Françoise Proust O b La mésentente DeloJ. Rancièra La-Mésentente, Politique et philosophie, j e hkrati »priča- kovano« in »nepričakovano«. »Pričakovano«, ker se vpisuje v sled, katere mejnike predstavljata Le maître ignorant (1987) in Aux bords du politique (1990), tekst, k i j e morda ostal razmeroma neopazen zaradi marginalnosti izdcyatelja. Vseeno pa že v tem delu najdemo tri teze, ki v La Mésentente niso povzete, marveč dobijo v tem delu tudi centralno vlogo. Prvič, enakost je transcendentalno politike, to se pravi, pogoj možnosti in nemožnosti za nee- nakost. Drugič, demokracijaje politično ime za nomadsko mnoštvo, za »ne- konsistentno mnoštvo« demosa, ki ga tvorijo aporoi, tisti, ki so na robu ago- re in središča polis, ki pa vseeno zahtevajo tisto, kar daje obče ime politični skupnosti, to je, svobodo, s čimer onemogočijo, da bi se skupnost zaprla v svoj arché, »samoosrediščeno« središče. Tretjič, to je namreč tudi posledi- ca, obstaja ireduktibilna napetost med politiko (mišljeno kot določen go- vor in delovanje) in filozofijo, ki kliče politiko in jo hkrati prekrije. »Nepričakovano«, ker J. Rancière v tem delu konceptualizira druga- če, radikalneje kakor v svojih prejšnjih delih svojo prenicljivo politično tezo. Poskusimo j o na kratko povzeti. Politika (s čimer je treba razumeti politič- no prakso, k i je kot taka zmerom lokalna, posebna in navezana na okolišči- ne) je vozel, ki ga konstituira srečanje dveh popolnoma heterogenih logik. Prvaje logika enakosti, se pravi, logika enakosti kogar koli s komer koli. Dru- ga, ki ni v nikakršni zvezi s prvo, j e logika policije (policija in politika imata isti etimološki izvor: polis), to se pravi, distribucija, razporeditev in uprav- ljanje z deli, strankami, funkcijami, statusi, nalogami itn... vozel oziroma preplet obeh logik ni nikdar dan, prej gre za dispozitiv, ki se mora šele kon- stituirati, ki g a j e treba šele izumiti, in sicer s pomočjo izkrivljenja [torsion] nekega policijskega problema (dolžina delovnega tedna, razporeditev de- lovnih mest, plače itn...), oziroma prekiniti ga, »spariti« ga z »egalitarno potezo«, natančneje, z zahtevo po verifikaciji enakosti. Tako vsako politič- no dejanje hkrati razkrije neko posebno krivico [le tort], neki lokalni »na- pačni račun«, »uštevek« [mécompte], in okrepi moč egalitarne poteze. (Zato, denimo, stavka po definiciji ni politična, pač pa to postane šele, ko »preob- likuje razmerja, ki določajo delovno mesto glede na njegov odnos do skup- nosti«, str. 56). Politika se potemtakem manifestira ob nekem posebnem Filozofski vestnik, XVIII (3/1997), str. 133-142. 181 Françoise Proust sporu [litige] kot ponovno odprtje skupnosti, to se pravi, kot dezidentifika- cija in razkritje vrzeli v njeni biti. Tako j e mogoče reči, da afirmativne moči izjave oziroma politične vidnosti ni (navsezadnje j e vsako politično dejanje najprej in predvsem javna potrditev obstoja nekega »mi«: zgled za to bi lahko bila akcija imigrantov brez dokumentov, ki je pravzaprav v tem, da se javno pokažejo, da postanejo vidni, da javno zatrdijo svoj obstoj, da razglasijo: »Obstajamo«), če le-ta ne izvrši dezidentifikacije, dezinkorporacije razred- ne, spolne, nacionalne, rasne itn. identitete, to se pravi, le v primeru, če j e ime, ki