Uvodnik
Uvodnik
Cenjene bralke in bralci, spoštovane avtorice in avtorji, pred vami je prva številka v prestopnem letu 2012, ki ga zaznamuje globalno odpravljanje krize, varnostni problemi pa silijo v ospredje dogajanj. Diskusije, ki skušajo čim bolj vsestransko in verodostojno osvetliti te procese ter jih umestiti v kontekst evropske in svetovne zgodovine, ob tem večinoma spregledajo, da se evropski prostor na globalni ravni sooča z dolgotrajnejšimi in daljnosežnejšimi posledicami ekonomske krize. Odsotnost globljega vpogleda v te procese, ki so zajeli današnji svet, je značilen tudi za razmislek o Sloveniji in njeni varnosti v današnjem in prihodnjem svetu. Tako prvo številko zaznamujejo številni prispevki, ki se soočajo s sodobnimi oblikami ogrožanj in skušajo najti odgovore, ki bi nas pripeljali v boljšo družbo. Kratek pregled prispevkov pokaže, da so obravnavane varnostne tematike vedno bolj kompleksne, zato je odgovore nanje najbolje iskati s skupnimi močmi, s sodelovanjem različnih strokovnjakov/avtorjev, kar na koncu pripelje tudi do večje kredibilnosti obravnavane tematike.
V uvodnem malo daljšem prispevku Roberta Furmana, Gorazda Meška in Andreja Sotlarja so podrobno analizirani instrumenti Evropske unije, ki urejajo policijsko sodelovanje pri zagotavljanju notranje varnosti v Evropski uniji. Avtorji izpostavijo pomen policijskega sodelovanja, predstavijo pravne okvirje, sistemske ukrepe, instrumente in oblike policijskega sodelovanja na ravni Evropske unije. Posebej sta izpostavljena vloga Slovenije kot države članice ter vprašanje, koliko pooblastil za zagotavljanje notranje varnosti in ukrepanje bodo države članice nadalje prenašale na Evropsko unijo. Jure Škrbec in Bojan Dobovšek v nadaljevanju analizirata nove pravne ureditve nasprotja interesov, katerega okoliščine predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za nastanek korupcije in drugih nepravilnosti v institucijah in pri tem prikažeta značilnosti, pojavne oblike ter posledice takšnih okoliščin. Bralca pritegne kvalitativna analiza 62 konkretnih primerov nasprotja interesov, ki jih je obravnavala Komisija za preprečevanje korupcije in smo jim bili priča v Sloveniji. Koruptivno tematiko v širšem smislu celovito zaokroži prispevek Roberta Šumija, Branka Lobnikarja, Emanuela Banutaia in Katje Rančigaj, ki analizirajo stopnjo percepcije integritete policijskih vodij s strani njihovih podrejenih, kjer ugotavljajo, da je integriteta policijskih vodij povezana s konceptom policijskega dela v skupnosti, s posebnim poudarkom na skrbi za skupnost kot ključnemu dejavniku tega sodobnega pristopa opravljanja policijskega dela. Rezultati so uporabni predvsem pri strateškem načrtovanju policijske dejavnosti v Sloveniji in pri krepitvi integritete vseh policistov. Prispevek Gorazda Meška, Jerneje Šifrer in Ljuba Vošnjaka obravnava razmerja med punitivnostjo, viktimizacijo in strahom pred kriminaliteto pri študentih varstvoslovja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtorji_
3
#

ugotavljajo, da študenti najbolj podpirajo restitucijo, sledi retribucija in alternativne kazenske sankcije. Glede restitucije in alternativnih oblik kaznovanja ni razlik med predhodno viktimiziranimi študenti in drugimi, vendar pa so značilne razlike glede retribucije, kateri večji pomen pripisujejo študenti, ki še niso bili žrtve kaznivih dejanj. Igor Areh v svojem prispevku poda kratek pregled osnovnih načel izvedbe preiskovalnih intervjujev z otroki, ki so v vlogi domnevnih žrtev spolnih zlorab. Opisane so najpogostejše oblike preiskovalnih protokolov, ki strukturirajo potek izvedbe intervjujev, predstavljene so tudi njihove prednosti in slabosti. Pri tem izpostavi, da v primerjavi s klasičnim policijskim intervjujem ali informativnim razgovorom, sodobni protokoli preiskovalnih intervjujev omogočajo, da pridobimo večjo količino bolj verodostojnih podatkov in tako zmanjšujejo verjetnost vložitve zmotnih kazenskih ovadb, a žal se prikazani protokoli v Sloveniji še ne uporabljajo. Zadnji prispevek Katje Eman, Gorazda Meška in Damirja Ivančica ugotavlja oblike ekološke kriminalitete, ki se pojavljajo na območju Policijske uprave Murska Sobota. Avtorji izpostavljajo, da je za uspešen boj zoper ekološko kriminaliteto v posamezni državi in na višjih ravneh potrebno boljše sodelovanje pristojnih organov in institucij ter izmenjava informacij. Analiziran primer kartiranja ekološke kriminalitete predstavlja izhodišče za druge policijske uprave, predlagane rešitve za identificirana območja gostitev ekološke kriminalitete na območju Pomurja pa so uporabna tudi drugod v Sloveniji.
Zadnji del številke prinaša prikaz nacionalne konference z naslovom Informacijska varnost - odgovori na sodobne izzive, ki je prvič potekala 20. januarja 2012 v prostorih Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Konferenca je združila različne poglede, znanja in mnenja strokovnjakov s področja informacijske varnosti, organizatorji pa so že pristopili k snovanju prihodnje konference predvsem zaradi zanimanja zainteresiranih udeležencev.
Naj vas opozorimo, da revijo Varstvoslovje lahko prebirate tudi na novi spletni strani revije http://www.fvv.uni-mb.si/rV/.
dr. Bojan Dobovšek in dr. Andrej Sotlar Urednika
4
#