Leto VII., iiev. 152,
Poitnlna plačana w gotovini.
V 6elju, v petek 13. julija I923a	Posamezna	fttev.	I	Din.
“■'f ***/ 8 l-j. ^ Hf
■ " - a	■
Slasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen ponedeljka In dneva p« prazniku vsak dan.
Uredništvo la ■pravniitvo: C e I j e, Strossmajerjeva uL It 1, L nadstropje.
Naslov sa dopise : »NAPREJ«, Celjej Ček. rat it 11.95*.
Stane mesečno ....... M Dln^
za inozemstvo...................9$	Din.
Oglasi; prostor tX65
1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo*
Reklamacije za list so poitnfne preste.
Kongres učiteljstva iz Slovenije.
i
Pretečeno soboto in nedeljo, dne 7 j in 8. julija, so zborovali vzgojitelji nase j proletarske mladine, včlanjeni v organizaciji UJIJ (Udruženje jugoslovanskega učiteljstva). Večina učiteljstva ni bila doslej samo gonilna sila buržujskili strank, temveč je tudi pri vzgoji in_ v vsem šolskem delovanju sledila izrazito kapitalistični smeri in se razen nekaj častnih izjem niti ni ozirala na individualnost in življenske potrebe otrok, ki pripadajo masi industrijskega in kmetskega proletariata. Šc pogosteje se »e pa ta velika strokovna organizacija dala zapeljati od gospodujočega režima in jc na svojih kongresih trobila trenutne šla-gerje, ki so ji bili narekovani od zgoraj-Tipična je bila lanska skupščina na Ul.edu, ki je zahtevala, naj se zasledujejo vsi oni, ki se popolnoma. ne strinjajo z ustavo, tako da je bito videti, kakor da bi bila ta velepomembna organizacija ljudskih prosvetnih pionirjev — pomagač in priganjač policije. Zagrešilo tega seve ni vse učiteljstvo, temv#č samo.nekaj oseb. katerih specifična teža je pod ničlo m pridejo radi tega pri vsakem režimu na površje.
Z letošnjo skupščino se pobavimo nekoliko obširneje, ker je bila na višini, kakor šc nobena dosedaj. Naše učiteljstvo osnovnih šol jc doseglo prvo etapo, zavrglo kapitalistični način šole in se navdušeno priključilo sedanjim potrebam naroda. Učiteljstvo strada dandanes v veliki večini prav tako kakor delavstvo (neprofesionisti) in deloma je glede socialnega skrbstva še na slabšem kakor marsikateri ročni delavec, ker nima n. pr. niti bolniške blagajne; svet in oblast zahtevata od njega, da je sodobno oblečeno in se vede »po gosposko« itd. Baš to je moralo privesti večino učiteljstva do spoznanja, da so »gosposki berači« in samo nekoliko lepše oblečeni tlačani, kakor je ostali duševni in ročni proletariat. Tisti seveda, katerih speiič-na teža je pod ničlo, nimajo volje to u-j videti' in igrajo tudi še danes »Vogel-Strauss« - politiko in trobijo v buržuj-
ski rog, da bi dobili mestece >— če ga že nimajo — pri koritu, ki danes, žal, še ne sega od morja do morja. Strokovni tajnik Dostal jc v tajniškem poročilu izrekel pozdrav Orjirni, a je naletel na odpor, kakor tudi njegov sekundant Bebler. Ravnatelj meščanske šole Mervič ga je stvarno zavrnil in dokazal. da pretepaške organizacije nimajo skupnosti s strokovno organizacijo vzgojiteljev najširših plasti naroda in je s svojim mnenjem tudi1 zmagal, kljub temu, da^se je g. Bebler skliceval, koliko je pr^trpel-a brez navedbe faktov, čudno je samo to, da sc nikdo ni našel, ki bi bil dičnega junaka vprašal, kdo mu prav za prav v narodni državi kaj hoče, kje mu preti nevarnost, če je bil tudi v bivši Avstriji tako »štram«, in mu pojasnil, da l'e slabo kopira junaška dejanja Ti Ha Eulenspigla. Zagrešeno je bilo tudi naziranje g. nadzornika Flereta, da mora biti slovenski učitelj nacionalist, kljub temu, da je bil v bivši Avstriji revolucionar. Upamo pa, da jc bilo to samo nejasno izražanje, da ni mislil nacijo v vulagrnem pomenu, temveč gotovo najjačjo plast nacije, torej razred bednega izkoriščanega ljudstva. Z zadovolj--stvom moramo konstatirati, da je bil v svojih drugih izvajanjih jako jasen in globok. Zahteval je: Prištevamo se k proletariatu in smo pripravljeni stopiti v kooperacijo z drugimi, od kapitala izkoriščanimi sloji; zahtevamo uzakonjeno učiteljsko zbornico; učiteljske organizacije ne smejo biti zgrajene po kapitalističnem sistemu, služijo naj celoti in ne posameznikom; zahtevamo pedagoško neodvisnost in svobodo učiteljstva — vsak pouk bodi brezplačen prav tako tudi šolske potrebščine, elementarna živ-Ijenska izobrazba za ves narod, času in ljudskim potrebam primerno reformo šolstva m naobrazbo učiteljstva, učiteljstvu bodi dana možnost vstopa v univerzo — združenje vseh duševnih delavcev, ne oziraje se na zastareli ponos akademske časti itd.