se afirmira, prazno, tako da ga lahko izreče kdor koli (vloga, ki so jo nekaj časa uspešno igrala imena, kakršna so ljudstvo, prolétariat, delavec), s čimer se proizvede učinek posebne subjektivacije. Tako je bil poglavitni domet velikih stavk iz novembra in decembra leta 1995 nevdomno v resub- jektivaciji stotin ljudi, kijih je policijska logika računa in »štetja«, celo »na- cionalnega štetja«, zagrabila. Politična akcija mora potemtakem konstuira- ti interlokucijski dispozitiv, kjer se s pomočjo igre homonimij s praznimi imeni, o katerih smo prejle govorili, razkrijeta krivica oziroma spor, in si- cer tako, da se lahko »minimum enakosti vpiše v policijski red«. Kajti vsako prazno ime označuje hkrati del celote in del, ki »je brez deleža«, [une »sans part«], k i j e torej nedvomno del, ki pa vseeno ne more šteti, ne da bi »po- stal nekaj drugega, kar je« (str. 63). Tako je, denimo, ime »ljudstvo« ozna- čevalo celoto (denimo, »francosko ljudstvo«) in del, ki ni pravi del, del »brez deleža«, »preprosto ljudstvo« (danes so to zlasti ljudje brez dokumentov, »brez papirjev«), ki ni nič, ki pa »prav zato, ker ni nič, hoče biti vse«, se pravi, ki noče reprezentirati celote, vse, pač pa, narobe, meri na to, da zgolj s svojim obstojem opozarja, d a j e vsaka totaliteta detotalizirana, d a j e vsak račun, zato ker ne vključuje to, kar ne šteje, napačen, oziroma d a j e pravi račun nemogoč. Lahko vidimo, kako J. Rancière, zato da bi skonstruiral svoj filozofski dispozitiv, s pomočjo »homonimije« med seboj poveže tri imena, s čimer pa skonstruira filozofsko nesoglasje [mésentente], to se pravi, novo filozofi- jo- La Mésententeje mogoče razumeti kot odgovor na Habermasovo Teori- jo komunikacijskega delovanja, a hkrati tudi kot sposojanje iz nje, kot odgo- vor na Lyotardov Le Différend in sposojanje iz njega. Habermasu odgovori tako, da zatrdi, d a j e soglasje, ki naj bi bilo p redhodno in nu jno za vsak dialog oziroma konflikt, zmerom že nesoglasje. Lyotardu odvrne, da raz- kol [le différend] ni politični koncept, pač pa etični, celo teološki. A po drugi strani se vseeno strinja s prvim in si od njega sposoja idejo, d a j e politično prizorišče nujno interlokucijsko (kajti nesoglasjeje po definiciji oblika soglas- ja), z drugim se strinja in si od njega sposoja idejo, d a j e zastavek politike 182 Ob La mésentente razkritje in vidnost krivice. (K temu se bomo še vrnili.) To medsebojno po- vezovanje dveh nasprotnikov, od katerih si Rancière koncepte hkrati tudi sposoja, ne bi bilo mogoče, če implicitno ne bi bil navzoč še tretji. Ime tega tretjega v La Mésententeje Arendt. Kot dobra bralca Aristotela Arendtova in Rancière zatrjujeta, d a j e vsaka skupnost (bodimo pozorni na aristotelovski besednjak) razdeljena (pluralna za prvo, krivična, izkrivljena in sporna za drugega). Toda delitev (oziroma konflikt) ni razkol. Pogoj za politiko j e dejansko obstoj skupnega prizorišča, naj bo še tako lokalno, kratkotrajno in redko, skupnega tako delom kot tistim, ki to niso, zato politika ni le domi- nacija in upor (to se pravi, ni vojna), pač pa konstitucija prostora pojavno- sti, videza, kjer postane vidno, se pravi očitno in ubesedeno, to, kar je bilo doslej nevidno: krivica, prizadejana nevštetim (krivica, kije to