"ASSOCIATION NEWS" — Organ of S.A.A. CANBERRA Inc. LETNI BALL bo 3. junija '74 Canberra, 30. raaja, '74. Spored: rozdrav 2. Večerja 3. Nastop Plesalk 4. Podaritev nagrad ■ 5. Ples Vstopnina Ža člane 5-00 {vključena je večerja) Za nečlane 7-00 { " ") Igra; J. Sirola Rezervirajte pravočasno - osebno ali po telephonu - 821083, Znamenje Simon Gregorčič Na polju znamenje stoji, podoba krasna v njem zari, ni slika blažene Device, svetnika ne ir. svetnice. Čeprav obraz svetnika ni, čeprav svetnice slika ni, podoba ta je meni sveta, časti jo raoja duša vneta. Pred njo presvetlo luc gojim, lepo, zvesto za njo skrbim, naj sveti sonce, zvezde jasne, pred sliko moja luc ne ugasne. In cvetek, ki lepo cvet^. s pobožno berem ji roko,, pred njo prekrasne vence devam in zraven glasne pesmi pevam..- Iii znan<3n.ic aa polju to, to noj g je src3 gork :.-in ta obraz, prepoln niline, ■■ -jo .dika noje domovine, Ta f oila lue - ,:ioj ;:o: oni z: v.. ■ to njej p L:;.::' i : : be veelxi-i;, in'a duse c/otjen plDPtenit-in njo kitil bom, kot Zdaj jo ki+im. Nje pr.vi spev je noj slavil, •• " pogledi j' njo j se bo glasil, in • i : i..:; ti r t bojo; Bog čuvaj domov: no o ,' ......________ 'bili m A n j e V Canberri so dolgo govorili o balinišču, ki pa so samo ni hotelo napraviti. Končno na r.obudo zelo vneterr. balinarja go se dela pričela in tudi uspesno dokonča].' , Predno so je balinišče dobro zgladilo so nasi bali- narji ze izzivali 11 na.oor otniki1 naj 30 pomerijo z njimi, co si upajo, In res so ta korajzui iz ¡'.olbovrr.a napovedali svoj obisk za lanski Bozic. Mal'1, sipina s svojimi zonori jo ) ovez--"ln balinanje z ialetom v Canierro, Takrat jo ore-a bila mila nas^nu druo- v vi, to je našim balinarjem, da so tako post.- n i bo "olj glasni in korajzni. Napovedali so telcroo vsom slovenskim društvom ki-j so- Avstralije. Za Veliko noc se jo zopet odzvalo društvo Ll.jbjura ■, prišli r •:o tudi društvi C-aelong in društvo Ldelaide, ta zadnje ; polnim avtobusom clano:r in navijačev. Lop je bil ta obislc in upamo, .ogreznili" v ženijo. Upravičeno so jih kritizirali gostjo, ko so izginili brez, da so rekli lahko noc. Res je, da jih jo doma čakala topla vccerja, trd"1, gostje 00 bili prepričani, da so jih Canbercani bojijo, i^doIaido, Gselozg in -klbourne so odigrali so nekaj tekom, v odsotnosti. canbersko;:;a drvntva. Prihodnje jutro ko oni ob 9« uri prišli od ..-.-.-.¡jo in sta sonce in Ivan Savle zo gladila balinišče so CfrJizrc^ni 00 vodno gledali pod kozo. Ker smo se dogovorili da pričnemo s t: jvvanjem ob 9. uri in smo balinarjo morali vleči iz postelje, preko telefon; seveda, smo pričeli z igrami sole po deceti uz i. Vreme nam jo bilo-railo tok') smo telo:.vanjo nadaljevali medtem ko jo rasti', napotost in trenje. Moštva so po moji presoji bila precej izonac-.uva in težko bi bilo vedeti kdo bo zmagovalec. Majhni nesporazumi in žulja za zmago so doprinos]! svoje - xo do je Canberra bila res v zad/ogi, kot pravi i. iiarkic, v "Vestnikul !:cj. L jo osvojilo oba pokala. Ker sem bil tesno povezan z vsemi pripravami in tekmo, moram naglasiti, da ni bila zadrega v tem, da si je Canberra pokale osvojila, temveč radi vzdušja nevoscljivosti, ki so ga pokazali nekateri. Tuljenje in c:3tri vzkliki nekaterih navzočih gotovo niso bili pravo ozračje za predajo pokalov, čeprav pošteno zasluzenih. Zato smo' toraj prodali pokale po odhodu Adelaide, ker so nekateri ravno med njimi bili najbolj zagreti. Pokali so bili izročeni pred društvoma iz Geelonga in Molbourna, ki sta.bili pohvaljeni kot dobri in olikani športniki. Obsoditi moramo nesportno postopanje Canberskih' balinarjev, ko so Melbournu prisepetavali, da jim bodo zadnjo igro pustili. Kot pravi g0 Markic je bila igra zelo napeta in sem bil jaz osebno, prepričan, da jo bo Kelbourne dobil, a je sreča zadnji moment hotela drugače. Ce bi Helbourne dobil, bi jim nasprotniki res lagali, da so jim igro dali. To bi njihovo zmago zagrenilo, postopek pa ni prijateljski, niti vreden športnika. Balinanje ni mera ugleda, postenosti, prijateljstva, niti bogastva. Ce zmagajo Primorci iz A,elaide, Melbourne, G elonga ali Canberre so to Slovenci, zakaj naj bo med njirni razlika ce isti živijo v Adelaide ali Canberri, ne vem. Vem pa, da je bila igra namenjena, da naveze prijateljstvo, ne nasprotje. Verjetno smo se vsi kaj naučili. ., Polde BAJT BILJARD je tista panoga našega društva, ki "zadrzi11 vašega moža v domu proti lastni volji. Je pa tudi