J \ i Ust slovenskih delavcev y Ameriki, TELSFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 155. — fiTEV. 155. NEW YORK, FRIDAY, JULY 5. 1035. — PETEK, 5. JULIJA 1935 VOLUME XT,m. — LETNIK TT.7TT. STOJADINOVIC SE JE PREDSTAVIL SKUPSCIN1 --—-—. P Združene države naj bi posredovale MINISTRSKI PREDSEDNIK JE POJASNIL SKUPŠČINI SVOJE NAČRTE ZA BODOČNOST Novi Jugoslovanski ministrski predsednik namerava obiskati Pariz in London ter skleniti prijateljstvo z Italijo. — Jugoslovanska zunanja politika bo ostala nespremenjena. — Hrvatski izgnanci bodo najbrž pomiloščeni. BEOGRAD, Jugoslavija, 4. julija. — Ministrski predsednik Milan Stojadinovič namerava proti koncu tega meseca odpotovati v Pariz, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom Lavalom. Iz Pariza bo mogoče tudi šel v London. Na potovanje pa bo šel šele potem, ko bo narodna skupščina sprejela proračun in rešila druge važne zadeve. Na svojem povratku se bo tudi ustavil v Italiji, kjer so bo sestal s podtajnikom v italijanskega zunanjega urada Fulvio Suvichem, za kateri sestanek se je že z italijansko vlado dogovoril njegov prednik Bogoljub Jeftič, pa je bil vedno odložen. S svojim obiskom v Italiji hoče Stojadinovič doseči boljše odnošaje med Italijo in Jugoslavijo, kar je tudi ob priliki svojega obiska v Rimu priporočal francoski general Marie Gustave Gamelin. Konferenca Male antante, ki je bila po padcu Jeftičevega kabineta odložena, bo zopet sklicana, kadar se Stojadinovič vrne s svojega potovanja. Značilno je, da Italija kupuje v Jugoslaviji veliko množino pšenice in koruze za svojo armado. Gotovi viri tudi zatrjujejo, da bo jeseni regent princ Pavel šel v London, toda do sedaj še ni bil za to določen dan. BOJNI DUH ITALIJANOV JE NARASEL Dvomljivo, da bi Anglija dobila koncesije. — Francija proti abesin-s k e m u pristanišču v Rdečem morju. BEOGRAD, Jugoslavija, 4. julija. — Ministrski predsednik Stojadinovič se je danes s svojimi ministri predstavil narodni skupščini. Narodnim zastopnikom je povedal, da bo nova vlada nadaljevala z zunanjo politiko svojih prednikov, da bo obdržala prijateljske zveze z ostalimi članicami Male antante ter ostala z drugimi državami v prijateljskih odnošajih v namenu, da pomaga ohraniti Evropi mir. — Ustava z leta 1931 ostane tudi vbodoče temelj naše notranje politike, — je rekel ministrski predsednik. S tem je namignil, da hoče s svojimi tovariši nadaljevati politiko kralja Aleksandra za združeno Jugoslavijo. Nadalje je rekel Stojadinovič, da bo njegova vlada skrbela za obrambo dežele, revidirala volilne postave ter uvedla boljši davčni sistem. Zadnje besede našega velikega kralja-mučeni-ka — *'Čuvajte Jugoslavijo!*' — tvorijo temelj vladnega programa. Politični krogi so mnenja, da je največja želja ministrskega predsednika pobotati Srbe in Hrvate. Vsi hrvatski politični jetniki in begunci bodo pomiloščeni. Meseca septembra se bodo vršile svobodne volitve. Pomiloščeni pa ne bodo dr. Ante Pavelič, dr. Gustav Perčec in baron Sarkotič, ki so zasnovali zaroto proti kralju Aleksandru. Bivši jugoslovanski minister Svetozar PribiČe-vič, ki živi v Parizu v izgnanstvu, je poslal svojim prijateljem pismo, v katerem svati Jugoslovane pred prevelikim prijateljstvom s Hitlerjevo Nem- v* * cijo. — Ce bomo preveč simpatizirali z Nemčijo, — piše Pribičevič, — bomo izgubili prijateljstvo Francije, kar bi bilo za Jugoslavijo usodepolnega pome- — ' i •— Nemčija bi sklenila z Jugoslavijo zvezo le pod Rim, Italija, 4. julija. — Edina posledica obiska stotnika Anthony Edena v Rimu je, da se je Italija se s tem večjo odločnostjo odločila, da se zanese samo na svojo moč in dovede zadeve glede Abesinije do zaže-Ijenega konca. Neprimerna Edenova ponudba je uničila še ono upanje, ki ga je še bilo, da bi s kakim kompromisom bila odvrnjena vojna z Abesinijo. Ako je bil še kdaj kak dvom, da se bodo sovražnosti pričelo v nekaj mesecih, jih sedaj ni več. Angleška vlada najbrže ne bo Italiji več stavila nikakili predlogov in to tem manj, ker j«' bila poslanska zbornica tako nasprotna Edenovi ponudbi, da Anglija odstopi Abesiniji del svoje Somalije. Poleg tega pa tudi Anglija ne more dobiti od Abesinije dovolj koncesij, ki bi zadovoljile Mussolinija. Dokler se do septembra ne zgodi kaj nepričakovanega, je jeseni vojna neizogibna. "Giornaic d'Italia" pravi z ozirom na