d *> *e koristi delev-ljudstva. DsliV-opravičeni do ker producire|o. This peper le devoted lo the lnl«reete of the working cleee. Workers are entitled to ell whet thev produce. KotrrsdM MOOud-oUM n*tt*r, Use. 6, MM?, st tb, post offio* •i ChtosgoilU. uuditt tb, Act of Oosgr«M of Msroh Ird. W79. Office: 587 So. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite se1 PAZITE! ne številko v oklepe|u ki se nehe|e poleg ve« *ege naslove, prtleplji. nege spoda| ell ne ovitku. Ako ( K.l ) |e številke . . V tedaj vem m prihodnjo številko nešege liste poteče ne ročni ne. Prosimo ponovite |o teko). Stev. (No.) 82. Chicago, 111., 6. aprila (April), 1909 Leto (Vol.) IV. mi, slovenski delavci! rivljajte se za prvomaj-o slavnost! Prvi maj je arodni delavski praznik; o je vaša dolžnost, da če te cogaie, dostojno pro-tite ta svoj dan. Pomnite: prvi maj le dc-lavski dan! Ug j f t . ^o^A&AAA. KWiAuAASA |0d blizo in (|aIeč frHOOO 9 * 0 0 V državi Oklahoma je civilizacija zopet zapisala svojo sramoto v zgodovinsko knjigo. Zverska surovost, ktero so zvršili nad C.reek-Indijanci, obuja pri vsakem človeku stud in gnjus. Serif Frauk Jones je dal vrvico okolu vratu 221etnemu Indijancu, sinu glavarja "Crazy Snake" in ga potegnil na drevo, daT>Tga pri-jiilil povedati skrivališče očeta. Indijanec je prenesel to muko junaško. Napol mrtvega So ga Zopet spustili na tla in ga obudili v življenje in povedali, da bo moral umreti, ako ne izda svojega očeta. Zdaj je mladi Indijanec še le govoril II Sploh pa ta indijanski mučenec ni navaden divjak. Izobrazil se je v učiliftču Da ne ljubi nadutih in hinavskih jcnkijev in soldateske je aauioobsebi umevno. To |>a vendar ne opračuje tega zverskega čina. Belokožci so naredili Indijance take, kakršni so dandanes. Barbarski čini, kakršnega so zvrsili belokožci nad indijanskim mladeničem, se ne dajo opravičiti. Taki Čim so sramotno znamenje na čelu civilizacije s e e Prava specialiteta so dandanes "patriotje". Na vsak način hočejo, da se rešpektira njih "domovina", mejtem ko ne rešpektirajo domovine druzih. Cele narode se dandanes prodaja ali pa anektira kot črede ovac. Rusija zopet ribari v Perziji in na Balkanu, sploh vtika svoj nos vsepovsod. Anglija tlači in izsesava po ruskem vzorcu narode v Indiji, Amerika pa steza svoje prste po srednji in južni Ameriki. Vsi ti patriotje špekulirajo, da bi se jim šlo dobro na račun druzih narodov. Ali res tak človek ljubi svoj larod, ki hoče povišati svoj narod in ponižati druge narode, ki loče, da bo njegov narod gospodar. drugi narodi pa pari je T ; Ne! Tak človek je daleč proč od pravega patriotizma in je na krivem potu. Pravi patriot bo ne-obzirno kritiziral svoj narod, ako loče njegov narod zasužnjiti drupe narode. Pravi patriot nikdar ne žrtvuje ideale človeške solidarnosti. On nikdar ne pravi: Svoboda za moj Harod in sužnjost za druge narode. On pač reče: L/uČ in svoboda » vsakega in za vse na svetu! Karkoli govori in piše pravi patriot, a«' vedno suče le o sreči in "obodi vsega človeštva. Nasilni imperializem, ki nasprotnic svobodnemu združenju narodov. ni patriotizem, ampak je navaden barbarizem. V farizejskem Imperializmu. ki hoče zasužnjiti nektere narode, ne najdemo druzega kot surovo nasilstvo. Kdor hoče podjarmiti druge narode in izkoriščati jih v dobro tvojega naroda, dotični ne ljubi »vojega naroda, ker z zasužnjenem druzih narodov obenem za-Iteva, da se v njegovem narodu ^hranijo kaste — bogatini in siromaki, izkoriščevalci in sužnji, e s - Ameriška trgovina z mesom je ropot na dnevnem redil. Zdrav-tvena policija je konstatirala v londonski luki, da Amerika tiva-sprideno meso. V Ameriki so ikušali takoj prikriti vso zadevo da bi se v republiki ljudska jeza obrnila proti mesarskemu trn-rto. * Na zaplenjenem mesu v londonskem pristanu so bi pritisnem a- meriški uradni pečati. Vzlic temu jo pa bilo meso nič prida. Iz tega sklepamo, kakšno meso še le vži-vaino v ameriški republiki» ko na meso ni vtisneu uradni pečat? Zdaj tudi razumemo, znkaj je kle-petavo ameriško kapitalistično časopisje takt) malo pisalo o ti zadevi. Ali toliko več pa čitaiuo zdaj v evrppejskih časnikih. 1/. teh posnemamo, da so ameriški liferant-je zastrupljali sistematično narod na Angleškem, seve uajsiroinai-nejše sloje. Zdravstvena policija na Angleškem zdaj strogo pazi na meso, ki se uvaža iz Amerike; pristranski urad pa nastopa strogo napram ameriškemu poslancu. Kdaj bo ameriško ljudstvo tako nastopalo napruni mesarskim trustjanom! Ako ameriški uradi pritisnejo pečat na slabo meno. ki se izvaža v inozemstvo, kako še le preiščejo meso, ki ostaae v deželi? „ Uživanje sprijenega mesa, po- sebno pa uživanje pokvarjenih je7 ter provzroča raka. Ta bolezen se pa zdaj silno širi v Ameriki. Fi-lantropje žrtvujejo ogromne svo-te. da bi se našlo vspešno sredstvo proti raku. Vlada pa mirno gleda, kako mesarski trustjani prodajajo sprijeno meso in pro- vzročajo to strašno bolezen. s s s Pravica se povsod, tudi v Nemčiji deli z dvojno različno mero. Reverendar pl. Igel je v Berlinu, brez vznika in namenoma vstrelil človeka. Za ta umor je dobil 4 mesece zapora. Naobratno so pa Henkela, trgovskega pomočnika obsodili na smrt. Henkel je bil seveda roparski morilec j toda pl. Igel je tudi morilec. Mi gotovo ne obžalujemo, da niso Igela obsodili na smrt Povedali smo že večkrat, da smo nasprotniki smrtne kazni, iztiri mesece zapora za umor je pa vendar premalo. Slučaj Henkel je bil v zvezi z lastninskim deliktom. V lastninskih zadovih pa sodišču danda-nos v kapitalističnih državah ne poznajo "špasa", ker cenijo lastnino višje kot človeško življenje. s s « Sumničili smo in daues je pribita resnica. Rabelji ruskega carja se pripravljajo zadavit perzijsko neodvisnost. Iz Londona se poroča, da je Rusija odposlala kozake v Teheran. Naj prvo je odposlala it usi ja kozaškega polkovnika Lijakova šahu na jjoinoČ, da je bombardiral parlament in tako zanetil boj za ustavo in ustvaril položaj, da sedaj lahko Rusija v zvezi z roparsko Anglijo posreduje z orožjem, če je treba. Rusija si hoče osvojiti severno Perzijo, južno pa prepušča svojemu "liberalnemu" zavezniku. Angliji, ki ž njo skupn<> operira tudi na Bplkanu. češ. da hoče braniti "narodne pravice". Višji roparji niso nikdar v zadregi glede izgovorov, ako je treba oropati druge, slabejše. s s * 600 tisoč delavcev bo trust za jeklo in železo z znižanjem plač okradel za vrednost njih delavne moči. Trust vposfuje 224 tisoč delavcev, drugi so pa vslužbeni pri neodvisnih tvrdkah. ki tudi nočejo biti zadnje, če se gre za rop delavce. Trust za jeklo in železo je v vprav ugodnem gospodarskem položaju, ker mu je Roosevelt pomagal. da je vničil svojega konkurenta "Tenessee družbo za železo in premog. Podjetniki hočejo prisiliti delavce, da bi delavci zahtevali s s prošnjami visoko nvoznino za jeklo in železo. Tak manever se je lansko leto posrečil veletrgov-cera z lesom. Delavci se dandanes Se tako pohlevni, da se ne upajo odreči svojega podpisa za zvišanje uvoznine, ako od njih zahtevajo podjetniki podpis, dasiravno ne morejo razu meti kakšno dobroto bodo imeli od visoke uvoznine. s e s Jan Pouren je prost! Leto dni je sede) ruski revolucionar v ječi. Ruski vladi ni bilo nobeno sredstvo preumazano, a vzlic temu je pogorela.. .Socialisti in drugi državljani v ameriški republiki, ki razumejo, kaj pomeni beseda svoboda. so pritiskali javno toliko časa na vlado v Washington!!, da se je vlada vdala temu javnemu pritisku in izrekla: .lan Pouren ni jiavadeu zločinec, ampak revolucionar. Kar je zagrešil proti za-konem v Rusiji, je završil kot vstaš, ki se je bojeval za ljudsko svobodo. s e * Predzadnji pondeljek so v auburški ječi, v državi New York usmrtili ali