ne štetje). Ta prostor j e prostor govora (človek, pravi Aristotel, je govoreča žival) in sporna besedaje tista, s pomočjo katere sogovornik prisili drugega sogovornika, ki mu je enak v interlokuciji, da vidi in izreče to, česar ni hotel slišali ali vide- ti, to se pravi, da verificira enakost. A če Rancière ne sledi Arendtovi, zlasti pa ne določenemu sodobne- mu, zmerno teološkemu toku arendtovske misli, kot ga uteleša Lefort, j e razlog treba iskati v tem, da tu intervenira še zadnje ime, namreč Badiouje- vo. Nedvomno, delo se imenuje La Mésentente, zaradi razlogov, ki smo jih pojasnili zgoraj. Toda lahko bi se imenovalo tudi Le Mécompte, kar bi lahko bila sporno prepisovanje Badioujeve knjige L'Etre et l'événement. Pokažimo, kje so tri točke sorodnosti med Badioujem in Rancièrom: 1. preštetje vseh delov (v skupnosti) je hkrati mogoče in nemogoče zaradi vdora in vpisa dela, k i j e brez deleža, ki torej ni del, zaradi nevštetih, to se pravi, nadštevnih, katerih vloga j e prav v tem, da izpostavijo to lastnost ali to prazno ime, kot sta enakost in svoboda. 2. Iz tega izhaja ločitev med državnim (drugo ime za policijsko logiko štetja) in politiko, ki zmerom »preigra« razmerje skup- nosti do same sebe in obstaja le, kadar se pokaže izkrivljenje spora, to se pravi, redko (izraz, k i j e bližji Lazarusu kakor Badiouju). Subjektivna poli- tika nove vrste: morda res ni političnih subjektov, zato pa obstajajo subjek- ti, zavezani politiki oziroma politične subjektivacije. 3. Od tod izhaja še druga ločitev med politko in filozofijo. Politična filozofija ne obstaja, vseeno p a j e politika nekaj, kar da misliti filozofiji (in, kot izjemno tenkočutno pokaže Rancière, parafrazirajoč pri tem Aristotela, »politična materija za filozofijo je prav škandal enakosti«. To pa spet pomeni: v politiki ni nemišljivega (tako kot ni nemišljivega na sploh), to se pravi, obstaja politika (in ne politično). Prav v tej montaži oziroma v tem vozlu je veličina te lepe knjige. Ni treba posebej poudarjati, kako zelo se strinjam z njo. Najprej glede kritike sodobne prevladujoče dokse, opirajoče se hkrati na Heideggra in Straussa, 183 Françoise Proust o »koncu politike«, o »vrnitvi politične filozofije« in »političnega«, kakor da bi politika prenehala obstajati pod nacizmom ali pa stalinizmom. Ravno tako se strinjam z Rancierovo kritiko »postdemokracije«, spekularnih in re- verzibilnih razmerj med konsenzom in izključitvijo, med pravom in huma- nitarnim (oziroma viktimacijskim), med šibkostjo politike in komunitariz- mom (»identitarizmom« itn...Toda moje strinjanje j e še globlje. Zdi se mi, dajeJ.Ranciere prvi, k i je izpostavil logiko oziroma racionalnost, ki tudi ni zgolj politična, pač pa ontološka in ki bi j o lahko imenovali »logiko dvojni- ka«. Vsemu bivajočemu se pridruži dvojnik: brž k o j e dano bivajoče, j e dan tudi njegov dvojnik. To ne pomeni nič drugega kakor d a j e zrcalni odsev hkrati že odgovor, zrcalo je že odboj, njegov odgovor je že protiodgovor, njegov sogovornik je nasprotnik, isto kot on in hkrati njegov drugi. Ta logi- ka biti, ki j o J. Ranciere v politiki imenuje »izkrivljenje« [ torsion], prežeto s »krivico« [tort], j e logika razmika. Vsako bivajoče, brž k o j e postavljeno, je podvojeno z drugim