tisto, kar pomaga našemu društvu, da počasi odplačuje svoj dolg. Ze lani smo organizirali biljardsko tekmo članov, ki jo je vodil Colin Eaddock. Takrat si jo osvojil nagrado Tony Peoreboom, letos pa so člani način tekme spremenili. Postavili so se pari in med seboj odigrali po tri igre. Zmagovalec so je nato postavil v prvo,premagani pa v drugo ligo. Zmagovalec prve lige je Tone Pavlic, druge lige pa Gvetko Falez st. Na žalost se je na seji tudi odločilo, da se ponovno srečata oba prvaka in dokončno odločita komu gre mesto prvaka. Tekma ned Tonijem in Cvetkom je bila 29.5. zvečer. Oba sta imela precej navijačev. Toniju je bilo proti koncu menda kar malo vroče, vendar nu je uspelo, da si je oßdrzal naslov prvaka v biljardu za leto 1V4-- Pokal bo predan prvaku na letnem plesu. Toni GRLJ POL LETA JE ZA NAMI - Leto poteka hitro. Večina je kar pozabila, da je minulo pol našega leta in, da so morali priti na polletno sejo. Seje mod člani verjetno niso preveč popularne, toda hoces noces, tudi v trdo jabolko je treba tu in tam ugrizniti. - 4 - Cc gledamo nazaj sino lahko kar ponosni, kljub ter,m da no dobivamo do^ti pohval. Od obiska Savskega Vala, Miklavzovanja, Silvestrovanja, nastopa Henderson Sistors, Vinsko trgatve in nazadnje lopoga obiska Bleda iz Mclbourna, jo vso zahtevalo veliko dela in skrbi. Predvideni kotni bali, pri katerem bodo zopet nastopale Kondorson Sistors z lopin plesanjem, bo zopet zahteval cas in žrtve. Na sporedu jc so petem obisk hinomcG in končno so prodaja srcck za-loterijo in nase leto bo končano prodno so bojno dobro zavedali _ enim v oddih, drugim v grajo - in zopet bo te Id o leto drugim.. Cvetko EALEZ st. IllSCkA OHCET V LJUBLJANI Co v tujini kaj pogrosamo; so to gotovo domačo,naVade in običaji. Vso loto je prepleteno s posebnostmi, ki so vezane na različne lotne ca,so in praznike in jih drugi narodi skoraj ne poznajo. Gotovo, da jo bilo to edino in nujno vesolje slovenskemu clovoku, ko je jecal pod tezo fevdalnega jarma» Slovonoc je nanizal, posebno so okoli ohceti, polno lepote in veselja. C-rch bi bilo pozabiti onega teh običajev. Kmečka ohcot v Ljubljani nam jo dokaz, da vos svet občuduje preprosto vesolje. Ko spremljamo "Kpiecko ohcet'1 na ta ali oni način vidimo, da tej svetovno znani privlačnosti manjka glavni del - nase kmečke oheoti v preteklosti in danes so se in so končajo v cerkvi. Kljub tomu, da jo nasa zgodovina polna krutosti, krvi in okovja, mora biti se zlagana. Kako so morejo lagati svetu, da so kmečka ohcet ni končala in zvezala v cerkvi?1 Kako morejo nasa društva podpirati taksno laz? Cvetko EALEZ st. SVOBODA V P0DMRA10J (nadaljevanje) Dunajski vladi in vsem njenim pokrajinskim podružnicam je bilo odločilno važnosti, da so vsi closezki duha in kulture, zlasti na področju upodabljajoče umetnosti, prikazujejo tujemu kot odsev avstrijske, no pa slovenske ali coske ali poljske in druge kulturo. Zato je -iz golih političnih nagibov - gmotno podpirala avstrijsko, ne pa slovenske razstavo. Slednje jc indirektno ovirala, pa tudi direktno onemogočala. Kar je torej prišlo na drago svetovno razstave; jo moralo imeti avstrijski poont. To avstrijanstvo je dosledno istovetilo narodnost s pripadnostjo avstrijski državi, ki je bila vodno i po dinastiji i po vladi in vojski - nonslta. Tako vemo iz slaisnje, lcako so avstrijske oblasti našim slovenskim izseljencem na listinah pačile pristna slovenska imena (priimke) z nemškim pravopisom (n. pr„ s so pisali sch) in kake 30 dosledno etnično (narodnostno) pripadnost v vecnarodni državi nadomestili z državno. Nnsi izseljenci niso bili Slovenci, marveč Avstrij.ci. To j.e bila politika nacionalnega zatiranja, ki so jo raztezala na vsa področja izvendrzavne aktivnosti. Proboj slovenske kulture pod slovenskim imenom v široki svet je bila v onih časih nemogoča zadeva, razen z lastnimi gmotnimi sredstvi in s tveganjem režimskega oviranja in zasledovanja, Kultura pa jo bilo edino sredstvo, s katerim bi si narod, kakor jo nas, mogel utirati pot v svet in tamkaj širiti slovensko' ime. Taka je resnica o "afirmaciji" slovenstva prod lotom 1918 in posledice take afirmacije v usodnih dneh po zaključku prve svetovne vojne ima vsak razsoden clovok na dlani. Kdor se resno triidi, da bi .prav tolmačil ocenjevanje nacionalno-, političnih dogodkov zadevajocih nas narod v onem času,. ko tako ocenjevanje zasleduje po zdomskih publikacijah, je logično nekako prisiljen priti do zaključka, da so