vbili z električnim tokom radi umora napol neumno žensko. Mr. Ilughes. gubernator države , New York je z neslanim izgovo-ToTTrrrdrektd^piimibmčenje, dasi so vsi jetniški vslužbemTTzrckll, da ta ženska ni pri zdravi pameti, da torej ne more biti odgovorna za zločin, kterega je zvršila. te bi imel gubernator Ilughes res kaj soli v glavi, če bi bil res na višku eivilizaeije, če bi se vsaj zavedal, da je človek, bi ne privolil usmrtiti neumne ženske na električnem stolu. Norce se pošlje v norišnico, ne pa na električni stol. To se vrši dandanes tudi v kapitalističnih državah, kjer se najvišji državni uradniki zavedajo človeškega dostojanstva. Žena je fespustila majhno dete, ki do danes še ni z vršilo nobenega zločina, vzlic temu bode pa imelo na čelu vtisnen pečat zločina. Žena je bila re* morilka. In nihče ije simpatizira z njenim zločinom. Ali mi obsojamo tudi, tla ko jo ukazali usmrtiti taki ljudje, ki tvrdijo ponosno, da so izobraženi in so pri zdravi pameti. Žena je danes mrtva. Prestala je muke na električnem stolu. Po usmrtenju so ji odrezali glavo in raztelesili jo, tla se kopica zdravnikov lahko uči. Vzlic teniu bodo pa taki ki jih nikdar ne sreča pamet v življenju, rekli: Pravica je "dobila zadoščenje. Pojdite se solit s tako pravico, ki ni nič druzega kot navadno nasilstvo, ki prizna, da ima več ljudi pravico zvezati druzega človeka in ga vbiti kot vola, ako je tako zapisanov v knjigi zakona. Človek plemenitega srca, ki je res izobražen, obsoja vsak umor, pa naj ga že zvrši cestni ropar ali na država. Tinor je umor! od decembra 1907. Hitchcock je namreč razsodil, da. če je Pouren tudi storil kak umor in požig, ni tega storil iz sebičnosti, temveč v revolucionarnem boju, v kterein se je boril zoper carjev despoti-zem, — naša republika |>a tega ne smatra za zločin. Pravična je res ta Vazaodba — toda Pouren se ima za svojo prostost največ zahvaliti. "Obrambni ligi političnih liegunov" in pa socialistom', ki so to ligo orginizirali. OBRAMBNA LIGA ZA POLITIČNE BEGUNE. SOCIALISTIČNA ZMAGA V LOS ANGELES, CA L. Pri mestnih volitvah v Los Angeles. Calif., ktere so se vršil* 26. m., je sijajno zmagala social i stična stranka. Sodrug lleorgi Alexander je izvoljen mayor jem (župan) z večino 1310 glasov; dobil je skupno 13.127, dočim je imel njegov nasprotnik, republikanec Wheeler le 11.817 glasov. Mesto I^os Angeles je znano ra-dnjih par let kot mesto persekuei je socialistov. Sodruge, ki so so skušali govoriti na ulicah, so metali v ječe. vlačili pred sodišča in jih kaznovali z denarno globo. In ravno v Los Angeles so zadnji čas tudi zaprti meksikanski revolucio-nari Magon. Sarabia. Villareal in Rivera, ktere bi ameriški kapitalisti najraje ]toslali v rabeljske roke tirana Diaza. Ali se je potem So čuditi, da so si socialisti ravno v tem mestu priborili zmago? V Chieagu je že del j časa o-bramba liga, ktere namen je, zavzemati se za vse tiste, kttere preganja kaka država po svojih vsled njihovega prepričanja. Ta liga je dosegla krasne uspehe že pri slučaju Rudoviea, kteri je danes prost mož v prosti državi. Da je taka liga zelo potrebna, nam dokazujejo slučaji vsak dan. Kdo ne čitaj kako preganja ruska vlada ljudi, kteri si upajo imeti drugo prepričanje, kot ga ima sedanji gn.jili sistem na Ruskem. A ne samp Rusija — tudi v Ameriki imamo večkrat Rusijo, kajti tudi tukij je včasih vlada sredstvo brezdušnih kapitalistov, kteri kruto zatirajo vsak pojav samozavesti delavstvom. To kaže slučaj inehikanskih političnih l>egun-cev. za ktere se pravkar zavzema ta liga. da jih ne i z roe e kapitalistični in sam o pačil i vladi mehikan-ski. Vse podobno gibanje za pravice in svobodno človeško je izšlo iz socialistic nega časopisja. Zato pa tudi zasluži, da ga podpiramo vsak po svojih močeh. Cim več nas je, tein močnejši je pritisk. - Zato je liga prišla-ui« povsem , novo misel, da porablja namreč pri prodaji socijalističnih časopi sov Daily Socialist in Appeal to Reason zavedno ženstvo. Kot znano, so razvedno-zavedne ženske izvrstne agitatorke. Zato se je imenovana liga obrnila do ženstva in ne zastonj. Na prvi poklic se je odzvalo lepo število žensk, ktere so delovale iz svojega prepričanja za koristi nesrečnikov. Razstavile so se |*> celem mestu in prodajale prej imenovana časopisa. Vzpeh je bil naravnost krasen, kajti v več slučajih se je izkupil6 po petsedetkrat toliko za jeden časopis, kot se skupi navadno. S tem se nabira prepotrebni denar za zastopnike v slučaju inehikanskih političnih begunov. Liga se je obrnila tudi do našega lista s prošnjo naj se obrnemo v jednak namen do našega ženstva. BOJUJMO SE PROTI SISTEMU IN NE PROTI POSAMEZNIKOM. R. R. LaMonte. Tako dolgo, dokler obstoji mezdni — t. j. plačilni — sistem, ni mogoče nobenemu kapitalistu, — in naj so si le-ti še tako dobrohotni, — nobenemu politiku — in naj so ti še-tako spretni — ustvariti iz ljudi dobre državljane, živeče v prijateljstvu in slogi s svojimi brati — in sestrami, ki bi se imeli veseliti življenja drug poleg drugega. Recimo napr. da bi bil slehern magiiat trusta, vsak governer, ki je dal uničiti po milici štrajk, — in vsak sodnik, ki je izdal "iinjunction" proti unijam — jutri spravljen s tega sveta. Misli kdo, da bi bile razmere potem drugačne? Mi pravimo: ne! Razmere bi ostale še vedno take. Spre-I menilo bi se sicer nekaj v obliki, toda sistem bi ostal ne spremenjen: JAN POUREN OPROŠČEN. Pouren ne pojde v Rusijo. Revolucionar Pouren ne ho visel, kakor je želel car-tiran. Kakor Ru-dovič, tako je tudi Jan Pouren ušel krvavim rokam ruskega rablja. Zvezni komisar Hitchcock v New Yorku ga je zadni torek (30. marca) oprostil ječe, v kteri je bil Iz stranke. Dne 2. aprila se ^e vršila v prostorih Chicago Daily Socialista za-slišba o zatožbi slov. soe. kluba nanram Kondi ozir <11. Svobode. Na strani kluba je bile poleg zastopnikov tudi 3 druge priče,in prisustovala sta tudi dva člana kluba. Stranka (»las Svobode je imela advokata in stenografa. Razsodba se bo razglasila na prihodnjem zasedanju centralnega odbora. O zadevi in razpravi bomo točno poročali, kakor hitro pride definitivni izrek od skupne eksekutive. Dne 2. aprila je bil zopet shod slamnikarc. To pot so obdržavale shod na 160 Washington St,. Poročal je sodr. J. Zavertnik. Shod je bil dobro obiskan in na novo se je upisalo 16 Slovenk v unijo. — Le tako naprej! Nedelavnost je del reakcije. Kdor mbi denar, naj si nabavi sredstva, za tbijanje v velikem. Vse ostalo uredi "krščanstvo." Kapitalizem rapidno odpravlja privatno lastnino. Nad polovico posestev v Ameriki je last raznih korporacij. Žal pa. da je danes še mnogo ljudi, ki sanjajo — med temi celo Gonrpers, predsednik A. F. of Iyabor, — da bi bile razmere drugačne, če bi se vsi ravnali p(o reku: "kaznujmo sovražnike." ki spravljajo na kup "roparsko bogastvo", kakor sta se čestokrat izražala tudi Bryan in Roosevelt. Toda vse te stvari so se že neštetokrat eksperimentirale v veliko večji meri, nego je kdaj o njih sanjal kak modern demokrat ali anarhist. Pogljetno samo nekaj primer. Leta 43 že, pred Kristusom, so Triumviris, Antony, Lepidus in Octavianus prekleli in obsodili v smrt 100 senatorjev in 2000 grofov, ktere so izbrali iz srede po-sedujočlh in *nfl.thotre-,sov, tako dolgo nas rabijo kapitalisti in nas puste priti k njihovim strojem, k delu. Kakor hitro pa napr. zapro tujezemske vlade vsled konkurence pot uvozu a-mer. blaga na njih trg. padejo potrebe proizvajanja in kapitalisti zapro svoje tovarne. Stem pa nastane brezposelnost. Vsled tega smo tako dolgo, dokler se bo proizvajalo za profit, in ne za potrebe — primorani delati konkuren čno drug proti drugemu na delavskem trgu — in prav tako dolgo se bodo ponavljale finančne in