Kongres je lahko z zadovoljstvom zaznamoval, da pridobiva učiteljstvo novih mladih sil, kr prinašajo novega modernega duha v učiteljske vrste, da sc vendar enkrat tudi v naši državi najdejo
»Rodbinska knjižica44.
Stvarnik ga je začudeno pogledal. »Kako meniš? Ne razumem te.«
»Ha„ ha,« se je zarežal človek in pokazal svoje ostre zobe. »Ne razumeš me? Tu ni težko razumeti. Včeraj sem zlezel, na plot im gledal v tvoj raj. C), tam si si pripravil'lep cirkus. Vse seje zmešalo in kriči tako, da sem moral tiščati ušesa. Kaj neki hočeš početi s to golaznijo? Stel sem in štel, pa nisem mogel prešteti. In kar me je posebno presenetilo, je to, da iz dveh živali nastanejo meni nič tebi nič tri, štiri,, deset, petnajst ali pa še več. Vrt bo kmalu pretesen, plot boš moral podreti in pustiti to sodrgo, da se razkropi po zemlji. No, zdaj pa nekaj bolj važnega. Ne bom ti1 pravil kako in kaj se zgodi, predno iz dveh živali nastanejo tri,, ker se mi1 zdi, da si sc tudi v tem malo zmotil, nekaj pa moram po-vdariti, kar se tiče mene in moje bodočnosti. Mar še nisi opazil, da sem med vsemi tvojimi bitji sam? Opica mi je sicer podobna, toda noge ima tako krive in nerodne, da bi je ne vzel k sebi za vse tvoje rajske godce. Sam pa tudi ne morem ostati. Saj veš rn razumel me boš. če ti razodenem, kako je hudo, kadar se zavalim po tečni večerji in loncu sladke medice v mehko travo in zatisnem oči.
Roke položim na trebuh, gladim se in otipavam, pa me skušnjave oblegajo vedno bolj. V duhu vidim slike in prizore iz tvojega raja. Dva medveda sta se srečala. Stisnila sta skupaj gobce, ližeta si nos,, čelo, vrat, hrbet, trebuh in nazadnje, oh, dobri moj stvarnik, nazadnje sc zvalim s plota in padem v omedlevco. In ko se zavem, zlezem zopet nazaj. Tn vidim dva zajca. Oba migata z repici, gladita se s tačicami:, sedita na zadnjih nogah in si gledata v oči. In jjdi se ml, da si nekaj šepečeta. Potem se eden potuhne v travo, postane majhen ki ponižen, drugemu se dvigne na hrbtu dlaka, ušesa mu vstanejo po koncu, oči se za-iskre,. sam zacvili in potem, potem, oh, dobri moj stvarnik, potem mi zastane v grlu sapa in v žilah kri, in znova telebnem na tla. Tako se mučim in trpinčim dan za dnem. Vse to je strašno, verjemi mi, da je strašno. Tam iz dveh nastanejo trije, štirje, pet,, jaz sem pa vedno sam. Usmilil se me, dobri moj stvarnik, vekomaj ti bom hvaležen.«
Dobri stvarnik je po.sluša[ tožbe človeka in ker mu je vse tako lepo razodel, se jc zganilo njegovo usmiljeno srce. Stopili je na visoko skalo in spregovoril z močnim glasom:
_ »Ni dobro človeku samemu biti. Naredimo mu pomočnico,, njemu enako.« Rekoč je razprostrl roke in nadaljeval:
čile sile akademskega naraščaja, ki spoznava, da more samo izobražen narod koristiti samemu sebi in celokupnosti — državi. Mladi dr. phil., Franjo Zgeč, avtor pravkar izdane publikacije: »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda« je_žel za svoj referat burno priznanje. Najznačilnejše teze so znane vsakemu socialistu.