vzdrzuje podmena, kot bi bilo takratno slovensko politično vodstvo, s Slovensko ljudsko stranko na colu, napravilo napako, ker ni sklicalo samostojne, suvereno slovenske države. Takrat, na preloranici narodne zgodovine, je bil pravi trenutek za to, flako človek sklopa iz raznih begunskih virov zadnjega časa. ■ . ' Ne da bi osporaval tezo, da je imel in ima slovenski narod kot etična enota pclno pravico do suverenega samoupravljanja, ki je v polnem obsegu ostvarljivo le v lastni narodni državi,- se. nii zdi umestno to vprašanje nokoliko- osvetliti z zgodovinsko, lučjo. Kar je bilo povedanega v prejšnjih odlomkih te razprave o mednarodni poziciji slov. naroda ob prelomu 1. 1918,' jo umestno imeti stalno pred očmi in polno upoštevati, kadar želimo kar mogoče objektivno presojati tedanje dogodke in kadar iscemo, katerim ciniteljcm bi naprtili odgovornost za tisto, kar so nam ne. zdi prav sedaj, ko gledamo nazaj. Ha drugi strani bo pa tudi prav,.ce so vsi, ki nočejo glodati nazaj, temveč samo naprej, vendarle ozre.jo nazaj in.si na podlagi ponovne oceno onih dogodkov priznajo, da ni pravično kratkomalo potegniti črto čeznjo. Mladi rod ni doživljal veličastnih prizorov vstajenja naroda, ki se jo začelo meseca maja 1917, in zato motri dogajanja onih dni skozi očala neljubih posledic. zaradi ocal, ki prizore po svojo barvajo, resnica sama ni nic drugačna. Samo očala mpramo odloBiti, pa bomo točno videli, kaj je v majniski deklaraciji, ki jo je dr. -nton Korošec'prebral dno 30. majnilca 1917 v avstrijskem parlamentu, recono glede slovenskih narodnih zahtev. Ne zahteva se v deklaraciji ustanovitev'slovenske narodne države, marveč (dobesedno zdruzitev vseh po Slovcncih, Hrvatih in Srbih nasoljenih predelov monarhije v eno samovladno in na demokratični osnovi zgrajeno državno.telo...Kar so poslanci .Jugoslovanskega kluba v dunajskem .državnem zboru imeli v mislih, ko-so na Krekor predlog sestavili deklaracij o, jo bila enotna država Slovencev, Hrvatov in Srbov, sestavljena iz treh enakopravnih enot, katerih ona bodi Slovenija, Slovenski narod je deklaracijo sprejel in odbbril z velikim navdušenjem, sredi strasne vojne, ki je deloma divjala na njegovem lastnem ozemlju. Ze dolgo prej in tudi takrat smo Slovenci nosili v svsjih dušah podobo Združeno Slovenijo, ki naj bi so uresničila v lastni narodni državi. Toda politični voditelji so. vedeli, cla morajo kot vodniki malega naroda biti neskončno previdni, da, kakor je zapisal Ivan ji^hcin, svojega malega broda ne razbi.jejo ob prvih čereh in da ga ne pogoltnejo zahrbtni vrtinci. Mesec dni po podpisu proslulega-londonskega pakta med ^nglijo, Francijo, Rusijo in Italijo jo Jugoslovanski odbor, cigar člani so bili tudi trije Slovenci (Gregorin, Vosnjak in riiko Zupanic) dno 15. maja 1915 sestavil clrzavnopravni program, po kp.terem se naj Jugoslovani zedinijo v oni državi. Program mod drugim pravi: "Samo eno srodstvo more ustvariti trajni mir v vsej jugovzhodni Evropi in posebno na Jadranu in Balkanu. To jo zedinjenje v.sega prebivalstva iz vsega jugoslovanskega področja v ono neodvisno državo". Nekako mesec dni po proglasitvi majniske -deklaracijo pa je bila podpisana znana Krfska deklaracija, sklenjena in podpisana med kraljevino Srbijo in Jugoslovanskim odborom no. otoku-Krfu. V smislu deklaracije- se hoccjo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci brez ozira na dotedanjo državno pripadnost 3družiti v okviru enotne, cnodvisne, demokratske in parlamentarne države na podlagi enakopravnosti vseh treh narodov in na podlagi načela samoopredc-litve, Ce iskreno priznamo tvorcem nase politične preteklosti zavest težke odgovornosti za usodo malega naroda, moromo pravilno razumeti "okvire",v katerih so se pojavljale slovenske narodne zahtove. V. Konec oktobra 1918 jo bil slovenski narod po razpadu avstro-ogrske monarhije v skrajno 'kočljivem položaju. Vse meje so padle in od vseh strani so pritiskali na slovensko ozemlje sovražni sosefli, da bi so ga polastili. Da se razgaljeni ozemeljski enoti naseljeni ha bivšem avstro-ogrskem področju s Slovenci, Hrvati in Srbi, da značaj državnosti, je bilo ustanovljeno v Zagrebu Narodno Vijece, ki-mu jo predsedoval dr. Korošec. In da bi Narodno Vijece utrdilo svojo oblast pred svetom, je Korošec sklenil s predsednikom srbske vlado Pasicem "Ženevski pakt"', s katerim je srbska vlada (na ICrfu) priznala Narodno Vijece za zakonito'vlado Jugoslovanov bivše' monarhijo in