gospodarske krize ter brezposelnost. Socijalisti smo to povedali že v jeseni leta 1907. kar je bilo tudi lahko razumeti. Takrst smo rekli, da je edini | FRANK LISJAK, j Sodruga Fr. Lisjaka ni več! Zadnjo soboto navsezgodaj zjutraj so ga našli na 48. a ve. blizo 35. ceste V cestnem grabnu — mrtvega. Revež si je sam vzel življenje z revolverjem. V pismu, kterega je ostavil sodr. John Hrvatu ua 539—18th_st., kjer je zadnji čas stanoval, je izpovedal, da gre v smrt radi dolgotrajne in neozdravljive bolezni, ktero je dobil v rudniku v Calumetu, Mich. Ra-zuntega je bil tudi zadnje tri mesece brez dela in brez sredstev za s življenje. Vse to je tako vplivalo nanj — pisal je — da ni mogel prenašati več. Mi obžalujemo korak. ki ga je storil Lisjak — obsojamo samomor — vendar, ali je to kaj novega? V časopisju beremo dannadan o enakih slučajih: bolezen, brezposelnost, beda jih na tisoče goni v .smrt . . . Morilni sistem! —Ptrk+frjtHk-j+t-lul-doma iz-Gabrja pri Ajdovščini na Primorskem; v Chieagu je bil tri leta in nekaj časa |>oprej tudi v Calumetu, Mich. Star je bil krog 24 let in neoženjem. Tukaj zapušča sestro. Z nepričakovano smrtjo sodr. Lisjaka je zadela našo socialistično organizacijo, ktere zvest član je bil do smrti, in list "Proleta-rec" občutna izguba. Pokojni je bil namreč nevtruden delavec za našo stvar, marljiv in vspešen agitator ves čas svojega bivanja v Chieagu. Bil je pač zaveden delavec. Pokopali smo ga 6. aprila na pokopališču Waldheim, kamor ga je spremil socialistični klub st. 1 in ženski klub "Proletarka" ter nekaj pokojnikovih prijateljev. Oha kTilba sta mu položila na krsto po en krasen venec z rdečimi trakovi. Zadnje slovo pri od-prtej gomili mu je govoril sodrug Zavrtnik. Počivaj sodrug! Velik in svečan je mir. ki te sedaj objemlje v hladni zemlji, blag in nepozaben bo spomin ki ti ga ohranimo . . . pripomoček odstraniti krize: nehati biti sužnji privatnemu kapitalu; mesto tega pa se pridružiti skupnemu delu in vstvariti si "našo" deželo, da bo v resnici naša. Toda ne; večina ni mogla za-popasti tega. Velika večina delavcev je poslušala Roosevelta in Brvana, pa so z vračal i ves položaj na Rockefellerja, Ilarrimana in druge denarne mogotce, ktere so slikali kot hudiče in činitelje vsega položaja, ki pa v resnici niso bili nič več krivi, kot kdo dru-gi. Gompers je takrat povedal, da so vsega tega krivi sodniki, ki izdajajo 'hijunctione" proti del. voditeljem. In mnogi so temu verjeli, ker je on to povedal. Edini socijalisti smo imeli svoje nazore o položaju. Povedali smo, da to malo pomeni, če kvasijo demokratje in republikanci o "dobrih" možeh, dokler morajo delavci delati v tovarnah za plačo. ki je vravnana z ozirom na konkurenco — brezposelnih delavcev, ki čakajo na kruh. Mi smo rekli: edina garancija napram brezposelnosti, je. da de-J lavstvo, ki kreče stvarjenje kapitala, poseduje tudi tovarne. Socijalizem naravno ni prodrl. Delavci so volili za stvari, kterih sedaj ne marajo; ampak tist? se nimajo pravice pritoževati, ki so volili Tafta in Bry*na. Pravico do tega imajo le socijalisti in pa tisti, ki so za popolno predruga-čenje sedanjega sistema. Naša de-viza ni za dobre ali slabe može, marveč za revolucijo sistema in zato moramo delati vedno za vni-čenje tega — in ne za vniČejije posameznih individijev. Iz angl. prtwel —č Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svojo časopisje. Agiti-rsjto za "Proletarca". Pridobite mu novo naročnike. PROLETAREC UST ZA 1NTERKSK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in isdajatelj: JnfOftlovMika delavska tUkovaa druiba v Chicago, III. MaroCnlaa: Zrn Air.mcoSl » aa cato lato. 7Sc «■ pol leta. Za Evropo U aa c«U> lato. SI M pol Ista. i "< P* Ugovoru Pri ,prtm'tHbi bi*aliU» j7pol*g mot fa naiMHiti tudi STA MI tuutor. PROLETARIAN i- Owned and pubhihcd E vem v Tuesday by So« t h Slavfc Workmen* Publishing Company Chicago, Illinois. Jo« Jenih. President; John Petrich. Secretary; Prank Mladič, Treaiturer. LiasCRirno* mates: United State« and Canada. £. 50 a year. 7Sc lor ball year. Korctfa couatri«« SI a year. SI lor half year. advertising sates on agreement. ■ t-- NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" .VJ7 So. Centre A vs., Chicago, III. 91 DOPISI. Večkrat pihati za naš list "Proletarec ktere je otlslovila, lahko v druga Misli si pač, da je modrost a kor-| dvs rova, kjer »e fte dela. — A ceni zajemal. ker delavci niso organizovani, ne • Ko je videl, da vsled te denun-l dela ž njimi kot se poljubi delo | eijaeije ni avanxira), kot ,ie pri-dajaleetu. Takti bodo zdaj brez čakoval. pobral je fiila in kopita, j dela stikali in čakali, kdaj jih go-lNaj gre kamor hoče in naj bode net vzprejme kapital da jih bode kjer hoee. Nekaj je gotovo: po- I i/žemal. Zato ne svetujem rojakom, da bi sem hodili za delom. Naznanjam tudi, tla imamo tukaj dva društva liratstvo At. 6 SNIM. in pa bralno društvo Mladi Vrh, ktero je za jedno tudi pevsko društvo. Imeli smo seje pri br. Juliju Lesjaku in vse smo i-meli v najlepšem redu. Totlu nesreča nikdar ne počiva. Prišel je požar in zgorelo nam je vse. Si-eer smo bili zavarovani, a imamo vsejedno dosti škode. Zgorel nam je tudi glasovir, tako, da smo morali prenehati za nekaj časa s pev skimi vajami. Poročati imam tudi še bolj žalostne Vesti. Dne 14. marca smo vaod se bode dobil človek, kteri bode dajal takim tičkom vetra ! Kapitalisti imajo na jedni strdni radi take neznačajneie, po drugi pa zopet ne. Naj bode človek še tak kapitalist, nekaj je gotovo, daj netnačajne&a in tlenuncijauta vsak zaničuje. Pa kaj hočemo. Kakoršt-n jo mojster, tak je učenec, kajne mr. Kotwia. l)er groesste Hehoft iin j ganzen Ijand, 1st und bleibt tier Denunziant. Frank Savi. ___ Listu v podporo. V Clevelantlu so darovali: Ce-j lestin Beršnjak 25 ft., Matija De- 1904 lOOO VABILO NA BANKET kterega prirede SKUPNA CH1CAŠKA DRUŠTVA S. N. P. J. v proslavo petletnice Slovenske Narodne Podporne Jednote dne 24. aprila ob osmi uri zvečer v gornjih prostorih (št. 1 & 3) Narodne dvorane na 587 So. Centre Ave. Uitopnini zi moške znaša SI.00 t prosto jedjo in pijačo. ~ 2entka plačajo 50c, otroci r spremstvu izpod 10 let so prosti. (isti dobiček je namenjen v sgilarljske s vrhe in v obrambo Slovenske Narodne Podporne Jednole. — l J stopnice se dobe pri glavnem tajniku F. Kržetu na 1269 S Lawndale Ave.. Chicago, 111., in pri razprodaj a lei h. Kdor se želi udeležili hnnketa, naj naznani najkasneje do 20 aprila na imenovani naslov, da se ve napraviti vse potrebno glede jedi in pijače. Naročilom se mora priložiti denar. (lani in prijatelji Jednole, ne pozabile priti. ♦t« ga v ooinieo, a ga niso mogli več rešiti. Pokojnik je bil dober član društva št. 6. DrHg Žalosten dogodek. Preminul je namreč za vedno "Frank Dermota dne 26. marca, v starosti 30 let. Pokojnik je bil tajnik društva Bratstvo št. i» in tudi bralnega društva Mladi vrh. Bil je vnet za napredek in splošno priljubljen. Preskrbeli smo jima lep pogreb. kterega se je udeležilo Društvo Bratstvo št. K SNPJ. pol-nostpvitnnr rrr pa še—dva—druga La Salle, lil. sem že kaj mislil na in mislim, da imam tudi dobre misli, ampak roka je preokorna, vajena težkega dela, ne pa j>ereaa. Pred vsem povem, da mi se čudno vidi, kako je to, da je med našimi ljudmi tako malo zavesti, da ne podpirajo dovolj list, kteri se bori za njihove koristi.in kteri je ves »jjni posvežen. Kavno zadnje mesece se je zapazilo, da bi bili kmalu ob našega Proletarca ko bi ne bilo požrtvovalnih sodrugov v Chieagu, kteri storijo vse, da ohranijo li.st. Ljudje po A meni ki berejo to pa si mislijo k večjem: to je pa res lepo. Ampak to je tudi vse, kar napravijo razven malih izjem. Da bi pa kdo napravil kak korak ali