Naši dopisi Iz iiosfojiiiskega okraja. (Dalje.i Kar t^e tiče prvoga, navajam ta-le fakta. Ako je učitelj vesten. iiiu ni t.reba več nadzorovanja. kakoi- ga že ima. Ako otroci ne pobajajo redno šole, ako pomisliiiio, kako otroci zbolevajo pogosto za kako nalezljivu boleznijo. Na primer. Jaz imatn 1.0 leto 164 šolo obiskujočib, od katerili le 10 ni nk" obolelo. drugi vsi, dva celo umrla; pouk je bil ustavljen za tri tedne in i"e se skoraj na vsako drugo leto prigodi bolezen, potem naj nadzornik vsak teden enkrat učitelja nadzoruje, ne bo pouk nič boljši, ne vspešnejši. Gospodu poslancu l)i želel, da bi bil sanio en teden, rerimo. en mesec Ijudski učitelj na deželi, putem lii malo di'ugače sodil. Kako je treba kmetske otroke k učenju priganjati, dovoljevati si celo inale kazni. da jih ueilelj |itisili do učenja; da bi slariši k tenm kaj pripomogli, še inisliti ni. Da so naše šolske knjige čitanke, računice, zlasti gradivo za sluvnico, spisje itd. slalio urejene; dalje, da staiiši kupujejo otrokom zvezkov in potrebnega orodja za pouk, na to gosp. puslanec nič ne niruni in njemu je vsega tega le učitelj kiiv, ker je preniaki nadzoiovan. (Konec prih.) Iz novoineškega okraja. Snla ne dosega. svojega učnega in vzgojnega sniotnt. tako nekako so govorili g. poslanci v deželni zbornici. In kdo je kriv tega nedostatka v šoli? Nu, kdn? lu nnjivno vprašanje! Kdo drugi, nego učitelji. Vprašain. kdn bci kiiv v Štiiibelii pri Rudollovein, če so defki tako zaneinarjeni v pouku, če bodo gospodaiji bolj nevedni nego gospodinje? Pojasniti vam lidijeni razinere. V Šmihelu dobodo šolske sestfe tiirazrednico. Uečkoiit zidajo zdaj uovu šulo. Puuk obiskujejo dui-ki v najeli bišici; radi pomanjkanja prostora hodi jili dopoldne k pouku mesto 70 le 50, od populudanskili dečkov imajo nekteri 6, dtugi le 4 ure na teden. Tu jc pouk! kaj ne? Te razniure pa ostanejo tudi še, ko postaviju nuvii šolsko poslopje. Tn poršlopje bo pritlično, imelo bo jedno U("ni) sobo za 80 otrok in bo stalo 9000 do 10000 gld. Za šolo godnili dečkov je že sedaj čez 200, v 5 letib jih bo 300. Kolikn bo dosegel učitelj ob puldnevnein pouku v sobi, v kateri bo zopet, tako natlačeno. V tako š(»l(i naj liodi uajboljši nadzurnik tudi vsak teden. uspeha ne bo našel, pravega uspelia ne bo dosegel, ko bi tudi sain poučeval celo leto. Deklice dobodo ttirazrednico s celodnevniin poukom, skoro jednakeinu številu dečkov naj pa zadustuje jedna uf-na soba, s poldnevnim poukoin. Labko že naprej trdim, da bode g. nadzornik vselej zmnjeval z glavo, kn bo šel iz deške šole.  Uvorazrednice je torej treba. A kaj bočemo! Krajni šolski svet noče; dotieni gospodje ali ni- majo otrok, ali pa jili v inestci pošiljajo, nekteriin so pa le deklice na srci.  Kaj je treba dvoiazrednice. niislijii si oni go- spodje, otroci drugih kioetov naj bodo nevedni. .sij se dado še laže vladati neuinni kmetje. Hadi bi. da bi v šinihelski fari lii"ere gospo<]arile. gospodinjili pa sinovi. Na te raziuere opozarjaiu nkrajni šolski svet. Videant c.onsules! Kdv; bo kriv, če ne bo Stnihelska deška šola niilila obilnega sadu, če se ne bodo dcčki nauoili luliko, kolikor duklice? Kdu? Krajni šolski svet ne, ukrajni šnlski nvet ludi ne, atnpak na te, ubogi untelj. bodu kazali: Maln, nialo si jih naučil; ntalu znajo učenci naspioti učenkain!