiče, dvigajo slast do jedi in urejujejo prebavo, stekl. 8 Din. Vsakemu zdravilu je pridejano natančno živinozdravniško navodilo! — V zalogi so tudi vsa druga zdravila! 35fi Lekarna HOČEVAR Vrhnika. Upravnik posestva! Državni upokojenec, upravnik na srednjem posestvu z večletno prakso v vseh panogah gospodarstva želi premeniti mes.o. Ponudbe na ,,Kmetovalca pod ,,Upravnik" 374. 37-1 Upravitelj starejši samec, samo z najboljšimi spričevali ter navedbo referenc v ponudbi, se išče za večje posestvo (vinogradi njive in travniki). Pismene ponudbe je poslati na ,,Roiser", Maribor, Slovenska ulica 3S; osebno predstavljenje pa pri „Nlefer-gal", Koroška c. I. 373 Brinje, slive, fige za žganjekuho oddajo po nizkih cenah tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Einonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo! 372 Bika planinske gorenjske pasme, krolkega in licenco-vanega, sredne teže kupi: Josip Grom, Poljče 2, p. Begunje pri Lescah. 371 Gepelj že rabljen se kupi! Naslov pove uprava ».Kmetovalca" pod štev. 370. 37U Vrtnarskega vajenca sprejme takoj drž. kmetijska šola na Grmu, pošta Novo mesto. Zahteva se starost 16 do 20 let, dovršena osnovna šola in posebno veselje za vrtnarski poklic. Učna doba traja 3 leta, vajenec se zaposluje pri vseh vrtnarskih opravilih in obiskuje v šoli tudi teoretičen pouk iz vrtnarstva in sadjarstva. Na zavodu dobi brezplačno stanovanje in hrano in, če je priden in zmožen vsak mesec nekaj nagrade. Ko po končani učni dobi napravi izpit, se mu izda učno spričevalo. Prošnje sprejema ravnateljstvo. 36y Deteljno seme kupujemo po najvišji ceni. Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5 (poleg Figovca) ali pa Wolfova ulica št. 12. 308 4 lipicanske belce kobila 12 let, žrebci 3, 4 in 5 let stari, ima na prodaj Kendova grajska uprava, Bled. 307 Stroji na prodaj: Ena inlatilnica za 2500 Din, en kultivator za 1000 Din, ena travniška brana za 500 Din, ena dvodelna njivska brana 500 Din, en univerzalni plug 400 Din. Vsi stroji skoraj novi, ima na prodaj: Valentin Jankar, Žeje, p. Smlednik. 36G „Gozdne sadike" od smrek in borovcev, najboljše kakovosti so na prodaj po 10 in 12 para in bele radvanjske kokoši, močne, lelošnje, tudi na prodaj pri: Oskrbnlštvu posestva Radvanje pri Mariboru. 365 Lečo, domačo, letošnjo, prečiščeno kupuje v vsaki množini tvrdka Ivan Jelačin Ljubljana, Emonska cesta 2. _304 Letošnjega kozlička sanske pasme, dobrega plemen.aka želi kupiti: Elizabeta Romanc, Zgornja Šiška št. 58 pri Ljubljani. 363