pomagal s par naročniki, tega pa ne. Sodrugi po Ameriki, ali res spite 1 Ali res hočete, da leži vse breme na ramah nekterih oseb, kterej priporočam rojakom, tla st se bore za nas, za bodočnost naših kienejt) Slovenske Narodne pod- društva iz Federal, Pa. in pa iz Burdine, Pa. z zastavami. Pevci so zapeli v zadnje slovo pod vod-atvom Adolfa Pleteršeka. Za obema pogrebama je šlo toliko lju-dij — da nismo že dolgo videli takega vzporeda. Bodi jima žemljica lahka. Frank tialičič zapušča tukaj dva brata, v starem kraju pa jedno sestro. Frank Dermota zapušča tukaj mater in štiri brate, v starem kraju pa jedno sestro. ti- nt rok, da ne bodo takti brezpravni k«»t smo mi? Ni je naselbine, kjer bi ne bilo zavednega-sodruga. Tržko delajo, kot delani težko jaz ampak vsej-jedno jim ostane nekaj časa« kterega naj bi porabili za agitacijo. Od hiše do hiše, od človeka do človeka. povejte mu, kdo in kaj je Proletarec. in če se le zaveda svojega delavskega stanu, bode podpiral list, kteri se bori za njegovo dobro. Ne mislite, tla ste s tem že napravili svojo dolžnost, da imate vi list in da ga prečitate in da pravite, to je pa res tako. Dolžnost vsakega sod ruga je. da širi list in ž njim stanovsko zavest. Prepričan sem. če bi jih polovico porne Jednote. kajti ona skrbi v vseh slučajih za svoje brate. Tebi, Proletarec, pa želim, da bi kmalu izhajal na 8 straneh. J. P. letel— ker sem dobil že tretjega' sina 25 et., F. ('. — tla bi dobili drugo leto saželjeno hčerko 5 et.. i A. Levar — ker je vesela družba — 25ct., Ker st» v Krvavi noči I nastopile najboljše moči ."i et.. ker je L. Župan K. P. A jej! 5 ct., ker je bil samo S. T. viden drugo pa ne 5 et., ker jih draži Sokol in j Triglav 5 ct.. V. K. ker smo imeli prilik«* viditi prvega učenjaka fw et., Poka v. Falba z dolgim ime-j ■no m 10-nl^.Ua str, k upi ehkaške-i Oregon City, Ore. Dragi Proletarec: — Gotovo je .tla ima vsak narod svoje delavske Judeže, pinkerton-ce, in skabe. toda mogoče ni nikjer toliko te vrste zalege, kakor ravno med našim narodom. To nam zopet potrjuje sledeči slučaj. Pri nas imamo nekega fanta, kteri bi ne bil sploh nikdar videl Amerike, ko bi ne bil imel jaz do- brega srea. Vzdržaval sem ga še, napravile*' 'svojo dolW^'pa bi ko ie bil že v Ameriki, /man pa list izhajal lahko dvakrat na te- ->e dotiravil vež (icIav' dem »»glasil in po imenu poklical ('ev oh kn,h' kar lahko l>otrd,J° vse tiste, o kterih vem, da so do- brat-ie Toda nobenega bri sodrugi. Vendar pa mislim, da niti tega ne bo potreba in upam, da bodo te vrstice dosegle tisto, kar želim. Socijalistični pozdrav vsem so-dmgom. John P oče k. (Opomba uredništva. Hvala vam za odkrite beset le in kar je še nekai *tevilk Proletarca in hajtli več vredno za nove naročnike. Kt» ž nJimi do nadzornika W. bi imeli nekaj tako delavnih lju- 11 d« »l>«»n v Pro- dij kot ste Vi, pa bi se vaše besede 1ftarcn napadati gosptide kapitaliste. Od imenovanega gospoda je iel do ravnatelja N. K. Langn, kteri je zajedno tudi podpredsednik te kompanije iti kteri je bil tedaj bas tukaj. Ker je pa znano, da' zna imeno- Stnižnik. Toda bi ne bil tako rati spravil ob kruh. kakor mene-menda zato, ker sem mu toliko pomagal. Ker , |)tt«se je tovarniški nadzornik Mr. ! J. C. Pola ne samo smejal njego-I vim prošnjam, naj me kvitajo, ni seveda nič opravil. Zato si je izmislil novo sredstvo. Navezal je spolnile. Živeli.) Morgan, Pa. ^Cenjeno uredništvo Proletarca: -Dovolite mi malo prostora, saj se le pored koma kaj sliši iz naše naselbine. Veselega ni seveda v*na rojaška zgaga le par besedij nič. Z delom gre zelo slabo. Res angleščine, se ne ve. kaj je vse je sicer, da je tukaj veliko pre- nakvasil. Gotovo je le to. -tla je mogovih rovov, toda večina od | prišel ukaz na Pollanca. naj se o-teh so zaprti za nedoločen čas. A sebno prepriča, če je res v tovnr-tudi pri tistih, kjer se dela, ni ve- ni neka organizovana banda, kte-liko zaslužka, ker se dela le po ra bi napadla bose v slučaju par dnij v tednu. Kdor ima dru- štrajka. Dobil sem od tovarniških Žino, niti shajati ne more, pa naj gospodov tudi ukaz, da če hočem še tako skromno živi. V nekem — *e pri njih ostati, da ne smem no-seveda ne delavskem listu sem či- Hene- črke več napisati niti go-tal, da so tukaj boljši časi, s kot voriti v saloonu M. Justina, sprevidite iz mojih vrstic, ni res^ Ampak s tem predlogom ne bo-niča.,r l(svno pretečeni teden so de nič. Jaz si ne pustim od nobe-zopet odslovili tristo delavcev, ker nega kapitalista ukazovati, ksj I so rov zaprli. Tista družba ima v smem pisati in govoriti. Rajši po-' Podpirajte socialistično čaio-tistem kraju se tri rove, izmed kte berem šila in kopita, pa grem-saj pi«J® I Naročajte, čitajte ln Urite rih je jeden že zaprt,. Vendar pa 1 je svet velik. Revček me je de- 'Proletarca*I Priporočajte hrvat-bi bila družba poslala delavce,1 nnnciral in komaj ve, ksj dela. tkim delavcem 'Radničko Stražo*. mu beraču pisker, kadar prišle zopet solze pretakat sem — ct.. J. K. agent beračenja za M. K. preostanek 25 et.. J. M. ker K. ne ruje proti Jednoti anrpak ima! svojo zvezo 50 et. Od M. Vel ikon-1 tla imenovan neizvežban predsed- j nik Nadzornega odbora tlruštva Naprej ct., H. Prevo — ker' sem se podpisal na proteatno listtr S . . . ne vedoč /akaj"10 et.. France z cementno kuto 10; John Kr-I žen 10 et., preostanek t»tl $12,000. 25 et., Po sodr. Iw»o Jiinku iz Calume-j ta |s>slanih: Leo Juuko 70 et.; Jok. Klemene 25 t-t.: Frank Sche-ringer 25 et.; Jon. Sunieh Baltic 50 et.: Frank Kus 25 et.; Peter Fugina 50 et.: Jakob Straus 25 ct.; Ajiton Lukanič 50 et.: Anton VersČaj 25 et.; John Madusi 25 et.: Stef. Vertin — John Dajehman 25 et.; Miha Barieh 25 et.; Geo. Krnil 25 ct.; Egidij Sal-inieh 25 et.; John Krall 25 ct.; John Pt>povich 25 et.: Jos. Hočevar 50 et.; Adolf Hočevar 25 ct.; Frank Japič 50 et.; Neimenovan 25 et.; Frank Lesar 25 et. Slovenski Soeijalistični klub št., 10, v Aurori, 111., $1.10. Po Jt>s. Pajku iz Morgan, Pa.. Dart>vant»: Jt>s. Pajk 30 rt.: I Louis Glažar 50 et.: Antlrej Dr-mota 25 et.: Frank Miklavčič 10 et,; John Jan 25 et.; Frank Kap-sel 25 et.: Anton Haupman 25 et.: Anton Hauptman 25 et.; Lovro Kavčič 25 ct.; Jakob Drmota 10 ct. — Po sotlr. Frank Savsu iz Oregon City .Ore.: Ivan Žakelj ker se na G. S. ne bodem več naročil pa če se na glavo postavijo —| 50 et. Frnnk Savs. ker je objokani liberalizem v Oregon City propadel 50 et.; in Frank Savs — če bi hotel biti K. moj vodiltelj— gospod bodite no, saj bom pridem 50 ct. Ne moremo si kaj, da bi se ne zahvalili požrtvovalnim nabiral-cem in darovalcem. Dokler bomo imeli tako zavedne ljudi v naših vrstah, je tudi,napredek zagotovljen. Živeli darovalci — tla bi dobili dosti posnemovajf^v. i T T f f ? T. T T t T ? T T V ) Vabilo na veselico, ktero priredi društvo Narodni Vitezi št. 39 S. N. P. J. DNE 18. APRILA T. L. točno ob 2 uri popoldne v Narodni dvorani 587 S. Center Ave. __Veselica bo spojena s tombolo in plesom. K obilni udeležbi vabi ODBOR * T ? t t t ? T T t t i t Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik aa notranje boletnl ln ranoeelnlk. Iz'lravniška preiskava brrzplh^ao— Auti je le »»vil bmlete vselej ozdraveli, če nnvdniki niso brezdušni Trnierjevo Ameriško gren- iti ki mečejo iz sebe naj- ko vino. Zdaj je dvajset let iejše obtožbe, če pritisne\ minilo, kar je ua trgu in njegova ! vlada. ki ima slučajno moč priljubljenost raste z vsakim dne- | vom. Napravljeno je iz importira- fmeseeev je minilo, odkar nih rastlin in pa Californijskega »k, Azev v zmanjšani obli-1 rdečega vina. Co imate slab tek. ,kun'in provokater Nasti c/ali če se čutite utrujen je, če ne ivojo "Finale" naslovijenoj morete spati m delati, rabite Tri-■o s katero je obdolžil celo nerjevo Ameriško grenko vino. V Srbov veleizdajniskih de- lekarnah. Jos. Triner. 