Šestdeset let je Franc Jožef naš cesar. Avstrijski narodi se vesele tega dogodka in vsa Evropa z občudovanjem in spoštovanjem gleda moža, ki vodi skozi tako dolgo dobo krmilo raznonarodne naše države. Še glasnejše in hrupnejŁe bi bilo slavlje ob tej priliki, ako bi slavljenec sam ne izrazil izrecne želje, da se naj njegova obletnica slavi rajši z dobrodelnimi napravami nego s šumnimi javnimi prireditvami. Čeravno so avstrijski narodi to željo radi ubogali, vendar se niso mogli premagati, da bi si tuintam vendar ne dalo njih notranje oduševljenje za slavljenca glasnega duška. V zgodovini slovenskega naroda bo živel spomin na viadanje cesarja Franca Jožefa Irajnejče nego v katererakoli drugem narodu. Mi Slovenci smo stoprav z njegovim vladanjem začeli se narodno probujati in živeli, za to štejemo po njegovih vladarskih letih tudi lela svojega lastnega narodnega življenja. Burno leto 1848 je tudi med Slovenci vzbudilo narodno zavest. Na Dunaju in v Kromerižu zahlevajo naši poslanci narodno enakopravnost v uradih, šolah in javnosti. Doma se po političnih društvih in listih razširja ista misel. Pevska društva in narodne straže pomagajo seme narodnega probujenja krepko širiti med narodom. Vstal je v tem času ludi naš politični vzor: Zjedinjena Slovenijn, združilev vseh S!ovencev v jedno samo kronovino. Prišel je čas absolutizma. Za to dobo je veljalo geslo velikega Slorašeka: »Malo govoriti, veliko delati, vse trpeti«. Začelo se je delo za narodno prosveto. Dr. Bleiweis je v tera smislu vodil svoje »Novice«, »Zgodnja Danica« je gojila -. nabožno slovstvo, »Šolski prijatelj« je '"" zastopal načelo izboljšanega poučevanja, »Glasnik« je zbiral okrog sebe mlade slovstvenike. Najbolj pomenljivo delo paje bilo ustanovitev družbe sv. Mohorja. Zelo imenitno je bilo za narodno in cerkveno življenje posebno spodnještajerskih Slovencev, da so leta 1858 premestili sedež lavantinske škofije v Maribor. Solnograški nadškof sam priznava narodno stran te premestitve. ko piše: »Narodna zavest se je vzbudila in zasluži že zato, da se ji ugodi, 1848-1908. ker je ostalo tako strogo v mejah postave. Solnograški nadškof bi se moral bati, da ne bi slovenskih vernikov žalil, če bi jim ne uslišal želje, da smejo tudi oni slišati besedo božjo iz ust svojega škofa in mu osebno in zaupljivo izražati svoje prošnje.« Ni se med Slovenci pozabljalo na omiko. L. 1863 se je ustanovila Slovenska Matica, društvo za izdajanje znanstvenih spisov v poljudnem jeziku. Na čelu so ji stali takrat najboljši možje iz naroda. Po svojem so skrbele za narodno omiko mnogoštevilne čitalnice, ki so se od leta 1858 naprej začele uslanavljali po naših trgih ia mestih. L. 1859. je imela Avstrija vojsko z Lahi, vsled koje smo izgubili Lombardijo. Avstriji je ostala na Laškem še sarao Benečiia, toda tudi to smo izgubili pb vojski 1. 1866. En del Slovencev je prišel pod italijanskega kralja, pod katerim še dosedaj nerešen vzdihuje. Leta 1867. nam je dal cesar sedaj ve- ljavno ustavo in s tem se je začela samoumevno nova doba v političnem življenju Slovencev. Prišla je doba taborov, na katerih je plapolal ogenj narodnega navdušenja najvišje. Prvi slovenski tabor se je vršil v Ljutomeru dne 9. avgusta 1868. Tudi prvak naših pisateljev, Josip Jurčič, je bil navzoč ter ob završitvi tabora dejal: »Led se že taja, zdaj smo na dobrem!« Ljudsko šolstvo je začelo sedaj v polnem obsegu uplivati na naše ljudstvo. Dne 14. maja 1. 1869 je cesar podpisal šolski zakon. S tem je bil položen^temelj za splošno ljudsko izobrazbo. Ravno 30 let je letos, da smo Avstrijct zasedli Bosno in Hercegovino. Letos je cesar te zasedene dežele proglasil svojim, in s tem je v njegovi državi zopet dva milijona Slovanov več. Ta proglasitev je tudi gotovo začetek nove dobe za južne Slovane, kajti Slovenci in Hrvati hrepene sedaj po tesnem združenju v jedno upravno celeto. Ideal zjedinjene Slovenije izginja in pnkazuje se širja politična tvorba, velika jugoslovanska država pod habsburškim žezlom v^zvezi z^Avstrijo. , V ustavni dob: smo se trudili Slovenci pridno živeli. V vsakem oziru smo skušali postaviti trdne teraelje, na katerih bi dalje zidali. Politično smo organiziiani Na zadružnem polju v marsikaterem oziru prednjačimo. V zadnjih letih vzeli smo zadružnim potorn celo izvoz naših agrarnih pridelkov sami v roke. Prosvetna orgamzacija se pridno goji od vseh strani. Le dvoje je med nami slabo, trgovina in obrt. Toda ustanovila se je v Ljubljani slovenska trgovska šola, kar pomeni jzačetek; nove dobe tudi v tem oziru. Tako ,smo živeli in napredovali Slovenci pod še^tdesetletnim vladanjem cesarja Franca Jožefa. Kot ma|hen, a vendar kot krepek in izobražen narod stojimo danes pred njitn in mu čestitamo k lzrednemu jubileju. Zahvaljujemo ga za vse, s Cemur nam je omogočil naš vsestranski napredek ter mu kl.čemo kot verni sinovi:j 'j »-*•• Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja? Avstrijo!