bivajočim, ki se postavlja le-temu ob bok in hkrati nas- proti njemu, ki ga hkrati ponavlja in dislocira, izkrivi, če že hočete, odmak- ne od samega sebe in »pre-mesti«. Tako igra vsaka propozicija dvojno igro: zatrjuje to in ono, eno stran in drugo, »istočasno« in »hkrati«, kar pomeni, da dve strani nista simetrični, pač sta v razkoraku, razmiku druga glede na drugo. Poglejmo si pobliže, kako se ta logika dvojnika vpisuje v Rancierov- sko politiko. Ljudstvo, zatrdi J. Ranciere, j e zmerom več in manj od samega sebe. »Nev- šteti« (dans so zgled za to »imigranti«) so hkrati »nič«, »manj kakor nič« in »nadštevni«, tisti, ki so »odveč«, tisti, ki onemogočajo in »motijo« »dober« (iz) račun: tudi če bi šteli vse, celota ne bi nikdar sovpadla z vsoto delov (v drugačnem besednjaku bi se ta propozicija glasila takole: brž k o j e dana družba, j e en njen del podvojen z drugim, ki se mu upira). To je tudi raz- log, zakaj je politika praksa »dvojne pripadnosti«: Vsaka politična akcija oz- načuje svojo pripadnost policijski logiki identitete (vedno smo razredne, spol- ne, nacionalne itn. entitete), a hkrati se tej pripadnosti tudi izmikamo ozi- roma jo presegamo. Politika potemtakem ni drugega kakor iztrganje poli- cijske logike sami sebi, odprtje »zunaja« (demos, mnoštvo, nekonsistentno, izrazi niso pomembni), ki subjektivirajo protagoniste tako, da j ih distanci- rajo od samih sebe. Zato je nujno, d a j e ime hkrati dobesedno in metaforič- no, hkrati lastno in skupno, homonimno in lebdeče ime, ki omogoča, da sodelujemo v igri identitete in hkrati ne sodelujemo: na eni strani se vsaka akcija dejansko opira na dejansko ali simbolno identiteto (delavec, potro- šnik, intelektualec itn.), na drugi strani pa identiteta ni drugega kakor na- vezna točka, ki omogoča, da se od nje prav odlepimo, minimalna točka za- sidranja, ki omogoča razmik/odmik od nje. V jezikovem besedanjaku bi 184 Ob La mésentente lahko rekli, da se logika dvojnika imenuje logika homonimije, tako da bi bil lahko podnaslov La Mésentente »Kratka razprava o politični homonimi- ji«. To tudi pojasni, zakaj j e rancièrovska interlokucija hkrati manj in več od dialoga. Manj, ker ne predpostavlja predhodnega soglasja, hermenev- tičnega vnaprejšnjega razumevanja, obzorja, skupnega razpravljalcem. Več, ker konstuira in izumi prizorišče, k i j e bilo doslej neizrekljivo in nevidno: omogoči, da nastopijo tako partnerji kakor tudi teme interlokucije, ki so bili doslej nezamišljivi, s čimer pa se tudi skupnost pravzaprav šele izumi. Zato j e urita politične interlokucije tudi sama podvojena: je argumentacij- ska in poetična. Interlokucija mora biti argumentacijska zato, ker gre za to, da drugi pripozna (a kako to storiti, če ne tako, da se sklicujemo na njego- vo racionalnost?) enakost, ki mu gre kot komur koli, skratka, vsakomur. Toda po drugi strani mora biti interlokucija tudi poetična, kajti njen pred- met j e sama intelokucija (njen obstoj in njena pravila), a tudi zato, ker je govor metafora situacije. Zato da bi se lahko interlokucija vzela kot svoj pred- met, j e nujno, da se vrne vase, a hkrati, da označi kot dejanski predmet spo- ra neki zunaj, namreč sam inter-esse. (Po pravici povedano je Rancièrovi kri- tiki Habermasa predhodna Derridajeva kritika: nobena