61tU-«22 ■p ima količkaj politi- S Ashlaml a ve.. < 'hiesgo. Ill spoznanja, ne more dvomi-je bila infamna brošura ( »a sli pa da je bila vsaj & Neglede kako majhna je hoča v kteri živiš, toliko prostora bo vedno, da postaviš v njo steklenico Anchor Pain Kxpeller. Trganje, onemoglost in druge prit i kline pridejo nakrat — iu to je pri-pomočck. 25c in 50c. Društvene regalie, kap«, prekoramnice, banders itd. za slovenska društva najbolje preskrbi Emil Bachman 580 So. Centre Ave., Chicago, 111. M. A, Weisskopf, M. D. Izkušen -zdravnik. Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 885v So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. »razumno / onimi eie-j^ ( ki b) V interesu svojega <»!>-; % rsdi zatrli vsako opozicio-| £ gibanje na Hrvatskem.' i »aniostalna stranka je del iko-srbske koalicije, ki vodi nsko opozicijo proti Weker-jn Rauchovi vladi; lahko se ugane, odkod prihaja stra-|V irepenenje, da bi se kom pro-ila in uničila srbska samo-, «*> i stranka iti ž njo opozicija rvatskem. Čeprav vlada taji, «>♦♦ bili Nastičeva brošura da-vod preganjanju Srbov, se ir ne more dvomiti o tem, za * t t V Racije so se začele, ko je ^♦sW^K^ imenovana brošura m tudi ▼▼▼ ▼ ▼ ^ ▼ lica se sklieujc nanjo. Vabilo na veselico, ktero j»rire
  • sliko, je — veleizdajalec! Jgo se peča obtožnica z bel-rim društvom "Slovanski kateremu podtika revolline namene. Če bi bilo vse po, kar pripoveduje Nastie i beoSuri o tem društvu, bi udar sedanji proces nemo-ter ne bi nobena hrvatska a mogla spraviti belgraj-*volueijonarjev predse. Veje pa, da so tudi tiste ob-re povečini izmišljene, zakaj > dmštvs, ki se tudi imenuje »nski Jugje pač objavlja Dčila z vseh jugoslovanskih včasi precej naivna poro-katerih pa živ krst ni mo-ilediti onih krvavih name-i mu jih podtika obtožnica. Razprava. . r začetku se je pokazalo, da o tukaj nepristranskega so-temveč odbor uradnih juri-eo pustili zakon iu vest izo, pa ravnajo kakor jim ■eno z Markovega trga, iz Palače. Razprava se je že pričela kakor ostudna Z obtoženci in z zagovornica sodišče kakor z brez N heloti, pristransko in vomikov je prišlo 28, med • Hrvatov in 10 Srbov; so-nn pa ni pripravilo niti doctors, tako da jih je mno-fclo sesti na obtožno klop. Heriji se je opazil neki fo- k« je bil baje poslan od Vanka in je hotel fotogra-ptožencc Proti temu je jrsl obtoženec Brkie, za a hmz vspehs In 1<- na po »ahtevi je sodišče sklenilo, fajo 7a pust iti galerijo vsi. Vabilo na mafsko slavnost ; ktero priredi ; Slovenski socialistični klub št. 1, * družbi $ ženskim j klubom "Proletarka" na severni Ktrani Ckirage v dvorani it. 367 Grand Ave., in Ada St. V SOBOTO. 1. Ma|a 1909. Na programu: govori, deklamacije.t petje in plen. Začetek ob 8. uri zvečer. Rojaki iz West Si4e naj vzamejo Centre Ave. karo m ktero naj »e j peljejo do Grand Ave. Od tam je treba hoditi Se »Iva blocka proti ta ; ]»a«lu (west.); ravm» ua^proti ilvorane je "Nerkel Th^ntre", tako da ; k je lahko najti prostor. * j Rojaki-delavci, vsi na delavsko prvomajsko slavnost! VSTOPNINA 15c. — DAME V SPREMSTVU PROSTE. eeeeeee>e>e«eie> (Dalje na 4. str.) Znamenita ponudba. Izvrstne vrste otroških vozičkov po $3.95. Cena, ki odgovarja j^ftolno delu te vrste. Voeiiki »o li za............^3.95 Popravimo kolesa na vozičkih z ro barjevmi natečaji. JOS. KRAL. 417-419-421-423 W. 18th Street. CHICACIO. ILL. Učite se angleško! Brez znanja angleškega jezika ni nnpredka v Ameriki; to zna vsakdo Zlasti je neprecenljive koristi aa delavca, ki se mora pri angleških podjetjih boriti sa svoj kruh. V ('hicagu smo pred. kratkim odprli slovensko angleško solo, k.jer učimo na podlagi slovenAčtne pisati, čiUti in govoriti angleftki Jezik, ft^da traja vsak pondeljek, sredo in petek od 7 do 9»/t zvečer na 7W7 So. Centre Ave. v nekdanjih prostorih slovenske čitalnice. Šolnina stane $3 na mesec. Rojaki v Chicngu, kterim manjka znanja angleščine, pridite in se vpiAite. Učimo tudi ienske. Za rojake isven Chlcage imamo posebni tečaj; učimo jih pismenim potom in to po najnovejši in jako praktični metodi učenja Natančneja pojasnila poiletmi vsakemu na zahtevo. Rojaki, učite se angleško! 585-587 So. Centre Ave., Chicago, III tihi vsm ktmii ii 11» abiihmv. • —" — Slovensko-angleška-korešpodenčna šola, Kako so nastale vere in bogovi? Po Ingersotlovib spisih sa Slovence priredil Ivan Kaksr. CENA KNJIŽICI 3 O c. Dobi se pri isdajatelju: Ivanu Kaker, 629 Laflin St., Chicago, 111. Sveti kruh in fino pecivo dobite vedno v hrvatsko slovenski pekarni Curlš i Radakovič 623 80. Throop Street Vosi tudi na dom CHICAGO. M. LaM in Fr. Mo J7H Wont 1 Sth St., Chicago MODERNO OPREMLJENA SLOVfcN SKA TRGOVINA Z JESTVINAMI (OROCEBUA.) Najboljii rit, kava, čaj, moka itd., sploh vsakovrstno domače^in prvkoinor sko blsgo večino svete po^iajniiji ceni na prodaj. Na zahtevo raz vatam blago tud na lom. ra kar nič ne ra&unim. * sJoseph Kratky, 575 w 17YtiSt., Chicago, 111. Izdelovalec najfinejših citrar vsake vrste. Na debelo in drobno. Fino Opremljena Gostilna z najboljimi pijačami kaker s Atlas m PuSSS pivom, vinom in raznovrst nimi likerji, dalje s smodkami in pro stim "Innehom". Zastopstvo najboljih parobrodnih črt; prodaja parobrodnih listkov in potil j a nje denarja v staro domovino. Postretba točna in solidna. Mohor Mladič Novi prostor: 583 So. Centre Ave. vogel 18th St. Chicago, 111. G.Vokoun 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja d* i uike in pipe po primernih ce nah. Slovenski krojač Izdelujem nove moške obleke po najnovejšej modi in poravljam stare po najnižjih cenah. Cenjenim rojakom v Chicagi se priporočam v o"bili obisk. * Gabriel Vouk, 624 So. Center Ave., cor. 19th St CHICAGO, ILL. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St., La Salle. II Toči vee, gostilni podrejene pijač« inse priporoča rojakom za obilen obiak Poetretba točna in solidna. Pozor Rojaki Slovenci! Prevzel sem na novo opremljeno gostilno' TKICLA V"od brata Mohorja Točim sveie pivo, domače vino in druge raznovrstne pijače, na razpo-laro imam moderno keglisče in potu joČim vedno pripravljeno prrnočiiče Postrežba točna in solidna. Priporočam se za obili obisk. John Mladič, 617 So. Centre Av„ Chicago. Ill KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave CHICAGO, ILL. Velika trgovina i mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan V kratkem izide 1 Primemo delo dobiš le, ako si zmožen angleščine. Slovensko-angleška slovnica, Slovensko-angleški tolmač I Angleško-slovenski slovar. . Vse tri knjiffe v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri V, J. KUBELKA AND CO. 9 Albany St., New York, N. Y "Q/A f7/^\T)| Mogoč« kdo misli, da v Chicagi ni dobiti V V / / K I tacega mesa kot v stari domovini. Ampak to ■ ............— je zmota! Tri meni se dobi: domače klobase, domače suho meso, Žive kokoti čiste kokofti in meso vse vrste. Cen s najnižje, blago najbolje. MIHAEL LACKO VIČ, 376 W. IBth St., Chicago. . * ' Slovencem in Hrvatom! nasBanjatno, da iadelujemo raznovrstne ~ | ~ p po nsjnovejiem kroju. Unijeko delo; trpetno In litoo H Cj v utjoffi imamo tudi rasne druge potrebščine, k spa. talogi da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si nafto ialotbo. L veem •pottovanjecn r(\CT\\ NA dobro in vedno preskrbljena UV/d 1 lLllAf z najboljšimi pijačami, unij- skimi smodkami in prostim prigrizkom. HvnnnP za ^ruštvenene seje, svatbe, U t Ul dllvf zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Prijx>ročava se vsem v mnogobrojen obisk Šajnek & Hans (Narodna dvorana, prej Frank Mladič) 587 S0. CENTRE AVE., CHICAGO, ILL. Vsakdo SE VESELI LEPE SLIKE Mi vemo, da smo vstanu izdelati take slike, da jib *o.lete veseli VI in Vati prijatelji. jc izkušen fotograf, 8edaj smo v položaju fotografirati ob večerih, s pomočji elektičnib nzrnic z najboljiim vspehom. 