Edenovo izjavo v poslanski zbornici, da mu je žal, da Italija ni sprejela njegovega predloga, da Italija obžaluje, da Anglija ne razume ita-ljanskega stališča. List pravi, da ima Italija iste pravice, kot drugi narodi in še posebno Anglija, da poveča svoje kolonije in s tem pospeši svoj politični in gospodarski razvoj. "Giornale d'Italia" pravi dalje, da Italija nikakor ne more sprejeti angleške |>onudbe, ker bi Abesinija dobila pristanišče Zeila v angleški Somaliji in bi se s tem tikogla hitrejše oboroževati in ogrožati tudi Italjansko mornarico. Poleg tega pa bi Anglija gospodarsko mnogo pridobila in na škodo Italije, kajti Zeila bi -tekmovala z italjanskim pri-staniščem Assab. LLOYD GEORGE KRITIZIRA AMERIKO Pravi, da so Združene države propadle. — Organizirajo nove pomožne družbe, medtem ko sežigajo živež. London, Anglija, 4. julija. — David Lloyd George je v svojem 72. letu naznanil svoj po-vratek v javno življenje ter je [Kxlal žalostno sliko Združenih držav. V svojem govoru v Central Hali v West mi listini je rekel, da so Združene države poginoma propadle ter dodat. "Nove pomožne družbe se organizirajo j>o celi deželi, kjer je t)<>liko živeža, da ga sežigajo. Zakaj? 44 Visoki interesi v Združenih državah naglo vozijo po potili, ki so temeljno nezdrava. Po-lom! Isto j«' tukaj pri nas, toda samo v manjšem obsegu, ker tudi imamo manjšo deželo." SOVJETI SE BOJE VOJNE Rusija utrjuje mejo ob baltiških {državah. — Naglo gradi br odo v je. Zveza med Nemčijo in Japonsko? ABESINSKI CESAR SE SKLICUJE NA KELL0GG0V0 POGODBO ADDIS ABEBA, Abesiniji, 4. julija. — Na ameriški Dan Neodvisnosti je poslala abesinska vlada Ameriki formalno prošnjo, naj opozori Italijo na obveznosti, ki jih ima napram Kelloggovi pogodbi. IRSKA HOČE POPOLNO NEODVISNOST LIMERICK, Irska, 4. julija. Predsednik irske svobodne države Eamon de Valera je rekel, da bo Irska odpovedala svoje podaništvo angleškem'i kralju Juriju V. De Valera je rekel, da bo Irska sprejela ustavo, po kateri bo Irska popolnoma irska od nog do glave. NEMŠKI VETERANI V FRANCIJI Pariz, Francija, 4. julija. — Izjava stotnika Edena v poslanski »bomioi glede predlogov, ki jih je stavil Mussolmiju nikakor ni ublažila nasprotja med Anglijo in Francijo. Francoski politični voditelji nikakor ne odobrujejo angleškega predloga, da bi Abesinija dobila v zameno za koncesije Italiji pristanišče Zeila. ker bi tekmo- PARIZ, Francija, 4. julija. Pet nemških veteranov se je z avtomobilom peljalo čez ne-kdanje bojišče, da razpravljajo o miru z zastopniki 11 narodov. Nemški delegacij i -načel j nje predsednik nazijskih veteranov Hans Oberlindonl»er. Nemški veterani so prišli v Pariz z dovoljenjem predsednika Hitlerja. Dva dni bodo razpravljali o tem, kako bi bilo mogoče odvrniti vojno. valo s francoskim pristaniščem Jibuti. "Le Temps" pravi, da bi bil kršen člen IX. pogodbe iz leta 1906, ako bi Mussolini sprejel Edonov predlog, kajti po tej pogodbi ste se Anglija in Italija zavezali, da ne boste tekmovali z Jibuti. pogojem, da prizna Jugoslavija avstrijsko-nemško unijo. V tem slučaju bi dobila Nemčija nadvlado v Centralni Evropi in na Balkanu. Nemčija bi nadaljevala 8 svojitn pohodom proti Jadranskemu morju in Solnu, Jugoslavija bi pa postala njena vazal-ka, •V Moskva, Rusija, 4. Julija. — Sovjeti naglo gradijo svoje baltiško vojno brodovje ter popravljajo trdnjavo, ki varuje prihod v Ljeningrad, ker se boje, da bo od te strani Nemčija v zvezi s Finsko vda rila na Rusijo. Vlada je dovolila, da je bilo vse to objavljeno, medtem ko je časopisje obsojalo dogodke na mandžursko-sibirski meji in jih označilo za japonsko izzivanje, na bi nastala kaka kriza. Najvažnejši vladni listi sva-re tako Nemčijo kot Japonsko, da bo rdeča armada odbila vsak napad. To je zanimivo in značilno z ozirom na domnevo, da imate Nemčija in Japonska tajno pogodbo za skupni nastop, ako bi se ta ali ona država zapletla z Rusijo v vojno. Nemško vojno brodovje je zbrano v Baltiku in ladje preiskujejo Finski zaliv, kjer jih doslej ni bilo nikdar videti, in mogoče iščejo strategične kraje. Finski fjordi bi bili idealno zavetišče za submarine, torpe-dovke in mornariške aeroplane. "Pravda" v svojem uredniškem članku dolži Finsko, da pripravlja letališča in gradi aeroplane čez svojo potrebo ter vse to pripravlja proti sovje-tora. Značilno je tudi, da so nemške