čisto argumentacij- ska beseda ne more dati kriterijev, s pomočjo katerih bi bilo mogoče izlo- čiti in ločiti »argumentacijsko« in »poetično«, »lastno« in »metaforično«: kajti ni žanra, ki bi bil lasten govoru kot takemu). Politika se potemtakem ravna po stategiji »kot da«. Vsaka politična ak- cija nastopa, kakor d a j e dejanska, še preden je možna oziroma nastopa kakor d a j e enakost kogar koli s komer koli zmerom že vpisana v bit skupno- sti in kakor da gre pri igri s homonimijo, s pomočjo katere se konstruira skupno prizorišče in ki omogoča, da sogovornikajemljemo dobesedno, zgolj za to, da tudi on verificira enakost, ki j o je bil priznal, ne da bi to vedel, končni rezultat p a j e ta, da se okrepi moč egalitarne poteze. Ta logika »kot da« (drugo ime za »dvojnika«) je povsem afirmativna logika: tako zatrjuje, d a j e enakost transcendenalni pogoj politike, četudi ga zanika skrajno ci- nična neenakost, po drugi strani pa zahteva politično afirmacijo, to se pra- vi, politično akcijo, ki naj bi verificirala to afirmacijo: zato da bi jo spravila na dan in hkrati povečala njeno zmožnost za odkrivanje sporov. Od tod iz- haja, d a j e politična akcija tudi sama dvojna: nora (takoj hoče vse) in ra- zumna (njene zahteve so punktualne in punktuirane), neskromna (vsaka posebna krivica zanika enakost kogar koli s komer koli) in skromna (ure- sničuje se s pomočjo pogajanj in kompromisov). Vsaka akcija se spotika in šepa, a to j e prav način, kako deluje v svetu in kako udejanja svet. 185 Françoise Proust Morda sem Rancièrovo misel gnala predaleč. Razlog temu j e nedvom- no v tem, da zavračam dva njena koncepta: krivico [tort] in interlokucijo, ki si ju Rancière sposoja od Lyotarda oziroma Habermasa, četudi nam daje ve- deti, da ju zavrača in obrača drugega zoper drugega. Vzemimo najprej krivico. Rancière j o opredeli takole: »V politiki se ena- kost pokaže zgolj v podobi krivice« (str. 95). Ta koncept j e bistven za Rancièrovo misel, in to iz dveh razlogov. Po eni strani krivica ni zgolj nega- tiven pojem, še več, ta pojem ne dopušča nasprotnega pojma. (Na začetku La Mésentente Rancière pripomni, da aristotelovskega pojma blaberon, »ško- dljivo«, ni mogoče izravnati s sympheron, »koristno«). To pomeni, da krivi- ce ni mogoče popraviti, četudi jo j e treba obdelovati, kar j e ravno naloga politike. Krivica je namreč zanikana enakost: predpostavlja enakost (torzi- jo vtisne v predhodno potezo, namreč v egalitarno potezo), a hkrati ni dru- gega kakor negacija enakosti. Zato v trenutku, ko se pojavi krivica, se pojavi tudi njen transcendentalni pogoj, namreč enakost, ki j o krivica zanika. Po drugi strani pa krivica dela krivico tudi policijski logiki. Manifesta- cija krivice spremeni policijski problem (upravljanja, štejta) v spor. S tem, da naredi politična akcija v neki določeni interlokucijski situacijo vidno in izrekljivo krivico, prizadejano tistim, ki nimajo ničesar, ki so »brez deleža«, izkrivi pomen imen, s tem da izrablja njihovo homonimnost oziroma nji- hovo praznost, s čimer pa ravno odpre teren za sporazumevanje z nasprot- nikom, ki ga prisili, da pripoza krivico, o kateri poprej ni hotel ničesar ve- deti. »Politika je veščina izkrivljenih dedukcij.