391393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. 1 *** Slovenci Pozor! I Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške -- za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK ' blizo 18. ul., Chicago »♦♦♦»♦♦•»»♦♦s o •»»■»»»» ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. I/delano iz najboljšega vina in zdravilnih zeliič. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelani is zdravilnih zelišč tatran-akega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. i R 7PMAN 777 AIP°ri Street, ;; D. ^CinAll, ChicaRO, III. ALOIS VANA — isdelovatelj — sodovlcc, mineralne vode In raznih ne*pojnlti pijač. •3-84 Pisk »t. Tel. Canal 1405 DR. F. J. PATERA Ordlnujs: na srrerosah. vogln ASHLAND IN MILWAUKBB AVI od 18. do 8. ure popoL; od 7. do 8. ure svečer v pondeijkJta, torklk, trtkih in peikik. Telefon Canal 180. ni . . ..... • - ... ........■ im.,-1... ■i „ i ......... , , , , „, , JUNGLE Angle&kl aplaal U lit od Sinclair z avtorjevim dovoljenjem prevaja Ivan Kaker. (Copyright, 1<*>5, 1906, by Upton Sinclair.) (Nadaljevanje ) Duane je Jurgi*a že poučil, da se mora človek, ki se ukvarja z njunim poslom, kakor hitro postane man, neprestano skrbno Čuvati, da ne pade policiji v roke. Raditega mu priporoča, naj se le vedno bolj skriva in se nikdar ne pokaže skupaj s svojim prijateljem v javnosti. Duane, ki se je lotil nečesa na svojo roko in* sklenil s policijo primirje, pripeljal je svojo malo Marijo, francosko šiviljo, sabo rn dovolil, da jetu di Jurgis užival njeno ljubezen; toda tudi to ni moglo Jurgisa dalje zadovoljevati in končno je moral Duane svoje pomisleke opustiti in jemati Jurgisa sabo v salone in "klube", kjer so se zbirali veliki tatovi in cestni razbojniki. Tako je dobil torej Jurgis vpogled v višje sloje ehikaških zločincev. Ker se je mesto v resnici nahajalo v rokah oligarhije velikih trgovcev, ljudstvo pa vladalo le po imenu, je bila potrebna cela armada posredovalcev in mešetarjev, da so napravljali most med ljudstvom in pravimi oblastniki. Dvakrat na leto, spomladi iu jesen, so razmetali za časa volitev ti mečeta rji, ali kakor jih ljudstvo imenuje, "politikarji," na milijone dolarjev, ki so prišli iz žepov velikih trgovcev in industrijalcev; potem so se določili ljudski shodi in najeli spretni govorniki, igrala je godba, goreli so umetalni ognji, razdeljeval se denar in pijača na vse strani ter se na tisoče in tisoče glasov pokupilo za gotov denar. In te trune mešetarjev so se seveda morale vzdrževati skozi vse leto. Voditelje in organizatorje so vzdrževali neposredno trgovci. — aldermani in poslanci so dobivali bogato podkupnino, strankini uradniki so vlekli mastne plače Zlati križ. Kdaj nehate, rablji ia morilci? Stvarnik ni li Se dovolj tepen? Vek na vek ga te bičate, tepete, davite in obešate na krta leaen . Z ostrim kamnom in roko okorno vam stvarnik nekdaj obdelal je a aa plačilo, kruti farizeji! — nanj ate ga pripeli in tepli vmes. lea; Z muko in trudom je ieleao irunul, pilU in detrll ga je dni in noči. A vi ste mu I njim aekali rane, drezali in zbadall ga do krvi . . . Na val ukaz-trotiI—je skoval verigi in gradil je a žulji ječo. trpin. Vas U ni bUo aram, tirani ailni,— vreči ga v sponah na dno temnih zidin?! Trpljenje in muka ata njegovo iivljenj«. vzel mu prostost je ropar in tiran . . . Kdaj nehate, rablji in morilci? Kdaj bo konec tepenja in ran? Kupe zlata vam je dal stvarnik-delavec —ustvaril moderni vam Je paradiž, in zato, moderni Judje, krilate ga vnovič, zdaj obeftate ga na—zlati krit! . . . Ivan Molek. gato podkupnino^ iz strankine blagajne, ravnotako mastne plače so vlekli tudi volilci in korporaerjski advokati; dobavitelji so se pridobili z obilnimi naročili, voditelji delavskih organizacij z denarnimi podporami. lastniki časopisov in uredniki pa z dobro plačanimi oglasi. Velika večrna teh ljudij pa je padla ali mestu v breme ,ali pa so živeli na stroške ljudstva samega. Bila je tu policij«, požarna bramba, vodovodni urad in nešteti drugi mestni uradi, od zadnjega pisarniškega pobiča do glavarja mestne uprave; za ostalo sodrgo, ki ni dobila toplega gnjezda v mestni hiši, pa je vedno še bila odprta pot pregrehe in zločina, — si obod no so smeli zapeljevati, slepariti, pleniti in ropati. Postava je prepovedovala točiti ob nedeljah pijačo, in ta okolnost je izročala gostilničarje v roke policiji in nujno zahtevala medsebojno skrivno zvezo v obliki korupcije. Postava je za-branjevala prostitucijo, v sled cesar so bile "madams" prisiljene stopiti v razne zveze s policijskimi višjimi organi in politikarji. Ista stvar je bila z lastniki igralnih brlogov in z vsakim drugim možem in ženo, ki f*> se pečali s tem ali onim nedovoljenim zaslužkom in ki so bili pripravljeni plačati za to. Trgovec z zelenjavo in sočivjem, cestni ropar, žepni tat, profesijonelni goljuf in slepar, prikrivalec, prodajalec ponarejenega mleka, gnjilega sadja in smrdlivega mesa, lastnik zdravju škodljivih stanovanj .zdravniški mazač in oderuh, berač in "pohabljenec na vozičku, rokoborec in lenuh po poklicu, dirkališčnik, zvodnik (rufijan), dekliški agent m strokovni zape-ljivec deklet —: vsi ti pospeševatelji korupcije »o se združili in tvorili krvno bratovščino s politikarji in policijskimi uradniki; večkrat so bili ena in ista oseba. —- policijski častnik je bil lastnik bordela. ki ga je nadzoroval, in |K»litikar je imel svoj glavni stan v lastni gostilni. "Hinkydink" ali "kopališčni John" in drugi ljudje takega kova so bili lastniki najzloglasnejših tatinskih brlogov v Chicagi, in ravnotako "sivi volkovi" na magistratu, ki so izročili trgovcem eele mestne ulice; in trsti, ki so se shajali v njih prostorih, so bili igralci n boksarji, ki so kljubovali vsem postavam, potem vlomilci in cestni razbojniki, pred katerimi je trepetala vsa Chicagn. Na volilni dan so združile vse te tajne moči pregrehe in zločina v eno samo veliko silo; mogli »o do enega procenta natančno naprej povedati, kako bo okraj volil, in mogli so vsak trenotek uplivati na število glasov. Pred enim mesecem je Jurgis malodane poginil lakote na cesti; in zdaj je naenkrat, kakor bi imel čarodejni ključ, stopil v svet, kjer je bilo vsega v izobilici, denarja in vseh dobrih rečij. Prijatelj Duane ga je »eznamil z nekim "Buck" Halloranom, Ircem, ki je bil politični "mešetar" in ravno sredi dela. Ta človek se je pogovarjal nekaj časa z Jurgisom in mu potem povedal, da ima v glavi dobro misel .kako more priti človek, ki izgleda kot delavec, na najlažji na- (Nadaljevanje s 3. str.) ki nimajo vstopnic; med njimi je >il tudi fotograf. Nova vera — novi Bog. (MODERNO NAZIRANJE O BOGU.) m Ingersolto Sjusill ia Sloi predelal IVAN KAKI čin k denarju; a to je privatna stvar, ki se mora obdržati popol noma tajno. Jurgis je bil pripravljen k vsemu, in oni ga je pelja popoludne (bila je sobota) na kraj. kjer se je plačevalo mestue delavce. Izplačevalec je sedel v leseni bajtici, s kupom zavitkov pred seboj, in dvema policistoma poleg sebe. Jurgis je pristopil, kakor je bil naučen, in povedal ime "Mihael O'Flaherty" in dobil zavitek ki ga izročil v bližnji gostilni čakajočemu Halloranu. Potem je še spet tja in povedal ime "John Smidt", in potem še tretjič, nazvavši se "Sergij Reminickv". Halloran je imel cel imenik namišljenih drla ver v, in za vsakega Je dobtt Jurgis zavitek. Za to delo .i<- preje pet dolarjev in zagotovilo, da lahko vsako soboto toliko zasluži dokler bo znal držati jezik za zobmi. Ker se je Jurgis na to razumi izborno. je prav