nove bojne ladjo Dcutsch-land, K:*oln in Leipzig zgrajene tako, da morejo voziti v najtesnejše morske ožine Finskega zaliva, in da Nemčija naglo gradi submarine po 250 ton, ki so prikladni za operacije v takih vodah. Z ozirom na to se ruska baltiška mornarica pripravlja ]kk1 admiralom L. M. Galler-jein. Sovjetski letalci se posebno vežlmjo v "slepem" letanju v meglenem vremenu zaliva. Na 7 milj dolgem otoku Kot-kin ob izlivu Neve je bila zgodovinska trdnjava Kronstadt popolnoma modernizirana z utrdbami iz cementa in železa in najnovejšimi topovi. Ta otok, s katerega je mogoče videti finsko in rusko obal, popolnoma zapira vhod do Lje-ningrada. Tudi list "Rdeča zvezda" je objavil ostro svarilo Japonski, rekoč: '4Japonskim milit aristom svetujemo, da imajo v mislih naslednje — ako bi kdo z mili tarističnim poželjenjem skušal potisniti nazaj našo mejo, bo dobil vdarec, da bo za dolgo časa izgubil vsako veselje še kaj takega storiti." ZA P0VRATEK HABSBURZAN0V Avstrijska vlada je Habsburžanom vrni 1 a lastnino. — Nadvojvoda Oton bo najbrže postal cesar. I>. -iaj, Avstrija, 4. julija. — Avstrijska vlada je napravila korak dalje do obnovitve monarhije, ko je sklenila, da vrne Habsburžanom lastnino, katero je držala, odkar je bila pahnjena s prestola stara vladarska hiša. Da pa tako sklep postane veljaven, je potrebno, da ga potrdi tudi državni zbor, ki se bo sestal 9. julija. S to odločitvijo ima mladi nadvojvoda < )ton upanje, ot prot i Villi Moivtes in pe-trolejskim vrelcem. Toda dobrih 8 dni nato je Estigarri-l>ia zopet porazil Bolivijce. Zopet je bila Paragvajcem ddprta pot proti severu, toda generaU so uvidela, da je njihova vojska upehana Kakor niso Bolivijci prenašali podnebja v Gran r?hacu, tako niso biM Paragvajci 2ki ito hribovito zemljo. Petrolejki vrelci so oostali samo še sen v glavah paragvajskih generalov. Na drugi strani se je tnda bolivijska vojska upehala. Skratka, poveljujoči generali in politiki so prišli Vlo spoznanja, da vojna nima nikakega smisla več. Spoznali so menda tudi, rK, N« Y. Morilci izročeni sodišču. Domžale in z njimi velik del Gorenjske so še vedno pod vtisom strašnega razkritja zločina na Pod reč jem. To se je najbolj pokazalo 14. junija, ko so orožniki vedli še morilčevo ženo Pepco ter Angelo Gaberško-vo na kolodvor ter ju odpeljali v Ljubljano, kjer so ju izročili v sodne zapore. Sodišče na Brdu ima namreč premalo prost«>-rov, da hi moglo sprejeti toliko a rot i ranče v obojega spola. Tako so se v ljubljanskih sodnih zaporih znašle vse štiri ženske, namreč obe Dolničarjevi, kakor smo že poročali, ter še nasled-nji dve. Krivda žensk je še negotova. Ali so ženske kaj liuj-skale Hribarja ali ne, to bo dognala nemara sodna preiskava, eno pa je že sedaj gotovo, namreč, da so za storjeni zločin vedele. Znano j«» bilo, da se je pokojna Marija Penkova pravda-la za vsako malenkost, saj je zadostovalo, da jo je kdo samo grdo pogl«>dn] in jo že naperila tožbo proti njemu, liogvaruj. da hi se kdo dotaknil koščka njenega imetja. Po 27. februarju pa so mirno sprejemale njeno perilo in drugo blago, dobro vodoč, da jim Ukceva Micka s svojimi pravdami ne more več škodovati. Najmlajša med are-tirankami, Marija Dolničarje-va, sestra Pepce Hribarjeve, j«» bila uslužbena na Količevem ter se je morala vračati domov po isti poti, na kateri je bila Penkova umorjena. Dekle, ki je vedelo, da nekje v bližini leži truplo pokojnice, pa se je zbalo ter je prosilo svojo sodelavko naj zamenjata šilite, tako, da bi se mogla vračati podnevi. Sodelavka, tio vedoč, zakaj gre, ji jo seveda ugodila. Mlado Dolniearjevo je vest torej tako pekla, da se je bala fxv nočnih prividov pokojnice. Obenem s Hribarjevo in Gaber-škovo so prepeljali orožniki v Ljubljano tudi Hribarjevega brata Miho, ki je bil prav tako aretiran. Pri njem so našli namreč nekaj blaga, ki je bilo last umorjene Penkovo. Še večje zanimanje, kakor za te aretirance, je bilo med prebivalstvom za oba glavna krivca: Franca Hribarja in Janeza Pirca. Franc Hribar je ves čas trdovartno tajil, medtem ko Pire ves čas vztraja pri svoji izpovedi. Pri večkratnih konfrontacijah je Hribar ves besen na Pirca ter mu kriči: "Prisegel boš!" Orožnikom pa zatrjuje: 4' Saj se mu meša!" (>roži i i -ki so danes jMjpoldne odvedli oba zločinca na kraj zločina. Sledila je seveda ogromna množica ljudstva ter se je