« (str. 188) Vseeno pa krivica kot taka ostane nepopravljiva, kar j e jasno razvidno iz dejstva, da si j . Rancière ta pojem sposoja od Lyotarda, misleca »absolut- ne drugosti« in »nepoplačljivega [inexpiable] dolga«. Krivicaje potemtakem nepolitična. Je tisto, kar omogoča, da se dve logiki, ki tudi sami nista politič- ni, zvežeta v vozel: namreč logika policije in logika enakosti. Sicer pa to prizna tudi sam Rancière: politični subjekt, denimo, zatrdi, »meri neizmerljivo« (str. 59), ki ga predstavljata logika egalitarne poteze in logika policijskega reda. Ti logiki nista namreč zgolj medsebojno neizmerljivi, pač pa sta neiz- merljivi na sebi, in sicer v tisti meri, v kateri sta nereprezentabilni. Enakost lahko nastopa le v obliki krivice, policijski red pa je po drugi strani zme- rom iztirjen s političnimi agitacijami in spori. Tu bi se lahko spomnili na spor izpred desetih let med Lyotardom in Lacoue-Labarthom glede vprašanja sublimnega. Prvi j e trdil, da sublimno »prezentira to, da obstaja neprezentabilno«, medtem ko j e drugi zatrjeval, d a j e »prezentacija neprezentabilnega«. Rancière pravzaprav ne reče nič drugega kot Lacoue-Labarthe: nesoglasje omogoča, da zaznamo, razume- 186 Ob La mésentente mo nesoglasje. Ali smo s tem že izstopili iz heideggerjanskega obzorja, v okviru katerega bistvo politike ni politično? Zakaj torej J. Ranciere, k i je vendarle neheideggerjanec, daje prednost izrazu krivica [le tort] in ne nepravičnosti [injustice]? Nedvomno zato, ker tako kot grška misel identificira pravičnost bodisi s platonovsko »pravičnostjo na sebi«, bodisi z aristotelovskim »pravičnim in nepravičnim«, ki ju je mo- goče popraviti in porazdeljevati. A zakaj bi morali govoriti grško, ko govo- rimo politično? Govorimo torej o nepravičnostih, o teh nepravičnostih, ki so zmerom lokalne, odvisne od okoliščin, »policijske«, če že hočete, ki pa istočasno postavljajo pod vprašaj predstavo o pravični skupnosti. Nepravič- nos t j e politični koncept, ki dopušča pozitivno nasprotje. Kajti politična ak- cija, kot sijajno pokaže sam Ranciere, združuje in hkrati razdružuje dve lo- giki, toda dve politični logiki. Ena j e politika, ki jo je mogoče opredeliti kot policijsko, ker pogosto zanika, da bi bila politična, druga pa je Pravičnost (pravična skupnost), ki omogoča, da uvidimo način, kako se je mogoče tu in zdaj politično bojevati proti prvi. Narobe pa krivica ni nekaj, kar bi nek- do prizadejal nekomu, kot taka seje zmerom že zgodila, na drugi strani pa je nepravičnost zmerom določena in s tem tudi sama določa dejanski boj: politika j e boj, v katerega se spustita politiki, in če ena govori o redu, govo- ri druga o tem pravičnem redu, ki ga omogočajo uvideti sedanji boji proti krivicam. Res j e sicer, d a j e policijski red zaznamoval celotno politiko. A to ne pomeni, da nasprotnih politik ni in da lahko samo ena imenuje in se bojuje proti nepravičnostim, zaradi cesarji tudi upravičeno lahko rečemo, d a j e pravična. Oglejmo si zdaj še drugi koncept: interlokucijo. Ranciere jo opredeli takole: »Politikaje spor in spor je interlokucija.