kmalu dobil zaupanje Halloranovo, in ta ga je tudi drugim priporočil kot "zanesljivega človeka. To znanstvo mu je tudi v drugem (»žiru koristilo; sčasoma je spoznal, kak pomen ima beseda "upliv", in kako sta njegov boss Connor in natakar v gostilni dosegla, da sta ga spravila v ječo. Nekega večera je bil v enem najimenitnejših ehikaških knrhišč sijajen plesni venček, v korist "enookenut Larrv-ju", hromemu človeku, ki je igral v takih prostorih gosli in bil na glasu kot velik šaljivec in original posebne vrste. Ples se je vršil v veliki dvorani, in pri takih prilikah se je velikomestna razuzdanost vedno razvila do viška pohotne poživinjenosti. Jurgis je bil zraven, napil se je do nezavednosti in prišel v prepir radi nekega dekleta; njegova roka je postala spet krepka, in začel je "čistiti" prostor. In nazadnje'se je znašel v železni kletki policijske postaje. Ker pa je bila celica natlačeno polna in smrdela po nesnagi, ni Jurgisa bila volja, da bi tu prespal svojega4 mačka; pozval je k sebi Ilallorana, in ta je poklical okrožnega strankinega voditelja, ki je Jurgisa ob štirih zjutraj proti jam-čevini telefoničnim potom osvobodil iz celice. Ko je drugi dan prišel pred sodišče, je okrožni voditelj že govoril s sodnim pisarjem in Imu naznanil, da je Jurgis Rndkus dostojen človek, ki je bil nekoliko le nepremišljen; tako je bil Jurgis obsojen le v denarno globo deset dolarjev, katera kazen pa se je suspendirala. — kar pomenja toliko, da mu je ne bo treba nikdar plačati, razun če bi kdo pozneje v stvar pod rezal. Pri ljudeh, med katerimi je Jurgis sedaj živel, se je denar cenil n čisto drugega vidika nego pri, ljudeh v klavniškem okraju; in vendar, čeprav se to čudno glasi, pil je sedaj mnogo manj, kakor je pa pil kot delavec. Ni ga več k temu gnala telesna utrujenost in splošno brezupnost; zdaj je imel nekaj, za kar je delal in po čemer je stremil. Opazil je kmalu, da mu bo usoda čim dalje ugodnejša, ako bo le pametno in previdno postopal, in keT je bil že od narave energičen človek, ni vzdržal pri treznosti le samega sebe, marveč je v tem smislu uplival tudi na svojega prijatelja Duaneta, ki je mnogo več dal na pijačo in ženske nego on. (Dalje prihodnjič.) Brez poala. Ko so zapisavali generalrje obtožencev, je predsednik vprašal c-nega, kakšen poklic ima. Ta je odgovoril z žalostnim glasom: "Zdaj nobenega. Obtoženec sem Obtoženca Krcegovca vpraša predsednik, kdo ga zagovarja. Odgovor je: "Moje neomadeževano življenje in moja čista vest." Obtoženca Katarja vpraša, če je bil že kaznovan. Ta odgovori:: l)a, s šestimi meseci preiskovalnega zapora." Državni pravdnik Aeeurti predlaga, naj se odkloni zagovornik dr. Milovič, češ, da je tudi on osumljen veleizdaje. Dr. Milovič protestira proti taki obdol-žitvi. a predsednik mu najprej poseže v besedo iu končno mu jo vzame. Vsled tega nastane med zagovorniki velik nemir. Odvetnik dr. H in ko v ič protestira proti predsednikovemu ravnanju, ki vpošteva predlog državnega pravilnika, ko se še čita obtožnica, doe i m ne daje zagovornikom niti besede. Predsednik se izgovarja. da državni pravdnik ni ničesar predlagal. temveč da je le delal opazke. Dr. " Hinkovič: In predsednik vpošteva celo te opazke 1 To ni e-nakost v ravnanju s strankami. Proti takemu kršenju zakona protestiram! Dr. Milovanovič želi besedo, s predsednik mu je ne da. Izključeni zagovorniki. Soil išče se je na to pol ure po svetovalo o zahtevah državnega pravdnika ter je sklenila, da se imajo kot zagovorniki odkloniti dr. Dobričevič, dr. Milasinovič in dr. Stojanovič, češ, da so vsi trije osumljeni udelVžbe v velesrbski propagandi, torej veleizdaje. Srbska in hrvatska zastava. Srbski popi višjih činov imajo plašče, ki so podšiti v različnih barvah. Ker je postalo v dvorani vroče? slečeta obtoženca profe sor teologije dr. Valerian Pribiče-vie in pop Milovič svoja plašča pa ju položita s podšivkami tako čez ograjo, da se je videla rdeča in modra, okrog pa bela barva — torej srbska zastava. Najpre.i so opazili to med občinstvom Kmalu pa opazijo tudi sodniki predsednik smatra to za demon stracijo in jo graja. Na to položi eden obtožencev polo belega pa pirja med oba plašča in zdaj so vidijo barve rdeče-belo-modra, ki kažejo hrvatsko zastavo. Med ob činstvom je smeh, kajti proti bar vjim uradne; hrvatske zastave ne more nastopati sodišče. Vzemimo radi dokaza, da ni- bitja, ki bi stalo nad naravo, in da je tvarina iu sila vekovečna. Vzemimo, da trčita skupaj dva atoma, — ali nastane potem kak učinek t Gotovo! Vzemimo, da prile-tita vsak od nasprotne strani in oba z enako močjo. Kaj bi se zgodilo t Če že drugegtf ne, bi se vsaj ustavila. To bi bil učinek. Tvarina, sila, učinek so tu, brez vsakega čeznaravnega bitja. Vzemimo dalje, da se snideta dva druga, ravno taka atoma, pod natančno istimi okolščinami, bi li ne bil učinek natančno takšen? Gotovo; kajti enaki vzroki, ki imajo enake posledice, to je bas ono, kar razumemo pod zakonom in redom. Tako imamo tvarino in silo, učinek, zakon in red, ne da bi trebali čeznaravnega bitja. Mi pa vemo, da je vsak učinek sam na sebi vzrok spet nadaljnim učinkom, in ti zopet vzrok prihodnjim, in tako dalje v neskončnost. Za čeznaravnega boga ne preostane torej nič druzega nego prazen prostor. Njegov prestol je prazen nič, in njegovo kraljestvo, s katerim se njegovi duhovniki Širokoustijo, je brez tvarine, brez moči. brez zakonov, brez reda, brez vzrokov in brez učinkov. Kaj pa je sprožilo neskončno snov v gibanje! Ako je tvarina in sila večna, potem mora biti snov tudi v večnem gibanju; kajti sile, ki bi se ne gibala, ni; sila se nahaja v neprestanem, večnem gibanju, četudi za naše oči včasih nevidno; drugače bi sploh ne bila sila; njenemu delovanju ni ne začetka ne konca. Ker sta tvarina in sila večni, velja torej to tudi o gibanju. In v resnici ni v celem vesoljstvu niti enega atoma, ki bi se nahajal v stanju popolnega miru. Boga izven narave ni in ga ne more biti. Nara-" va objemlje vso silo in vso tvarino s svojimi neskončnimi, materinskimi rokami. To, kar leži onstran njenih mej, onstran tvarine in sile, je brez->omernbno in pač ni vredno, da bi človek častil in molil. Le ena edina možnost je, da se dokaže od narave neodvisna, nad njo stoječa razumna moč, in ta edina možnost je, če bi se prekinilo, in akoprem za trenotek, neprestano menjavanje med vzro kom in učinkom. Vzemi le en sam člen iz te brezkončne verige prirodnih nujnostij; ustavi le za en edin trenotek vekovečno kroženje svetovnih teles neizmernosti: — in dokazal ai nad vsemi dvomi vzvišeno, da ima narava nad seboj svojega gospodarja in vladarja. Zabrani le za eno sekundo, da bi atom ne težil k atomu, anov ne privlačevala snov, — in pokaže se ti bog! Se celo najsorovejši divjak je to resnico slutil ali pa sfMiznal. vsled česar je vedno v dokaz zahte-al čudeže; in zato so morali biti skoro vsi verski ustanovniki, ako so hoteli imeti uspeh, v stanu spreminjati vodo v vino, zdraviti s svojo besedo slepce in hrome in z dotikanjem vzbujati mrtve k življenju ter delati drugi* čudodelne reči. Za mesijo "odrešenika") je bilo neobhodno potrebno, da po-caže svojim nevednim učencem, da zamore naravi zapovedovati, in da zna več ko hruške peč'! V dobi lahkovernosti to pač ni bilo teško; kajti nevednost in naivnost takratnih ljudij je bila gorostas- Priče zagovornikov — odklonjene. Zagovorniki so naznanili 300 prič, ki naj bi jih sodišče zašli šalo. Državni pravdnik je predla gal 250 prič. Sodišče sklene, da se odklonijo vse razbremenjeva ne priče. Vsled tega nastane med občinstvom veliko razburje nje. Zagovorniki naznanijo nič nostno pritožbo. Kje je Naatič? Glavna priča v tem procesu je famozno Gjorgje Naatič! Doslej ga še ni v