zdelo, da je ves Sumberk naenkrat oživel. Hribar je bil mrk in trdovraten ter se niti na kraju zločina ni hotel udati. Pire pa je v soglasju s svojo prvo izpovedjo točno pokazal, kje je Hribar napadel Penkovo, tudi grm, za katerim jo je čakal. Pokazal je kraj, kjer sta jo zvezala in točno pokazal tolmun, kamor je vrgel Hribar Penkovo. Vse to je pokazal ob srditih Hribarjevih protestih. Umevno je, da množica ni prav nič, kljub mir-jenju orožnikov, štedila z raznimi opazkami na račun obeh zločincev. Ko je bil krajevni ogled končan, so orožniki oba, Hribarja in Pirca, se v cm 1 a oba dobro uklenjena, |w>sadili na voz ter ju odpeljali v sodne zapore na Brdo. Nad Hribarjevimi otroki je postavljen za varuha mizar Petek, ki je bil tudi varuh preklicanega Franca Hribarja samega, otroka Gaberškove jki sta oddana v neko sirotišnico. Gad je usmrtil vola. Te dni je Pod K umom pičil gad v hlevu spečega vola. Ko je prišel gospodar zvečer s polja in liotel napojiti živino, je zagh dal mrtvega vola. Ker spočetka ni vedel, kako mn je poginila žival, je začel preiskava t i volovo bolezen. Po daljšem iskanju je našel v listju siJečega gada. Zdaj mu je bilo jasno, od eega je izvirala velika oteklina na volovi nogi. 81 zaporov na grbi enega človeka. Policija je izročila sodišču 521etnega poklicnega vagabun-da Ivana Zabjeka iz Spodnje Ilrušiee, ki je šel -tokrat 4* uživat" že svojo 81. kazen. Vse življenje Žabje k ni bil deležen drugega, kakor da je v kratkih časovnih razdaljah od zapora do zapora po malem sloparil, kradel in živel na vse načine, ki so prepovedani. Med kaznimi, ki jih je že odsedel, so razen številnih manjših — kakor so po navadi majhni in skromni tudi njegovi kriminali odsedel tudi'nekatere večje, enkrat kar dve leti skupaj. Te dni s«' je Za h jok |>omešal mod kmetiško okoličane, ki na Sv. Petra nasipu prodajajo krompir. Dvema kmetoma je v dveh krčmah ]x»neveri 1 sedem ali osem vreč krompirja, ki sta jih bila tam shranila za svoje odjemalce. Ivan Za!>jek pa je seveda že prestar in- preveč vajen svojega posla, da bi ga mogla SI. k;»-zen zaobrniti na pravo pot. Brez službe in neveste v smrt. V Mostah se je IS. junija na Zaloški cesti zgodil samomor, ki jo spet značilen primer živ-1 jonsko tragedije današnjega časa. Policijska stražnica v Mostah je bila okrog pol 7. obveščena, da so jo na Zaloški cesti v nenavadnih okoliščinah ustrelil mlad fant. l\omisija, ki jo takoj prihitela na kraj nesrečo, je našla že mrtvega kletnega posestn i ko vega sina Martina Blasa. Fant jo na skriveni prišel v šnpo s karabinko, ka-tore kopito je potem oprl ob voz, cev na si naperil naravnost na srce, tako da strel ni mogel zgrešiti. Krogla 11111 je v hipu pretrgala nit življenja. i japonski ia inančukuauski vojaki pnrstopili iu-kti mejo nu Ualjiiein Iztoku. Ruski poslanik j<« v svojem protestu rekel, da bo Rusija za vsako kršenje meje stavila vso odgovornost na Japonsko. Ruski protest posebno omenja, težko ostala živa. Ferrv je že med banketom zaeutil hude bolečine, a je zborovanje vseeno vodil. — Zvečer pa mu je postalo zelo slabo in ob istem času so prihajale od vseli -trani telefonske vesti o obolenju drugili zborovaleev. Stvar je tem Im>1 j skrivnostna, k«'i* niso mogli ugotoviti za kakšno zastrupitev gre. Dr. Ferrv meni, da je bil v je« le h tako zvani Oaertnerjev baeil. !**» njegovem mnenju bi zadostovalo, da je nekdo prejšnji večer meso prepariral s tem bacilom. Vse kaže, da gre za dobro premišljeno maščevanje. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo RNGLISH SLOVENE READBB STANE 8AMO IZ RIBNIŠKE DOLINE $2 Naredita ga pr% — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' S16 WEST 18lli STBSX7 New York City, Prekrasna si, Ribniška dolina, pa Te se nikoli nišo gledale moje oei. Moja duša Te pa pozna do najmanjših podrobnosti: od Male do Velik'? #f»re, od Stajnbrika do Žlehi-ea, od Mlake pa doli na Kočevsko plat. Znana mi je vsaka liisa ' vsaka oštarija, ki jih je v RP Jiici menila .nad dvajset. 