Posnemanje zastarelega, kar so v inostrainstvu že davno zavrgli, naj se o-puisti. Posneti pa moramo nov te pridobitve šolske reforme v Nemčiji in delovne šole v Rusiji in prikrojiti našim razmeram kar je dobrega, izrabiti izkustva, ki so si jih drugi kulturni narodi pridobili s trudapolnim delom, Rusija pa celo na krvavih poljanah. Obračunati moramo z vzgojo po katoliškem sistemu, ki nas vidi pred Bogom vse e-nake in gole z neumrjočo dušo,, da dosežemo nebeško kraljestvo, a nima namena in volje vzgajati dobre, plemenite in pravične ljudi za zemeljsko življenje. Zlomiti moramo na vsak način naj-novejše izrodke kapitalizma novega veka v našem šolstvu. Iz krize, ki jo Je povzročil korumpirani in nezmožni kapitalizem, ne vodi druga pot kakor izobrazba kmetskega in industrijskega delavstva, ki ga moramo usposobiti, da si bo sam pomagal iz socialnega in gospodarskega položaja,, v katerega ga je obsodil kapitalistični družabni red. Ker obvlada današnji svet stroj, se mora človek dvigniti od sužnja stroja do njegovega gospodarja, ki si bo sam volil svojo usodo v družbi. Zato mora biti vzgojen za samostojno mišljenje, razso-jevanje in ustvarjanje. Moralna in etična stopnja vseh poedincev se mora tako visoko dvigniti, da bo podredila lastne interese družbi, da se zasidra socialna pravičnost, ki ne pripušča podreditve kapitalističnim družabnim zakonom, vladajoči meščanski morali in raznim cerkvam in konfesijam.
V dosego teh ciljev se mora spremeniti šola - učilnica v šolo - delavnico, učitelj pa se mora približati plastem naroda, ki jih vzgaja, to jo industrijskemu in kmetskemu proletariatu in postati ž njim harmonična enota. Naučiti ga mora, da bo ljudstvo resnično znalo
in moglo izraziti svojo voljo in onemogočiti falsificiranje narodove volje.
Učiteljstvu se je poznalo, da so vse te ideje kipele že dalje časa v prsih in da je bilo treba samo pogumnega in pravičnega človeka, ki je to javno povedal iti sprejelo je to orientacijo kakor samoobsebi umevno, kakor da bi biTa že stara, samo še nikjer povedana v svet. Del nezrelih učiteljev1 — nepeda-gogov — si večkrat domišlja, da bo rešili sebe in svet s šovinizmom (nacionalističnim), a elita učiteljstva, delegati na kongresu so mlademu drju. Zgeču na njegovo konštatacijo: »Današnja inteligenca se za narod — najširše plasti,— sploh ne briga, temveč obhaja narodne praznike, nacionalne manifestacije ln praznike zedinjenja ter smatra s takimi pisanimi lupinami, s solzavo sentimentalnimi govori pri glažku vinca alii nacionalnim šovinizmom svoje delo za končano. Resen kulturni delavec ima za take otročiče le pomilovalen nasmeh* viharno pritrjevali, da se je vsak uveril. da prihajamo v dobo ustvarjenja in dela za pravico in konsolidacijo naših gnilih, reakcionarnih razmer.
Kongres se je končal z majhnim incidentom, ko g. poverjenik v neki točki ni hotel ustreči kot poedimec celokupnemu kongresu, diference so se pa še pravočasno poravnale, tako da se more z zadovoljstvom konštatiirati:
Vzgojitelji najširših plasti naroda, Vaše delo je bilo delo spoznanja. Trnjeva bo vaša pot k solncu. ker vas Je dosedaj pretkani kapital imel podjarmljene in Vas umetno ločil od nas. a vse se da doseči z železno voljo in pravico.
Politične vesti.
