Uspešna obnova
CISTERCIJANSKI SA-MOSTAN v Stični je za Ada-mičevo nagrado predlagal Komite za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Grosuplje.
Veliki del samostanskih zgodb je bil leta 1955 razlaš-čen. V njih so bili prostori za stiško osemletko in gimnazi-jo, v prvi dobi pa tudi za in-ternat in pomožne prostore. Leta 1978 in 1983 je dobil sa-mostan stavbe nazaj. Takoj so začeli z obnavljanjem pod strokovnim vodstvom Ljub-ljanskega regionalnega zavo-da za varstvo naravne in kul-turne dediščine. Zavod je v začetku zastopal konserva-tor Milan Železnik, pozneje pa ing. Špelka Valentinčič-Jurkovič. Pri obnavljanju so hoteli prikazati tudi starejša obdobja. Marsikje so bile na novo odkrite poslikave, ki so bile doslej pod beležem (ta-ko na primer v cerkvi).
Obnovili so fasado celot-nega samostana, kolikor je zdaj v njihovi lasti, prav tako veliko notranjih prostorov, večjih in manjših. Posebej je treba omeniti zunanjščino obednice, kjer so prikazali tudi različna starejša okna od gotike napr^j. V prvot-nem slogu poznega baroka 18. stoletja je bila obnovljena opatova kapela. Urejena sta bila zunanjščina in notranjš-čina samostanske bazilike, kjer je bilo prikazanih več sestavin še iz romanske do-be. Urejen je bil celoten trakt ob potoku, kjer je bila nek-daj gimnazija.
Sedaj urejajo 2. nadstropje takoimenovane Stare opatije (renesančne stavbe), ki bo trajalo še nekaj let, ker je ob-navljanje zaradi poslikav, štukatur in kasetiranih dra-gocenih stropov zelo zamud-no. V Stari opatiji je bila ure-jena posebna prodajalna. Ve-lik del samostanskih streh je bil prekrit, na novo so bili urejeni odtoki ih kanalizaci-ja, izsušili so nekatere stavbe s kanali ob temeljih.
Za turiste so pripravili po-sebno avdiovizualno dvora-no, kjer z diapozitivi in vide-okasetami prikazujejo zgo-dovinski in sedanji pomen samostana. Vse samostan-ske slike in kipe so že dali prenoviti, razen Kozlevčarje-ve zbirke, za katero ni sred-stev. Obnavljanje se nada-Ijuje.
Stiški opat dr. Anton Nadrah, tudi profesor na Teolo-ški fakulteti v Ljubljani, avtor mnogih ilankov in publikacij ne le o cisterci Stična in o življenju meni-bov, ampak tudi s širšega teološkega področja. Posne-tek je bil narejen v kapiteljskem kraku križnega hod-nika, kjer sta lepo vidni dve romanski bifori. (Foto: Drago Medved)
Obnovljena troladijska bazilika cistercijanskega samostana v Stični, za katero strokovnjaki ugotav-ljajo, da je bila za tisti čas že nekoliko zastarela po svoji zasnovi, saj predstavlja tip benediktinske arhi-tekture, ki je še niso zamenjali ravni zaključkiprezbi-terija in elegantni loki cerkvene ladje. (Foto: Drago Medved)
V teh prostorib stiškega samostana - v deiu stare prelature, bodo uredili prvi slovenski muzej cerkvene zgodovine in ga odprli za javnost. Njegov vodja in kustos, ki je zato posebej zaposlen v stiški cisterci, je umetnostni zgodovinar Matjaž Puc. (Foto: Drago Medved)