1 ljudi poznam, vse od prvetf«? do zadnjega, otl tanarveejega «io tanarmanjšega. Poznam ribniške žene in dekleta in vse ribniške veljake od najvišjih gospo«lov pa doli »lo originalnih prebivalcev revne hiše. Nekateri me smatrajo za Ribnieana, kar pa odločno tajim, ker mi je tt^kla zibelka daleč vstran, na dosti bolj trdili tleli nego so ribniška. Navzlic temu se pa včjr-i, malo iz ptmosa in malo Lz hudobije za Ribni«*tana izdam. Komaj pa ponosno izrečem besedo, da sem kri njihove krvi, me hitro Ln tKlločno zavr-nejo: — Nak, Ribničan pa že nisi. Ti si odtam, kjer so cerkev razrinili. To smatram za hu«l«> žali-t«'V. Prvič zato, ker me nočejo v svojo stimIo, «lrugič pa zato, ker pri nais doma nismo nikdar razrivali cerkve. Kvečjemu smo razrivali zemljo poit njo. Ker smo baš pri cerkvi, mi menda ne bo nih«M» zameril, če povem staro«lavno ribniško ygodl)«>, ki tudi nekoliko [>o cerkvi diši. Ko so v Ribnici zidali cerkev sv. Štefana, so bili za zidanje tako strašno navdušeni, da je vse hotelo na «lelo. Ne umoru«) s«» delali in tako scela zidali, da so pozabili napraviti «,'kna in da je bilo v cerkvi temno kakor v rogu. Za vrata so pustili malo tjdprtino, okna pa nikjer nobenega. Ker je pa v cerkvi brez svetlobe nerodno, posebno ob •nedeljah in velikih praznikih, so sklenili ribniški očetje, da bo treba nekaj storiti, «la se bo videlo skozi. Toda kar Ribničan napravi, tisto drži, pa naj bo rajta, lo nec ali zid. Ne za Boga ne za vraga, ni v> mogli napraviti lukenj, kjer naj bi bila okna; kladiva s«» se snemala z ročajev i>n krampi so se k rlial i. Kladivo in kramp pa nista bili tiste o-stava je bila še vedno vojaška. Nosil j<* tudi kratko postrižne lase. Predvsem pa je imel pa-riotsko zavest, ki je bila preveč razvita za njegovo ameriško državljanstvo. Tako se je kmalu zgodilo, da se je izkrcal v Genu i Američan Light-field, ki se je nato pojavni kot Liehtfelder v nemškem glav nem stanu pri |»oveljstvu svojega starega polka. '4Ne," so mu razložil, ''vi niste več mladi, nimate dovolj odporne sile in ste ameriški državljan. Naša tajna služba v Angliji je pomanjkljiva. Nekaj tam ni v redu. Mnogo več boste koristi svoji domovini, ako odj>otujete kot ameriški državljan v Anglijo in nam od tam dobavite vse in- PATRIOT do- za pa-V formacije, kar jih boste bili." Liclitfeld je bil v .srcu svoj stari polk, toda kot triot je ugodil nasvetu, dveh mesecih se je seznanil z vsemi skrivnostmi -svoje j^ove cbrti, se vkrcfil v Genui ter se pojavil zopet v Ameriki kot Lightfield. Kmalu potem je odpotoval v Liverpool, preobložen si poslovnimi adresarji in vzorci ter je imel ameriški potni list na svoje ameriško ime. Prvi dan svoje 44tajne službe" se je potikal po pristaniških napravah nekega mesta, ki je bilo po njegovem mnenju važna pomorska postojanka. Zabeležil si je skrbno vse, zvečer pa je napisal trgovsko pismo nekemu gospodu v Rotterdamu. Med vrste, ki so bile posvečene — recimo višji obliki iz delovanja gumbov, je napisal s kemično tinto vse, kar je videl. Ta ali oni parnik je dospel, ali pa namerava odpluti. Ti in taki ljudje so se veabali, sploh vse, kar je bilo po njegovem mnenj u važno. Pismo je končal z besedami: — 44Jutri Dublin, Liehtfelder," nakar je pismo oddal na pošto, Na nesrečo ulwgega, preprostega patriota pa je bila 'na glavni pošti mlada dama, hi je krajšala svoje dolge dneve z odpiranjem vseh pisem, naslovljenih v sumljivo inozemstvo. Vsa ta pisma je natančno pregledovala, ker je hotela zaslediti tajno pisavo s k( niičiio tinto. Na njeno veliko veselje — saj je bila že naveličana neuspeha svojega ko-listnega posla — se je prikazala med vrstami trgovskega dokumenta izdajalska tinta. Telefonirala je nekemu uradu neprevidne besede — 44Jutri Dublin Liehtfelder". V onem času so smeli tuji potovati na Irsko samo preko Ilolyheada. Tjakaj je šlo telefonsko vprašanje: — 44Ali je potoval včeraj neki Liehtfelder v Dublin?" Odgovor, ki je prišel takoj, se je glasil: 44Američan z imenom Lightfield se je peljal včeraj v Dublin, odkoder se je vrnil zvečer ter se je danes z vlakom odpeljal v London Custom kolodvor." Na londonskem kolodvoru so našega patriota pa natančno treh dneh tajne službe pri- jeli in ga spravili tja, kamor so takrat pač opravljali take ljudi. 44Ameriški državljan sem," je rekel, 4 4moje ime je Light-field." 44Potem," je izjavila britanska vlada — seveda je bilo pri tem dovoljeno mišljenje v vladi — 4 4 potem je stvar drugačna. Zaslišani boste pred lednim sodiščem in ne pred vojnim. Branil vas bo na naše stroške odvetnik, ki ga bo določilo ameriški poslaništvo." Prav kmalu — kajti takrat zakon ni dovoljeval dolgega odlašanja — je bil zaslišan a-meriški državljan Lightfield alias Liehtfelder, ki je dal iu-forinacije 'sovražniku. Tri dni je pripravljal odličen odvetnik na stroške vlade svoj zagovor, toda neki znameniti jurist, ki je nastopal kot javni obtožitelj, jo temeljito razmišljal o ' vprašanju, s katerim bo pričel svojo obtožbo. 