« Po Rancieru gre za to, da dominacijo in upor, to se pravi, vojno in odpor zoperstavimo in ju oprede- limo kot infrapolitiki. Da bi ponazoril svojo argumentacijo, J. Ranciere skon- struira dva primera. Prvi j e upor skitskih sužnjev, o katerem poroča Hero- dot. Potem ko so gospodarji, ki so se odpravili premagati Medejce, prepu- stili sužnje njihovi usodi, le-ti pridejo »do spoznanja, da ni nobenega razlo- ga, zato da bi bili sužnji, saj so bili rojeni na enak način kakor njihovi dalj- nji gospodarji.« Oborožili so se in se polastili orožja svojih gospodarjev in skoraj bi premagali te vojščake, ki so se vrnili s pohoda, ko se eden izmecl njih obrne na svoje brate z besedami: »Doslej so nas videli z orožjem in zdaj si domišljajo, da so nam enaki. Vzemimo biče in spomnili se bodo, da so naši sužnji.« Rečeno storjeno in sužnji »se brez boja podajo v beg«. J. Rancierov sklep: sužnji ukradejo orožje svojim gospodarjem, ker ne poz- najo drugega kakor razmerja moči, ne znajo pa skonstruirati pasti, v kate- ro bi svoje gospodarje ujeli z besedami. Skratka, ne nehajo biti sužnji: nji- 187 Françoise Proust hov upor je hlapčevski, zato tudi propade: »Niso znali spremeniti vojaške enakosti v politično svobodo.« (str. 31-33). Nasproten zgled pa je spoštovanja vreden nastop plebejcev na Aventi- nu. Plebejci razpravljajo in s tem prisilijo patricije, da poslušajo njihove ar- gumente. Tako dosežejo, da se poravnava sporov institucionalizira: to funk- cijo opravlja poslej razsodišče, dokler ne izumijo drug dispozitiv, kadar ta institucija ne bo več delovala. Sužnji niso znali odpraviti svojega suženjstva, narobe pa plebejci proizvedejo »minimum družbenega učinka.« Kako je mogoče primerjati sužnje in plebejce? Plebejci niso oziroma niso več sužnji. V razmerju do stavkajočih delavcev so to, kar so skitski suž- nji v razmerju do saint-bernardskih imigrantov. Najprej gre za to, da se po- trdi javni obstoj in interlokucijska situacija predpostavlja, da ste poprej priz- nani kot sogovornik. Na splošno bi zato lahko rekli, če j e tisto, za kar gre v »govorni situaciji«, verifikacija »egalitarne poteze«, potem je treba pred- postaviti, kot to stori Ranciere (str. 127), d a j e le-ta na neki način zapisana. Od tod je mogoče eno od dvojega: bodisi gre za arhivpis v derridajevskem pomenu (s čimer bi se rade volje strinjala), kar pomeni, da govor ni v pri- vilegiranem položaju (s čimer se Ranciere ne bi strinjal), ali pa gre za vpis v obliki zapisane deklaracije ali kakšnega drugega teksta. A za to j e poprej potreben politični boj in odločilni dogodek, ki ta zapis izsili. Na splošno bi se lahko vprašali, ali j e politično prizorišče prizorišče interlokucije, to se pravi, hkrati prizorišče interpelacije, naslovitve in raz- prave? Vsaka interlokucijaje zahteva po priznanju o tem, d a j e bila zagre- šena krivica. Kako j e bil lahko zastavek deklaracije manifestantov iz maja 1968 »Vsi smo nemški židje« (zgled, ki ga navaja prav Ranciere, str. 173), pripoznanje krivice, prizadejanje bodisi njim samim ali pa nemškim Židom pod nacizmom? Ta deklaracija, k i je bila smiselna le kot odmev množičnih demonstracij študentov na francoskih ulicah, j e nedvomno zavračala neko določeno francosko identiteto in zato predstavljala, kot zatrdi J. Ranciere, dezidentifikacijo francoske skupnosti, toda to je bila le, zato j e tudi bila ajir- mativna in ne negativna, kolikor je pokazala in actu dejansko možnost neke pravične skupnosti. Prevedla Jelica Sumič-Riha 188