Trumbica za njenega zastopnika pri zapadnih zaveznikih. Kar je bilo v danih razmerah in v .zavesti ogromne odgovornosti mogoče slovenskemu političnemu vodstvu storiti,' jo bilo napravij eno. Kar je pa sledilo, ni bilo mogočo predvidovati. Pasid je po podpisu Ženevskega paleta odstopil; srbska vlada jo začela pogajanja za Koroscevim hrbtom s srbsko-hrvatsko koalicijo pod vodstvom Svotozarja Pribicevica, kar je privedlo do "narodnega zedinjonja" 1. decembra 1913. Srbski delegat na mirovni konferenci je pristal na izvedbo londonskega pakta, Korošcu pa je bila onemogočena pravočasna vrnitev iz Pariza, da bi bil sodeloval pri formulaciji zedinjenja, ki v svoji brezpogojnosti ni ustrezalo narodni volji vocinc Slovencev in Hrvatov. Izgubili smo znaten del slovenskega ozemlja, ki jo-pripadlo Italiji, in so znašli v objemu "narodnega zedinjenja", Zacol sc je dolgoletni boj za avtonomijo, ki ga'je SLS uvedla s predlogom o uvedbi federalizma. Nastane vprašanje, ki mu tedaj nihče ni mogel vedeti odgovora in ga celo danos nihče ne more vedeti. Namreč, kaj bi se bilo zgodilo s Slovenci in Slovenijo, ce bi bilo nase politično vodstvo zavrglo idejo majniske deklaracijo o skupni državi s Hrvati in Srbi ter ustanovilo samostojno državo Slovenijo. Odgovor je nainadno nakazala,druga svetovna vojna, ko so nas pregazili Nemci, Italijani in Madžari. Gledana.s tega žrclisca, nasa politična preteklost okrog leta 1918 in vse poprej ni bila taka, da bi jo bilo treba skrivati. In tudi no taka, da bi no smeli gledali nazaj, ko stremimo za idealom lastne državnosti v bodočnosti. Stari mehovi narodno preteklosti so zdravi in trdni.; vredni da sc vanje nataka novo vino. Eden i amod glavnih razlogov, da smo bili 1. 1913 za Zedinjeno Slovenijo "'goljuf ni, je bila - poler Vseh, v prejšnjih odlomkih te razprave navedenih, g. spodc.rskik, p olitičnih, diplomatskih. itd. razlogov - zlasti narodno-obrambna sibkost slovenske.ga naroda. S1 ali smo tako rekoč z golimi rokami nasproti organiziranim armadam naših sosedov,, ki so do zob oboroženi tudi s težkim orožjem, pritiskali na našo ozemlje. Danes jo ze zgodovinsko branje to, kar se je takrat dodajalo na vojaškem sektorju narodno politike, in kar smo nekateri mod nami sami doživeli, v onih zmedenih trenutkih slovenske zgodovine, ko je slo za to, ali bonv olovanci mogli svoje pravkar slovesno-oklicano svobodo tudi braniti. Človeka so tacaš obhajali zelo deljeni občutki: srce je bilo polno navdušenja nad tem, da je narod resen tisočletne tujo nadvlade in da v Ljubljani no sedi v vladni.palači vgc Hence, narvcc slovenska narodna vlada, a razum in pamet sta temu navdušenju prilivala grenko kaplje zaskrbljenosti, kako bo mogoče vzdrževati red in mir v času, ko so se avstro-odrske armado valile z italijanske fronte cez slovensko ozemlje in ni nihcc mogel biti gotov, da se to ozemlje ne bo spremenilo v pustosenje in popoln kaos.. Vsak trezen človek je moral tudi vedeti, da so za razkrajajoco avstrijsko vojsko pomikajo laske divizijo, ki jim bo zolo prav prišlo, ce so bodo smatrala poklicano v zmedi in kaosu delati "red11 in skrbeti za "mir", nvstro-ogrska monarhija kot mednarodno priznana stara državna tvorba je kapitulirala, jajčne meje so ostalo brca obrambo in njo j sovražne armade so imele po vseh mednarodnih določbah pravico, da njeno ozor.ilje zasedejo in celo. dolžnost, da ■ tam vzdrzujejo rod. Kdo se je zmenil za razne oklice in odločbe narodne vlade malega slovenskega naroda, vlade, ki ni bila po mednarodnem pravu od nikogar priznana. Bili so tei'.ni in meseci ob koncu 1. 191G in zacctku 1919, ko v resnici ni imelo veljave nic drugo;; o kot dobro organizirane, prvovrstno opremljene in izvozbanc ter moderno oboroženo- lastno vojaške enote. Bil je cas, ko so uspesnu govorile le puškine cevi in dim iz strojnic. Kj or se je tacaš taka krvava govorica uveljavila v prid pravdo slovenskega naroda, tam so odredbo narodne vlado prišlo na svoj račun. Kjer so ni, je govoril sovražnik. VI. Kakšno je bilo stanje slovensko rr.rodne obrambo v tistih dneh? Prva in glavna resnica je, da slovenska politično vodstvo ni razpolagalo z mocnojso, enotno izgrajeno in pod si-upnici vojaškim vodstvom stoječo nor ,dno obrambno silo. Kaj takega jo bil' v onih razmerah za celotno slovensko ozemlje popolnoma nemogoče v potrebnem času zbreti, opremiti in poslati na toron. Kar je bilo najprej dosogljivo, so bili dozerterji v ''zelenih kadrih1', a ni jih" bilo mnogo