44Gos|»od Liehtfelder," je jekel in fiksiral obtoženca, 4 4 povejte mi, ali niste bili častnik v nemški vojaki?" Ameriški državljan je cele ure pripovedoval sodnemu dvoru, da je silo zaposlen s svojimi kupčijami, navedel je svoje reference in pokazal vzorce. Priznal je, da je oddal pismo z nevidljivimi vrstami ter izjavil, da je potoval iz Amerike z nekim holandskiin novinarjem, ki mu je rekel: — 4 4 Saj veste, da ne moremo dobiti prav nikakili poročil, ker »1110 nevtralni. Pošljite nam vendar karkoli, seveda ničesar kar bi moglo škodovati Angliji, toda nekaj, o čemer bi mogli pisati." In to je storil To vendar ne more škodovati nobenemu. Saj je napisal samo otročarije. Sedaj pa se je pri tem prvem vprašanju malo sključ«! in — molčal. In znameniti jurist je rekel: 44Nočem sedaj siliti v vas, gospod Liehtfelder. Govorili bomo o drugih stvareh. Toda /elim, da si temeljito premislite to vpraša«!je, kajti to vprašanje ni samo prvo, ampak bo tudi zadnje." Razprava je bila preložena. Zaslišanje še ni bilo končano in tudi vprašanje še ni bilo drugič stavljeno. Rano v jutro drugega dne, ko je stopil jetniški paznik v Liclitfelderjevo celico, je viselo njegovo truplo na omreženem dknu, obešeno na šalu. — Sveto pismo, ki ga dobi vsak jetnik, je ležalo pred nogami mrliča. Na deski v celici pa je bilo zapisano: 4 4 Vojak sem, svojega čina močem povedati... Angleška vlada me je zaslišala pravilno. Ne umrem kot vohun, temveč kot vojaik. Udam se v svojo usodo kot mož, toda krivo-prisežnik nočem biti rn tudi ne lažnik... Kar sem storil, sem storil za svojo domovino. Zahvaljujem in blagoslavljam vse.1' In deset odvetnikov — osem Angležev in dva Američana— je soglasno zamrmralo: Hraber dečko!" In to je bil v resnici! MAŠČEVANJE VARANEGA MOŽA V Welsu, Traunergastse K, se je odigrala te oteginl Nežo malo v stran na trg pred samostanom ter ji stavil nekaj vprašanj, na katera je ona odgovorila; vrnil se je spet k Luciji in rekel obema: 44Dragi moji, poskusa! bom in upam, da vama najdem na vse varno in spoštovano zavetišče, dokler Bog drugače in bolje ne poskrbi za vaju. Ali hočeta iti z menoj/" Ženski sta spoštljivo -prikimali in redovnik je povzel: "Dobro, povedem vaju takoj v go-spejin samostan. Bodita pa nekaj korakov oddaljeni od mene, kajti ljudje radi slabo govore in Bog ve koliko čenč bi razdirali, če bi vi deli očeta gvardijana z lepo mladenko na cesti... z ženskami, sem hotel reči." Pri teh besedah je stopil malo naprej. Lucije zardela; voznik je pogledal Nežo ter se nasmehnil, tudo ima se ni mogla ubraniti nasmeha in ko je redovnik šol naprej, so -t' vsi trije zganili ter stopali deset korakov za njim. Tedaj sta ženski vprašali voznika, česar se nista upali vprašati očeta gvardijana, namreč kdo je ta gospa. 44Gospa," je odvrnil trni, 44je neka redovnica; pa ni taka redovnica kakor druge. Ni opa-tinja, niti prednica, bas narobe: kakor govorijo, je izmed najmlajših, pa je od Adamovega rebra in njeni stari predniki so bili visoki gospodje, prišli so s Španskega, kjer so tisti, ki ukazujejo, in zato jo imenujejo gospo in hočejo s tem reči, da je velika gospa. Vsi v tem kraju jo tako imenujejo in pravijo, da niso imeli v tem samostanu še nikdar take osebe, in nje ni sedanji sorodniki doli v Milanu so zelo pošteni in so izmed tistih, ki imajo zmerom prav, še bolj pa tukaj v Monzi. (Dalje prihodnjih.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo* ki vas bo zanimala. Cene so mIo Knjigarna "Glas Naroda" O D Al KBW YORK, FRIDAY, JULY 5, 193* 9BSŠ LARGEST SLOVENS DAILY In V. A 'Ml Mož v ognjeni peči Roman iz življenja^««: Za "Glas Naroda" priredil: L H. 47 — Dobro. Dragi gospod dr. Zaler, ali bi prišli ob enajstih po mene v hotel Avenida? Potem se skupno pel jeva na Rua Mensado. — Rad. V orkestru uglašajo godci svoja godala Gospod von Bu-tov se poslovi in v sosednji loži pripoveduje svoji sosedi, kdo je tuji gospod, namreč nikdo drugi, kot sin starega senjora ZaJerja ter je še dodal z besedami "saj veste" še več zanimivosti. V dolgem odmoru so o tem vedeli že skoro vsi. Pavel vzame v roke program in ga