Zagrebu. Na sodišču pravijo, da bo zaslišan kot zad nja priča. Z druge strani se sliši da sploh nihče ne ve, kje da je. Misli se, da bo proces trajal 5 do 6 tednov. na. Njim se ni zdela resnica lepa; za lepo in mo- i 44odreSeniki" •) Dandanes nič iflanj! nimajo preveč teSke naloge! Tudi V BLATU lvau Molek. (Dalje.) . Tako so tekli dnevi in tedni. Obiskoval je deloposredovalui-co redno vsak dan. In redno vsak dan je prišla tudi ona. Vedno je imela tisto črno obleko in klobuk s črno pentljo; vedno tako borna, plaha iu otožna. In zaljubil se je v tisto pentljo, v tiste otožue oči. Ako bi prišla v drugačni obleki, drugačnem klobouku in z nasmehom na ustnih in očeh — ne bi je pogledal več. Ce bi se zdaj le nasmejala, in bi imela na sebi recimo rdeče krilo, ali siv površnik, ali prešeren, velik klobuk z išabnimi peresi, zdela bi se mu odurna, mrzka. Skromnost, beda in boleč ina pa narede nektere obraze tako lepe .... Včasi je on prišel prej kot ona. Takrat mu je bilo vselej mučno; nemirno se je premikal na klopi, bal se je, da je ne bo več. Ko je pa prišla in se počasi vsedla na klop, bil je spet srečen. Včasi se je pa tudi njemu zdelo, ko jo je našel že tam, čakajočo, da se je pri njegovem vstopu zjasnilo^nje-no čelo, kakor da se veseli njegovega prihoda. Nekoč je navidezno gledal v časopis, kterega je nekdo pustil na klopi, pri tem je pa skrivaj opazoval svojo neznanko, in videl, da njene oči počivajo na njem. In njegovo srco jI je bilo hvaležno . . . V deloposredovalnici je neprestano vrvelo. Mračna, dolgočasna soba je bila polna življenja. Vedno so prihajali in odhajali možje, postarni, mladi, krepki, šibki dečki 'in sivi starci. Njih obrazi so bili različni, bledi, razjedeni, zdravordeči, tožni, zamišljeri ali topi in brezskrbni. Prihajali so ljudje vseh narodov, vseh jezikov, vseh ver; prihajali so beli, črnci in Kitajci. In vsi brez dela, brez stalnega kruha, kakor on. Priliznjeni agent, kteri je venomer (Nadaljevanje.) dro so imeli le to, kar je bHo čudovito in Ijivo; in vse skrivnostno so smatrali za Raditega tudi sloni vsaka vera na čudežih, toj vi, na kršenju prirodnih zakonov, in to je s beaedami: na sleparstVu. Še nikdar ni noben človek v svetovni skušal dokazati resnice s čudežem. R< pričuje sama po sebi in ji ni treba nobenegaj ker bi jo le omadeževal. Le sleparstvo je šlo na to, da bi si z glasnim krikom in čudeži pridobilo vero in zaupnost ljudstva, resnični čudež se ni nikdar zgodil; notten človek si ni nikoli še o samem sebi mislil, ( pravil čudež, in dokler ni tak napravljen, j doka/, o eksistenci nadnaravnega razumnega ki ima v svoji oblasti naravo, nemogoč. Cerkev od nas zahteva, da verujemo. H kev ali pa kdo izmed njenih številnih mogoči svetnikov vendar enkrat izvrši resničen cm potem bomo verovali. Pravi se nam, da ima i gospodarja nad sabo. Dajte, dajte, gospodje i nikL pregovoriti tega gospodarja in vladat zaobrne le za en sain trnotek kolo prirode, in četno smatrati Vaša zatrdila za reenico! — Toda dovolj je že besed o tem predmeti šali smo vse tiste Vaše zaspane, brezjniselne p s katerimi mučite svoje vernike, ( itali guu sveto pismo in spise Vaših najboljših "velea Vse to pa je toliko vredno kakor nič. Zdaj mo enkrat kaj očitnega, dejstvo hočemo. P Vas na pragu Vaših cerkva le za en sam mal neizpodbiten dokaz. Ponižno se priplazimo, s kom v roki, mimo cerkvenih klopij do Vasi nic in Vas milo prosimo le za eno samo dejstv Vaše otročj^ svetopisemske čudeže in čudo( svetnikov že itak dobro poznamo. Zdaj bi radi imeli enkrat kako dejanje, — besed o e imamo več kot dovolj! — saj zahtevamo le < so; dajte ga nain iz usmiljenja; kajti Vnše in novotestamentne pripovedke o čudežih so le danes že preveč obrabljene in starinske, istih so skoro že -Ha tisoč let mrtve, in žet takrat veljale morda za verodostojne in r« pa mi ne vemo danes o tem nič več. Dajl enkrat pravi, resničen Čudež, in overite ga i pričami, takimi, ki živč met« nami in ki se ne vajo! Ne pošiljajte nas vedno v Jeriho, da šali glas tromb, in ne notiskajte nas s tren deniči v gorečo peč; ne silite nas, da bi se \ po morju s parnikom "morski som" pod ki stvom Jonasa, ali pa da bi zajutrkovali i goa prorokom Ilezekielom; kaj nam pomaga, če i šiljate s Samsonom na lisičjj lov; zgubili »n že vse zanimanje na oni govoranci, ki jo je ii leamov navdušeni in tako zgovorni osel; pop^ nepotrebno je, da nam kažete svoje prislep zaklade in nam dajate okušati svojo, i rvij pridobljeno politično moč; ni nas treba opo na ogromne ljudske mase, — na "dobro, veni stvo", ki se da nakrmiti s par bonbončki! htevamo resničen, pravi čudež, in zahtevani« današnjih dneh! Naj da napraviti cerkev le; čudež, in Če je to v stanu, potem sklenite mi] za vedno! x (Dalje prih.) kadil cigarete in skoro vso sobo napolnil z dimom, je imel prijazno besedo za vsakega. Neprestano je razlagal vsakemu prosilcu, koliko različnih služb ima na razpolago in koliko jih lahko še preskrbi, ako prosilec vloži prošnjo, za kte-ro ima plačati — malenkost — pet dolarjev. Ako mu je pa kteri zaupal omenjeno svoto, tedaj ga je vprašal agent, kakšno delo da si želi; in ako je dotičnik dejal, da je mizar, spomnil se je naglo agent, da za mizarje slučajno zdaj nima nobenega mesta, najde ga pa 'sure-sure" v par dneh. Prosilec je dobil poseben listek, s ktc-rim naj se zopet oglasi in izkaže, da je plačal vprošnjino. In tako se je nadaljevala igra brez pre-stanka ... Kakor z moškimi, tako je bilo tudi z ženskim spolom. Prihajale omožene in neomožene, stare so babniee, mlade deklice, tube postave v siromašnih jopičih iti šalih, debele bunke v koketnih površnikih in pošastnih klobukih,... blede, solzave, napihnjene, po barvane .. . vseh narodov, ver. belega in Črnega plemena. In vse brez dela, brez stalnega kruha, kakor ona. Prisiljeno smehljajoča se agentinja, ktera je neprestano žvečila in obračala v ustih "chewing gum", je klicala po vrsti eno za drugo k svoji mizi, in jim kazala obširen zapisnik raznih ženskih služb v hotelih, re stavraeijah. privatnih hišah in \ tvornicah. Cena vsaki službi je bila zopet pet dolarjev; izjemna so bila le nektera dela, recimo tvornicah za ženske klobuke ali podobna dela za neizkušena de kleta. ki sprva zaslužijo komaj dolar in pol do dva dolarja na teden; taka dela so se oddajala prosilkam po dva dolarja. Včasi sta se agent ali agentinja sporekla s kterim prosilcem ali prosilko, ktera je že cele mesece hodila v posredovalnico, a je končuo sprevidela, do jo v za nos; in zahtevala je svoj nazaj, pri takih prilikah sobi odmevalo vpitje, imet psovanje, in, če je bil pf moški prosilec, tudi grdo ] njanje in udarci po mizi. na agentinja ogorčeno stekla 1 po policaja. Vse to se je pred očmi ostale moške in družbe, kteri je bilo nara1 zelo všeč, in kar je posehn lo agenta, kajti videl je. marsikteri novodošlee s pr im nasmehom zapustil « mu tako odnesel pet dolar, Nekega dne sta prišla 1 navadi, in slučajno oba m opravila pri agentu. Šel je tik za njo iz sob koračila sta stopnice in za? v razdalji par korakov v if ri po širokem uličnem tro Kar ji slučajno — »di nal ostaije skrivnost — odpad ročna rutica, in on se jadrr ni, pobere in povspeši kora "Rutica vam je pad smem — " Ona se naglo' obrne in komaj Vidno zardi. "O, hvala lepa, hvala izrekla je v zadregi, in ta maj slišno pristavila: dobri." Sla sta vštric po ulici, jitea je bilo v srcih. Miw ropotali neštevilni vozovi, avtomobili in cingljsle el< kare. "Sitno je takole poseda srcdovalnici in živeti ob upanju." "Res je." odvrnila je zaupno. "In a genti so ti jazni in lažnjivi." Sla sta dalje in dalje brez cilja in namena, v vrtincu ljudi, ki so dirjal toarju. kakor brez eilja, blazni sem i nt ja. (Dalje prrti.)