in kar-jih j j bilo, so bili bolj vajeni robcij ona kot rodne disciplinirano vojaško službo, brez katere si usposne vojaške moči ni možno niti misliti. Večina slovenskih moz in fantov pa jo bila razkropljena po različnih regimentih razpadajoče avstrijske armado, deloma daleč od Slovenije. K sreči jih jc bilo najvoc na laskom bojišču, odkoder so jadrno vračali v svojo si — vensko domovino, mod njimi tudi častniki. To je poverjenik za nor -dno obrambo pri svobodni vladi v Ljubljani na hitr. r ko zacol organizirati v novo, slovensko obrambno silo, ki naj bi predvsem skrbela za brambo naroda in njegovega premoženja pre", umikajočo so avstrijsko armado, istočasno pa tudi br'nilo slovensko ozemlje pred tujo zasedbo. Spominjam so tisto težke dobo so precej natanko. Tik po 29. oktobru praznilai. slovensko svobodo, sem se vrnil d mov iz Ennsn ob Donavi. Javil sem se takoj v narodno-obrambnem uradu v Ljubljani in -bil poslan, ker sen bil oficir, za komandanta vojaško edinico nr. Krki na Dolenjskem. Kar som tam našel in kar sem mogel se som r^r.izirati in pomnožiti, ni bilo zelo podobno urejeni in disciplinirani coti. Izgledalo jo bolj kot skupina mlajših nockih, ki so bili voljni so d;drzati puško v svojih rokah zarodi predvidevanja, da so bodo s službo v četi okoristili s konfiskacijo vojnega materiala, ki ga bodo izsilili od umikajočo se avstrijske vojske. Pomisliti jc tr^ba, da so bili vsku skup do grla siti vojaške službe, saj so so nn^gi med njimi, zlasti l"ki, ki so bili res izurjeni - s - bojevniki, potikali po frontah vec let. Kdo bi mogel zamoriti, do. v talcem stanju niso mogli imeti mnogo smisli1, in navdušenja za strogo urejeno vojaško zivljonje izven fronto? Ivo so uvideli, da jim kot poveljujoči oficir nc dovolim ropanja in izsiljevanja od oddelkov umikajoče se vojske, ki je vozila s seboj na trenskih vozovih marsikaj vabljivega, jih je vnoma za puško popustila» Ohra jovanjc narodno-obrambnega duha v četi je bilo naporno in malo uspesno delo. To jc bil en primer med mnogimi, S takimi četami so niso mogle braniti meje Slovenije, ce bi mejo sploh bile, pa jih dejansko ni bilo. Treba bi jih bilo šele zasesti in brahiti, kar bi bilo takrat tudi z majhnimi dobro izvozbanimi in oboroženimi enotami narodne' obrambe teoretično, in celo praktično, možno izvesti, Vojaške onoto genorala Majstra na Štajerskem so oboje: izjema in zgled. Če bi njega ne bilo, bi tekla meja po stajerski deželi v naso škodo drugod kot tece danos. Zal je Majstra potrobovala Štajerska, a bil je samo' odenj genijalen vojak in poveljnik in prav tako velik domoljub. Ko bi bili imeli se onoga Majstra za Koroško in onCga za Primorko, bi se verjetno moje Slovenije ne bile zarsale tam, kjer so se; skoro pol milijona Slovoncov je ostalo zunaj. Kako jc generalu Majstru uspela njegova vojaška operacija, mojstrsko zasnovana in z udarnimi silami izpeljana, mi je do danes nepojmljivo. ^ eno drzi. Skoraj prav tam, kjer je on držal mojo in rekol: to jc nase in no damo, jc bila potegnjena mod-, narodno, priznana meja Slovenijo, Izjema in zgledi Ce bi bili imeli tudi na Koroškem in Primorskem vojaka-poveljn?.ka Majstrovoga kova, bi Štajerska ne bila izjerna. Mejo bi bile tudi tam zelo verjetno potegnjeno v nas prid drugje, kot so v resnici bile. In oklic slovenske državo bi bil v okviru stvarne možnosti. (nadaljevanje slodi^ POTOPIS 2 OBISKA PO ..VSTPuJJJI Srecanjo z gostom iz Slovenije vedno povzroči radovedna vprašanja kot - kako sc vam dopr.de ^vstralija? Kaj mislite o nas? itd. Odgovori so navadno vljudni in ustrezajoči. Le premalo ljudi so spominja kako kritično s m"- sami glodali na tukajšnje življenje ko smo prispeli. Vse jc bilo slabsc kot doma - od vodo do kruha. Gost, ki ne iztresc kopico pohvale je takjj prevzeten in čudimo somu, cc bi no h:;tel ostati v Avstraliji. Porabili s. >, da smo hoteli nazaj pod rjdni krov ze hitro po našem prihodu in bi sc mnogi ros vrnili, da smo imeli denar in priliko. Končno j^ cas napravil svoje in počasi smo se udomačili. Ko jo bil na obisku Savski Val jo bil med njimi Damijan Kurent, ki nam jc napisal potopis kjer jo ovekovccil svojo vtise in glodanje na nas in Avstralijo. Prepričan sem, da nam bo branje zanimivo in da jo i mol opraviti tudi z navihanimi porocevalci, kot na primer tisti, ki so našli aboridzina, ki 00 ni videl dežja. Damijan takolo pripoveduj©: SAVSKI VAL V AVSTRALIJI 11.10. - 21.11.73 ■ Skupina osmih Ljubljančanov, štirje povci ''Savskega Vala", trio Francija Baharja ter priljubljeni igralec Janez Skof smo se odločili in 11.oktobra 1973 tuda, podali no. pr.t v dalj 110 Avstralijo, da ponosomo našim izseljonco slovensko beso:'-, po se 1:1 in muziko. Dobro poldrugo loto prod tem so zaoral trdo ledino kulturnih stikov z domovino S lakov i fantje. Spomin 11a ta obisk .jo. so vedno ziv in prisoten noel našimi ljudmi, ki-so nas .povsod sprejemali 's pii.srcnc slovensko gostoljubnostjo. Spočetka se jo odprave držala smola. Zapletalo so je ze nekaj pri vizah, nato pa smo imeli v Beogradu zaradi zamude letala hude dirke, da rjr.c dobili potne liste z avstralskega konzulata prav v -trenutku, ko ao nas ze po zvočniku klicali v polno zasedeno letalo J-.T-ov Booing 707, namenjen preko Karacija in Singapura naravnost v Sydney. Najlepše pa jo sledilo na karantenski kontroli syclnejskega lotalisca. Franciju Br.hc.rju so dali nedvoumno vedeti, da se požvižgajo na njegovo rumeno karto, ker zaradi medicinskih indikacij ni bil cepljen zopor črne koze. Vtaknili so ga v karanteno,.. odkoder so ga sele cez dva dni rešili vplivni. S love nc iz ¿y cine ya s pomočjo mednarodno organizacijo ZIP.(zveze in poznanstva), kljub vsestranskemu zatrjevanju,da pedantne avstralsko oblasti v tu::, pogledu ne poznajo nobene sale, -Avstralija, zavita v gosto bele blkake je ljubosumno čuvala svoje skrivnosti prav do trenutka, ko omo - 13.10.73 ob 7.00 uri po lokalnem času, ki je 9 ur pred našim - stopili na njena tla, oziroma točneje povedano, na sijajno zloseon letališki- hodnik. .Strahovita nevihta, ki se ni in ni hotela poleči, je kar brz razmajala nase selško predstavo o susni in vroči Avstraliji. Kasneje snr- izvedeli, da dežela zc vec kot 60 let. ni imela toliko padavin, kot letos. Časopisi so bajo poročali o lomorodcu iz osrčja deželo, ki je pri svojih 70. letih solo lotos prvič v življenju videl čudni moteoroloski pojav, ki.se mu pravi doz. Kakor je čudno, da yes cas bivanja v A stralij i skoraj nismo potrebovali dežnika, pa so nebesne sile, menda zaradi prave "stimungo:i, prav za uro naseda • slovesa spet zreziralo volicaston naliv. Predstavniki Slovenskega društva, ki so nas no cito m nestrpno in dolgo čakali na letališču, so takjj organizirali rosovalno akcijo za Bahija, nas .druge pa vso poklapanc odpeljali in nastanili pri posamezni:, slovenskih družinah. Prebudilo ne jo vedro nedeljsko jutro in cvrkutanje številnih neznanih ptičjih glasov. Vmes sc je oglašalo čudno, kratko in zadircno krohotanj.. To jc kukabara (kookaburra), ptic, ki so sraoje, mi pojasnijo gostitelji. Ta zavaljeni, debeloglavi in■ostrokljuni predstavnik pernatega sveta je velik ljubitelj.kac, sevoda v kulinaričnom smislu, in je zaradi tega tudi strogo aasciten. Kaco zgrabi za vrat, jo odnose v primerno višino in nato spusti, najrajši na skalo ali asfaltirano cesto, da sc ubije. Ta postopek se po potrebi ponovi, obed jo namreč servirán sele tedaj, ko žrtev ne kaze nobenega znamenja življenja vec. Slišal pa sem kukabr.ro saíno t'j in nasledújo syclnejsko jutro pa nikjer vec. Naklucjo jo hotelo, da zaradi prezasedenosti nismo mogli d' Oiti mesta v letalu, ki jc imelo najugodnejši datum prihoda glede na vnaprej pripravljeni razpored koncertov. Tako smo imeli za reševanje Baharjá, l:i litu je grozilo 14- dni v karantene ali colo takojšen povrotok, pa do prvo£ koncerta v Brisbanu kar teden dni casa. K sreči se je mucna zadeva kmalu rešila in v ponedeljek zvc-ccr srno imoli >i\,:j ročne ga Francija,cepljen^ - ■ po avstralskih predpisih, spet v svoji sredi. Novi avstralski prijatelji so nam pripravili za prosti cas do soboto spccialcn program. Na poti v Brisbano so napravili z nami' velik ovinek v notranjost kontinenta ter nam omogočili tridnevno bivanje v Lighting Ridgou, edinem nahajališču črno ga opala na svetu. Ime toga iz gubi j uno g leraja, ki lezi na quoenslandski meji kakih 500 milj severno od Sydnoya in áteoraj prav toliko zahodno od Brisbana, poznajo tudi mnogi avstralski Slovenci, posebno tisti, ki jih je na peti kontinent prignala pustolovska žilica, teh pa niti ni tako malo. Vsekakor smo imeli srečo, cla smo v teh dneh doživeli prvobitno.avstralsko narave, čudovito in obenem grozljivo poldivjino, tako različno od vec ali manj povsod enake civilizacije. Ze ko smo se v sydnejskem Marylandsu trpali z vso prtljago in opremo vred v tri prostorne, močne avtomobile', je vzbudila mojo pozornost precejšnja plastična ročka, katere ni