naglo pregleda — lahno se zgane in se vgrizne v ustnice. Njegov pogled pade na neko ime, ki se je najprej pojavilo kot gorak spomin, ki pa je -takoj nato bilo svarilo — videl je namreč ime Vera Le-gros. Tedaj pa se mu zbude v njegovi glavi pisani spomini na lepo ljubezen in na nadaljevanje v srečnih urah do ure slovesa, ko so njene solze kapale v kozarec šampanjca in ko ji je moral priseči, da ji bo pogosto pisal in da bo vedno na njo mislil — Toda nikdar ji ni pisal, ker je bilo po izpremenje-nih razmerah nemogoče in je tudi le malo mislil na njo. Sedaj pa je bila tukaj in je mogla postati zanj nevarnost. Morebitno slučajno srečanje ž njo bi moglo razbiti njegovo ladjo, katero je vodil na široko morje z zagrnjenimi lučmi in je do 6edaj držal dobro smer. Nikdo ni opazil napačne zastave. Sedaj pa se je bližala preteča možnost, da bi mogel nesrečni slučaj prinesti njegov^ pogubo. Temu se je bilo treba izogniti in se mu to tudi ni zdelo posebno težavno. Kratek razgovor z Vero mu mora prinesti gotovost. Najrajši bi jo obiskal takoj po končani predstavi. Toda tedaj je moral Dijo spremiti domov, Vero pa se ni upal poslati pisma v garderobo za ]>oznej-ši sestanek. Naslednjega dne je hotel poizvedeti za njeno stanovanje, kar je bilo tudi lahko. Vera je imela večjo vlogo, kot pa so jo ji dajali v Berlinu ter je dobro opravila svojo nalogo. Njen glas je bil sladek in prikupljiv, igra polna življenja in veselja, njena zunanjost očarljiva. — Lep kcbereek, — pravi Juan in živahno ploska. Kadar se je zagrinjalo dvignilo, se je Vera vedno prikazala z glavnimi igralci in tedaj se je Pavlu vedno dozdevalo, da njene oči iščejo njegovo ložo. Pa to je mogla biti tudi zmota. Zalerjev avtomobil je stal v dol/-i vrsti avtomobilov pred gledališčem. Ko se vrata avtomobila za pro, se Kaden poslovi in hiti v gledališče ter se prerine do odra. Med drvečimi delavci, med naloženimi kulisami pride sledijič do impresarija in mu seže v roko. — Moje čestitke, gospod ravnatelj, — pravi. — S tem začetkom morete biti zadovoljni. — Za božjo voljo, nikar tega ne govorite, — pravi neverni mož. — Bodite tako prijazni in potrkajte trikrat an leseni drog prve kulise. Mora bili les. Kaden stori in nato nadaljuje: — Rad bi se spoznal z Vero Legros, gospod ravnatelj — ali je mogoče? — Zakaj pa ne? Toda s tem dekletom ni lahko občevati. Pravijo, da se še vedno rada spominja neke stare ljubezni. — Toda spomin bom spoštoval. Na trdnejšo zvezo, pa če je tudi samo za šest te tednov, ne mislim. V jK>slovilni uri ima vedno svoje neprijetnosti. Toda nedolžno Ijubimkovanje bo pa menda dovoljeno. — Dovoljeno je, kar ugaja, — pravi ravnatelj. — Kar se spodobi, — dopolne Juan. — In tako bom tudi delal. Ravnatelj pokliče rešiserja. — Prosim, pojdite v garderobo gospodične Legros, da naj bo tako dobra, da naj še enkrat pride na oder, predno se odpelje domov. Ni bilo treba dolgo čakati. Vera se prikaže lepa in prijazna in ravnatelj ji predstavi Kadena. — Nov častilec, — pravi pri tem, — ki kar gori, da se z vami seznani. — To je res, — pravi Juan. — častilec vaše umetnosti jn ko vas sedaj vidim pred seboj, če mi dovolite, tudi častilec vaše osebe. Posebno oster pogled iz njenih ciganskih oči ga objame. — Ali nis^e sedvorim iti da pofaapiva to navidezno zameno. Vera nekaj trenutkov pomišlja in vprašujoče pogleda Kfndcna, ki pa ima izobražen obraz poštenega moža. ' f. (Ubije prihodnji!) KRALJ DAVKOPLAČEVALCEV I » Kdor posoti mesto Potosi v Boliviji in stopi med ogledom magistratnega poslopja v veliko dvorano, obstane nehote pred stensko sliko. Na konju sedi udobno mož od revmatiz-nia opuhlih nog v vojaški uniformi iz XVIL stoletja. V kotih slike je napisano, da je ta mož ustanovil cerkev in kon-vent sv. Frančiška v Potosi in da je plačal na davkih 21 milijonov. To bi ne bilo nič j»oseb-nega, saj je na svetu mnogo ljudi, ki so ustanovili samostane ali zgradili na svoje stroške cerkve, mnogo več je takih, nego ljudi, ki so ustanovili bolnice ali sirotišnice, a davke mora plačevati zdaj vsak človek. Pač je pa zanimiva zgodovina te slike in iia nji naslikanega moža. Mesto Potosi je bilo ustanovljeno v času prve španske kolonizacije, ko so prihajale velike množice pustolovcev, vojakov in menihov v Južno Ameriko iskat v pravljicah zasanjani eldorado. Takrat se španska emigracija niti na ozemlju tedanje Argentine ni ustavila, temveč je pritiskala proti toku reke Parana do Paraguava, odkoder je krenila na nevarno in težko pot v krajine Peru, kjer je bilo takrat mnogo zlata in srebra, ki so ga bili nakupi čil i Inki. Ta kulturno visoko razviti narod je krščanska kultura ZBIRKA. _zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 struni. Ona ........................ ANDREJ HOFER .................................................... BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35c BELfiRAJSKI BISER ............................................35e BOŽIČNI DAROVI ....................................................35« BOJ IN ZMAGA ........................................................20e CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45c CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA .................... 25c DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35e FRAN BARON TRENK ............................................35c ERA DIAVOLO ........................................................50c FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Milčinski. 72 str......25 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40c JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (frtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30c KRAUEV1Č IN BERAČ ........................................30c KRVNA OSVETA (povest iz abmškib gora* .....30c KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c LJCDEVIT H KASTAH, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30c MARKO SEN JANIN, SLOVENSKI ROBINSON... 75c MAKON, krščanski deček t r. Libanona ................25c MLSOLINO. ropar Kalabrije ............................40« MRTVI GOSTAČ ......................................................35e MALI KI.ATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ........................................................25« NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................5ini»imi;iHnaHiiiiiinniHi«.MM™.™—i JJL SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Bit WKIT 18th STREET NEW TOEK, H. I PlftlTB HAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE J SHIPPING NEV/S JULIJA: !>. Itex v Genoa 10. Norinanriie v Havre 11. Aquitauia v Cherbourg 1<1. Kuro pa v Bremen 17. Manhattan v Havre 1!». Majestic v Cherbourg SJ. H« »le France v Havre IS!, fronte
  • ank Gou2e Ely, J us. j. Pesbel-Eveleth, Louis Gouže GillH-rt, Louis Vessel liibbinf,. JohD Povfie Virginia, Frank Hrvatlch MONTANA: CALIFORNIA: Sao Francisco. Jacob Lansbbi COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftl« Walsenburg, M. J. Bvuk INDIANA: lndianai>olis, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlcti Cicero, J. Fabian < Chicago. Ch-era in Illinois* Jollet, Mary Bambich, Joseph rfr» ▼at La Salle, J. Spellch Maw-out ah. Frank Angustfn North Chicago. Joie Zelene KANSAS: Girard, Agnes Motnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller. Fr. Vodoplvec Steyer. J. Čeme (za Pesna. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular Itoundup. M. M. Panian Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnisha Little Falls. Frank masla OHIO: Barber t on, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Chas. &at» linger, Jacob Resula. JoJjn Slapaik Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Vunv be Warren, Mrs. F Rachar Youngstown. Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton. Anton Ipavee Clarldge, Anton Jerlna Conemau;r!i. J. Brezove« Exoort. Louis Snpanjit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Jofttnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloeh Manor. Frank Demshar Midway, John Žust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Srhifrer West Newton, Joseuh Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AIIIs. Frank &kofr Shclioygnn, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lou!« Tauehar Diamond ville, Joe Rollch Vsak zastopnik Izda potrdilo ta ito-to, katero Je prejel. Zastopnik« roja kom toplo priporočamo. UPRAVA "GLAS NARODA'* POSLEDICE EKSPLOZIJE Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street ; ; : New York, N.Y. V angleškem mestu Dover je kolkliral truck, ki je prevažal granate, z lokomotivo. Eksplozija je bila tako silna, da jo lokomotivo popolnoma razbila. Izbruhnil je tndi požar, ki so ga le s težavo pogasili.