Zmago Smitek
KLIC DALJNIH SVETOV:
SLOVENCI IN NEEVROPSKE KULTURE
Ljubljana, Borec, 1986.— 358 str.; lilustr.
Delo Zmaga Smitka o prikazu stikov, ki so jih imeli Slovenci z neevropskimi kulturami, bo obogatilo naše vedenje o že davno začetem, a premalo upoštevanem prispevku popotnikov, misijonarjev, raziskovalcev, znanstvenikov in književnikov k poznavanju drugih dežel. S popisovanjem in raziskovanjem so premagovali ozkost in nezaupanje do tujega, pomagali odpirati pot nlapredku in novemu, utrjevali našo samozavest in samobitnost.
Zanimanje za druge kulture, ki je v preteklosti spodbujalo Slovence, da so potovali po svetu, se je povečalo v novejšem času, ko veliko mladih ljudi obiskuje druge dežele, zato je poznavanje zgodovine Že toliko potreb nej še.
Študij etnologije pri nas je s sintetičnim prikazom zvez z neevropskimi kulturami dobil trdnejšo podlago za nadaljnje raziskave in samo želeti je, da bi podobne Prikaze dobili še za razmerja 7. evropskimi kulturami.
pelo je razdeljeno na sest poglavij: Neevropski motivi in vplivi v slovenskem ljudskem izročilu, Slovenska popotniki v neevropskih deželah, Slovenski misijo-?arji v neevropskih deželah, Odnos Slovencev velikih azijskih reli-
gij, Znanstveno preučevanje neevropskih dežel in kultur, Neevropski svet in slovenska književnost. Sledijo zaključek, angleški povzetek ln imensko kazalo. Številne ilustracije smiselno dopolnjujejo celoto.
Poglavja vsebinsko zaokroženo prikazujejo najrazličnejše oblike st ikov, ki so jih imeli posamezniki in družbene skupine od začetkov do druge svetovne vojne. Spoznavanje je potekalo na več ravneh in v več razvojnih obdobjih, odvisno od stopnje družbene zavesti, števila informacij in pripadnosti družbeni skupini.
Avtor najprej prikaže motive ln vplive, ki so se ohranili in živeli v ljudskem izročilu o Egiptu in Palestini, Hunih in Mongolih, Sa-racenih in Turkih, Indiji, Daljnem vzhodu dn Ameriki po časovnih obdobjih, kakor so prihajali k nam. Sledi prikaz popotnikov, ki so prihajali v stike z drugimi kulturami zaradi opravljanja diplomatske službe — npr. Žiga Herberstein, Benedikt Kuripe-čič, Koprčani iz družin Borisi, Tarsia, Carlt in Brutl — ali kot pomorščaki in trgovci, udeleženci v vojnah in vojaških službah, ujetniki in najemniški vojaki.
Dejavnost misijonarjev, ki je bila pomembna pri odkrivanju in preučevanju neevropskih kultur — za začetnika primerjalne etnologije velja Joseph François Lafiteau, za utemeljitelja dunajske kulturnozgodovinske šole "Wilhelm Schmidt in Wilhelm Koppers — Ima velik delež tudi pri nas, K razvoju neevropske etnologije so prispevali zlasti Ignacij Knoblehar, ki je deloval v Afriki in Friederich Baraga ter Franc Pire, ki sta delovala pri severnoameriških Indijancih. Pri vrednotenju drugih kultur se je v preteklosti mnogokrat odražal pomen, ki ga je imela krščanska religija v življenju posameznikov in družbenih skupin. Dolgo obdobje je bilo zanimanje usmerjeno predvsem v islam, do katerega je bil zaradi zgodovinskih izkušenj odnos negativen. Med prvimi, ki so v 12. stoletju seznanjali zahodno Evropo z islamsko kulturo, je bil Ilermanus de Carinthia Slavus. Pozneje je bilo zanimanje za islam živo zlasti v dobi reformacije, ko je o Turkih največ pisal Primož Trubar, Zanimanje za druge religije, budizem in hm-duizem, v manjši meri za konfucionizem, taoi-zem in šintoizem, se je razširilo k nam proti 161
koncu 19. stoletja. Pod vplivom velikih azijskih religij je bilo tudi zanimanje za teozofijo, ki je nasledilo prejšnja zanimanja za spiritizem in misticizem. Za najvidnejšega predstavnika primerjalnega veroslov-ja med obema vojnama velja Lambert Erlich,
Ze zgodaj se pojavijo tudi znanstveni začetki preučevanja neevropskih kultur s prevodi arabskih in hebrejskih del Hermanusa de Carin-thia, pozneje pa s prevodi in študijem biblije. Z iskanjem izvira Slovencev in Slovanov, iskanjem narodne identitete, študijem primerjalnega jezikoslovja in mitologije se je Sirilo tudi poznavanje neevropskih kultur, zlasti od 19. stoletja dalje. Preučeval cem biblije, jezikoslovcem, vero s lov cem, zgodovinarjem in geografom se pridružijo etnologi, med katerimi
sta poleg Lamberta Er-licha najpomembnejša Alma Karlin in Ivan Benfgar. Nekatera Beni-garjcva dela o južnoameriških Indijancih bi veljalo prevesti in s tem približati slovenski javnosti.