bilo mogoče nikamor vec zbasati. Zanimalo me je, ce je notri bencin. Voda, se je glasil odgovor. No lepa roc,'scm si mislil, rekel pa nic. Tista voda mi ni sla iz glave, se plsebno, ker smo je na potu proti oeveru videli dovolj v obliki rek, potokov, jezor in mlak, ze globoko v notranjosti pa'smo.j o brcdli tudi z avtomobili, ker je bila cesta na vec mestih poplavljena tudi pol metra visoko, tako da jo voda vdirala pri vratih. kot sem predvideval, je bila uganka drugi dan sama od sebe rešena. Po bakrenih vodovodnih ceveh Lightning Ridgoa tece vroča, rjavkasta in po zvoolu smrdeča voda. Po zvoplu pa ne smrdi samo voda, ampak tudi juha, kava, limonada, oprano'perilo in ves kraj. Vodo zajemajo iz artoskega studenca, ki so naj zadeli pri.iskanju nafto. Pa se nekaj drugega so zavohali nasi pomehkuženi evropski nosovi; Brz ko smo zapeljali v hribe nad Sydnoyom, poraslo, z evkaliptovim gozdom, jo preplavil nosnice zoprn, osladno trpek vonj, ki ga izločajo eterično smole nekaterih vrst tega povsod pričujočega avstralskega drevja. Ta vonj se je stopnjeval do odvratnosti, ko smo pozno zvečer prispeli na cilj in so nasi gostitelji zakurili ovkaliptov les in lubje, da bi na zaru spekli zrozko za večerjo, d človek je prilagodljivo bitje in tretji dan se za latningriske vonjave nti zmenil nisem vec. Tisto, kar napravi na človeka najgloblji vtis, ko stopi na avstralski kontinent, so silne razdaljo. Ta občutek no popusti niti potom, ko se človek ze nekako navadi na celodnevna potovanja s hitrimi avtomobili, ■-votr alijo si predstavljamo majhno, pac v skladu z risbo v solskem atlentu, kjer izgleda razdalja n.pr. med Sydneyom in Canberro kot kakšen pohleven nedeljski izlet v Kamniško Bristiico, v resnici je pa treba za to pot pet ur tozke nogo na plinu. Nase razdalje so v tem zaokrozenem h ntinentu kar izgubijo, ^vstralija je v resnici kontinent, skupaj se rtrsoca zemlja, ne pa kakšen ponesrečen flancat kot Evropa. Samo Viktorija majhna kapica na jugovzhodu, je prostrana dežela, da ne govorim o pu-scavskih prostranstvih severozahoda, ki jih seveda rudi nasa odprava ni povohala. Sicer pa jo tam razen razzarjenega peska in kamenja komaj kaj videti. Zato pa je bilo marskikaj vidoti na nasi poti proti severu. Ko se cesta ¡¡revijo cez Bluc Mountains, Modro gore, se odpre prelepa, gričevnata p krajina, polno ta cas zivozelonih pašnikov, jezerc, farm in velikih p lj svetlozelene pšenico tik pred. klasitvijo. Pokrajino obrobljajo griči ■rasli z neogibnim turobnim evkaliptovim gozdom. Kjerkoli jo zemljišče ■rioravno, so danes krčij o ta gospodarska malovredni gozd, da na njegovem ".'-••stu napravi j a j o pašnike. To jo nedvomno najbolj težaško delo izmed vsega, dar s a opravili pionirji dežele. Danes, s sodobnimi tehničnimi sredstvi ■ro krconjo gozdov hitreje in lažje od rok, Z letalom polijej o gozd z ncinom, enkrat, da se posuši, in drugič, da ga poželo. J.li pa napno i.iocno verigo mod dva težka traktorja in ze se začne brivska akcija. Oatanek dela opravijo tozki buldožerji in ogenj. Povsod pl deželi je vidoti srodi pesnikov ostanke takih očiščevalnih akcij. Co jo bilo kako drevo le protrmasto, si farmar ni razbijal glave, ampak ga je enostavno obšel s1 traktorjem. P ono k od so', zdi, kot da raste psonica v razredčenem gozdu. Klub velikanskim gozdnim površinam pa ni zaslediti nikakšno gozdarske ali lesno industrijsko dejavnosti, razen v krajih, kjer so posadili velike plantaže posebne vrsto borovca. EVkhlipta jo v Avstraliji voc sto vrst, za vse pa jo značilno usnjato,-sulicasto listje, ki/se po. robu obrača k. soncu,'. tako da iz hlapova cim-naj Vode. Za tehnično uporabo so primerno lc nekatere■vrste in to takoj po poseku. Ze po enem mesccu leg tako otrdi, da motorna zaga kar odskoci. To drevje jo najbolj podobno vrbam ali oljkam, nekatero'vrste imaj o krošnjo podobno pinijam ali jesenom. So vrsto z visipkim, gladkim in.belim lubjom, pa spot dnugó, strasno krivcncasté z lubjem, ki se da lupiti. Nekatere vrste rastejo lo kot pritlikavo grmičevja, podobno savskemu vrbjb, videl pa som tudi gozd iz sopastega:pali-cevja, na katerem so so začenjale krošnje natanko na doloconi višini, kot da bi bil na delu najbolj skrben drevesnicar. Barva evkaliptovega gozda je nedoločno umazana sivo-olivnozelona, kdaj pa kdaj vleco na rdečkasto* V daljavi dobivq goz crn ali vijoličast nadih in nokaterikrat lo ta turobna barva-, opozarja popotnika, da se no nahaja v najlopsih, od civilizacijo se nedotaknjenih- predelih Evrope:. Vreme na našem potovanju na sever jo bilo prelepo. S kristalnega neba _ je žarelo .sonce, redki' rjavkasti■ pretrgani oblaki so jadrali- nokam na zahod. :Cez pokrajino neprestano vleco veter in blaži'vročino. Zrak je ' nedopovedljivo cist, obzorja velikanska. V daljavi gotovo vec kot sto milj se črtajo cis.ti in jasni obrisi ilodrih gora. Zemlja se tu v notranjosti postopoma popolnoma, izravna.