Neevropske kulture: severnoameriška, indijska, kitajska in staro-judovska so vplivale tudi na slovensko književnost. V 19. stoletju se pojavijo pustolovska in znanstveno-fantastična literatura, prevodi leposlovja in pravljic. Delo dopolnjuje obsežen zaključek, ki poda časovni in vsebinski pregled stikov. Odnos do drugih kultur temelji bodisi na čustveni ali racionalni podlagi, je do drugih kultur sovražen ali odklonilen, je vanje preveč zaverovan in jih preveč poveličuje. Najti pravo mero med preveliko željo po posnemanju in prevelikim stra-
hom pred nepoznanim, ohraniti zanimanje za tuje, pa se ogniti zlega, ki prihaja bodisi v gmotnem, družbenem ali duhovnem pogledu je vprašanje, na katerega je vsaka doba odgovarjala po svoje. Nadaljevanje prikaza stikov z neevropskimi kulturami v novejšem času bi nam verjetno dalo odgovor na nekatera vpraSanja, ki niso bila še strokovno načeta, pa se jih etnologija v prihodnje ne bo mogla izogniti.
Delo sistematično in podrobno navaja Številne podatke, ki osvetljujejo našo duhovno povezanost s svetom in z odkrivanjem Se nepoznanih ali premalo poznanih imen v širši javnosti utrjuje našo zavest o prispevku, ki smo ga dali svetu, in o razmerju, ki ga imamo do neevropskih kultur.
Duša Krnel-Umek
Marija Makarovič, Magdalena Klarer
SLOVENSKA LJUDSKA NOSA V BESEDI IN PODOBI, DOBREPOLJE
prvj zvezek — Ljubljana, 1986. — 26 str., zvd., fot, risbe, 14 slik. pril.
Dobrepolje je prva knjižica iz serije, ki jo namerava izdajati Zveza kulturnih organizacij Slovenije (urednica Meta Bencina) skupaj s folklornimi skupinami, da bi tako dobili zaokrožen pregled ljudskih noš po vseh slovenskih pokrajinah. Prvi zvezek je nastal s pomočjo FS Sava Kranj. Ze v uvodu je 1 o ¿. povedano, da so vsa
dosedanja dela o nošah razprodana, povpraševanje po njih pa je zelo veliko, zlasti med folklornimi skupinami. Pobuda ZKOS je padla na plodna tla pri Kulturni skupnosti Slovenije, pri Slovenskem etnografskem muzeju in pri avtorici prvega zvezka, dr. Mariji Ma-karovičevi. Bogate in sugestivne barvne likovne prikaze noš je na
samostojnih slikovnih prilogah izdelala ko-stumografinja Magdalena Klarer.
Uvod Marije Makarovič ni samo uvod v dobre-poljski zvezek, temveč ga lahko razumemo tudi kot uvod v splošno razumevanje transformacije ljudske noše in njene vloge od 19. stoletja do danaSnjih dni-Pisan je z distanco, ki jo omogoča dolgoletno