-. Pot nas- vodi voc sto milj dal.ee po kot miza ravni in ploski pokrajini, ki ze nosi navdih divjino. Zanimiva, kičasto nacickana podeželska mesteca so izginila, lc tu in tam, vsakih deset ali dv.ajset milj nas vodna vetrnica opozarja na v drevju skrito farmo. Edino znamenje civilizacije v tej pokrajini jo brezhibno asfaltirana cesta,neprekinjena- zicna ograja farm obakro.j, eleldbricni daljnovod in seveda redko skupine krav in ovac. To slednje se pasejo tudi po najbolj brezupni gmajni, med kenguruji in divjimi kozami. Trda noc je ze, ko prispemo v L.ghtning Ridge v hiso našega gostitelja Jožeta, utrujeni od vročine in vtisov. Po poti smo videli na cesti povezene primerke avstralskega živalstva,, takoJoorem v svojem dnevniku:--veliko' kac in pticov, kenguruja, lisico, dve ovci in divjega prašiča. Omenil sem ze mornariške vaje z našimi avtomobili, spet na drugem mostu pa je postana in sprajena voda v močvirju poleg ceste tako strasno smrdela, da smo si morali zatiskati nosove. Tu v neznanem Lightning Ridgeu po. se počutimo varno. Vsa prostranstva so se skrčila na ta mali, gojeni vrtic prod hiso, poveznjen pod črno, žametno kupolo tople avstralsko noci, pretkane s svetlimi zvezdami. In medtem, ko mlatimo zrezke, so v dise'cem grmu oranzevca oglasi serenada neznane ptico 5 njen prečudno lep napev mi zVdni v usesih se dolgo potom, ko utrujon padem na odkazano leziBce. Drugi dan je namonjen ogledu tega svojevrstnega kraja, se najbolj podobnega divjomu- zapadu. Se vecc: divji zapad, kakršnega smo navajeni glodati v v/estornih, jo pravo diletanstvo v primeri s tom ciganskim taborom, ki ga je-videti tukaj. Mod kupi rudniške jalovine so posejane barake iz pločevine in-desk, šotori, stare bivalne prikolice, razmahani tovornjaki in kajpak vsakovrstna, tudi najglobljega usmiljenja vredna osebna vozila. Center mesteca, ki stoje kakih 2500 rudarjev, lovcev, hc.zc.rdorjev, brusilcev in trgovcev z opali, farmarjev na "vikendu", postopacev, obupancev in dvomljivih žensk, jo spodobno asfaltiran in osvotljon, tu je celo najmoderneje urejena osnovna sola. V isti ulici vidiš polog razkošno vilo opalskoga bogataša iz pločevine zbito bajto, iz katere pogledujejo črne glavico nadvse ljubkih otrok avstralskih domačinov ali sasfc abor.iginoVj kakor jih imenujejo tukaj. Nekatere ulice pravkar pripravljajo za asfaltiranje. Ogromni stroji za pripravo cc-stisc". vzdigujejo v vetru velikanske oblake rdečega prahu. Središče družabnega življenja v tem mestocu je edini public ali kratko pub, ki jo obenem gostilna,'hotel, kulturna dvorana, plesisce, igralnica in kaj vem kaj se. V prednjem prostoru je dvojna točilna miza, kjer točijo ledeno mrzlo pivo in druge pijače. Točilno mizo obdaja ob vsakem dnevnem času venec izbranih vzorcev tukajšnje družbe. Poleg spedobno okravatenega businessmana visi .na mizi capin z divje razkustrano brado ■ in ?lobjko na glavo potlačeno klofeto. Zraven sta .Iva hippyja v tesnih kavb.-jkah in neznansko umazanih telovnikih na gjlum životu. Kdo ve,- s katerega kraja sta .pravkar prigrmcla s težko,hpndo na štiri izpuhp-A V tem pubu proslavjajo rudarji v pristnem- jacklonclpnovskem vzdusj.u svoje najdbe in zalivajo sklcnj one kupčije s potoki mrzlega piva. "iiorma je tuka.j ' šestnajst do sedemnajst vrčkov", razklada- nas šofer Jaka, "prvi trije se razkadijo'kot bi jih:zlil na razbeljeno zelezo"» Jaka je bister fant; komaj.poldrugo leto je v Ivstraliji, pa ve o njej vec kot marsikdo, ki jo tu ze desetletje. Spada v tisto vrsto ljudi, ki vso vedo, tudi to, kdaj bo imela Borenikina kodra mlade. Pri tem pa je izredno simpatičen in kar je glavno, njegovi podatki, kot sem kasneje preveril, so v glavnom "rzali. Pivo pa je skoraj zares zacvrcalo. Hi čudno, saj kaze toplomer 35 stopinj v senci. Toda to vročino je zaradi suhega zraka in stalnega vetra prav lahko prenašati. (nadalj evanj e sledi) M IUORES - Koncert s plesom 17. avgusta '74- zvečer 18. avgusta '74 popoldan V prod"ji so srečke ža loterijo. Žrebanje med ples m v septembru.