* Amnestija vojaških beguncev. Na
torkovi seji narodne skupščine je inter-peliral radikalni poslanec Mite Dimitri-jevič na Pešiča o amnestiji vojaških beguncev. Minister Pešič je odgovarjal splošno. Mladi rekruti, begunci ne pridejo pred vojno sodišče, temveč jih bodo kaznovali le disciplinarno na ta čas, ki so ga preživeli v begunstvu. Minister ve, da begunci niso pobegnili iz prepričanja, temveč radi nagovarjanj raznih agita-
»Clovek, zatisni oči in pozabil, da živiš. Vrn i se za nekaj časa tja, odkoder setn tc vzel in tvoja želja se bo izpolnila.«
Človek je zaspal. Stvarnik se mu jc približal' na prstih in kakor prvovrsten kirurg mu je potegnil brez noža rebro iz telesa. Luknjo je zamašil s prstjo, pokril z listjem in odšel tja, kjer je bil malo Poprej zlepil iz ilovicc človeka. Ves v strahu, da bi se ranjenec ne prebudil in ne opazil, da mu manjka rebro, }e stvarnik začel ustvarjati prvo ženo. (Mimogrede je treba pripomniti, da Bog ni ustvaril niti Adama niti Eve. Ustvariti se pravi., iz nič kaj narediti, ker pa ilovica in rebro ni nič, temveč nekaj, je ta trditev napačna in cerkveni pismouki naj si to dobro zapišejo za ušesa, da ne bodo več varali naše poštene dece.) Najprej je raztegnil rebro na vse štiri strani, da je bilo podobno prsnemu košu ubitega vola, potem pa je po vrsti naredil vse dostojne in nedostojne dele prve žene. Recept, po katerem je delal moža, Je bil pozabi! v svojem rajskem stanovanju in to je bilo usodno zanj in za ves človeški rod, kakor se bomo prepričali pozneje. Zena je bila gotova. Stvarnik ji je vdihnil življenje in hitel, kar so ga nesle noge, k spečemu možu. Rana na desni strani se je bila v tem že zacelila in ko ga je stvarnik prebudil, človek ni niti opazil, kaj se je zgodilo ž njim.
»Pojdiva, da ti pokažem tvojo družico«. je dejal stvarnik in odšla sta. Žena je spala. Človek je izbulil oči, žile na vratu in obrazu so se napele in telo Je drhtelo v tajnem hrepenenju. Toda ni bil povsem zadovoljen. Ko je ogledal vse de-'c svoje pomočnice, se je obrnil k stvarnika rekoč'
»Zopet si me prevaral. Nisi izpolnil svoje obljube.«
Stvarnik se je silno' začudil,
»Kako to? Kaj ti na ugaja*
»Dejal si,« jc odgovarjali mož, »da mi boš naredi! pomočnico meni enako. Zdaj pa odpri oči in poglej! Mar je ta nestvor meni enak? Mar ne vidiš hribčkov in doline, dolgih las, debelih nog. zadnjega dela, ki ni v nobenem simetričnem skladu z ostalimi, in končno, kij naj pomeni to?«
Mož jc pogledal nizdol po svojem telesu, opazil je nekaj, kar mu je bilo sicer že znano, pa ga ni motilo« ker je bil vedno sam, potem se je ozrl na ženo in pogrešil isto zadevo na nji.
»Vidiš, dobri moj stvarnik, to ni prav in ni lepo. Obljubil si, pa ne držiš besede. Kako bom živel v družbi s tem spakom,, če si pa nisva podobna niti tam, kjer sem na svoje telo najbolj ponosen?«
(Dalje prih.)
tor jev. Kdo ve, če trdi gospod' Pešič prav?
* General Pokorny, predsednik invalidskega udruženja je bil s tremi člani pri dr. Periču, ministru za socialno politiko in ga je vprašal, kaj je z invalidskim zakonom. Zahteval je, naj ga dr. Perič čimprej predloži narodni skupščini. Dr. Perič je Pokornyu izjavil, da ožji ministrski krog razpravlja o tem zakonu in da bodo jemali v obzir tudi pripombe invalidskega udruženja. Vlada bo pred parlamentarnimi počitnicami predložila zbornici načrt invalidskega zakona, da ga bo ta takoj po počitnicah vzela v pretres.
* Za Reko sc prepirajo Italijani In Jugoslovani. Kolikor je dosedaj znanega, nameravajo Italijani zasesti Reko brez vsega, nam pa bodo prepustili Baroš In Delto in del Kastavščine, ki spada sedaj pod reško oblast. Italijani pač mislijo, da je baš sedaj prišel pravi trenutek za izvedbo njihovega načrta, ker sc v Jugoslaviji prepirajo
* Don Sturza, tajnik italijanskih popolarov je v torek demisioniral. Kriza,, ki so jc že dalje časa pripravljali, je zakipela do vrhunca in don Sturza ne bo najbrže šel v Karlove vare. Dr. Korošec bo ostal tamkaj osamljen.
r* Konferenca baltiških držav In Poljske jc začela v torek v mestu Rigi ob Baltiškem morju.
* Dr. Beneš je odpotoval, v torek v London. Tam je bil tudi Poincare in sc je precej časa pogovarjal z Benešem o vprašanjih, ki zadevajo Malo antanto in o splošnem evropskem položaju. Italija oazno zasleduje misijo d rja Beneša in Mussolini sc je odločil, da odpotuje v
• Pariz. Italija hoče posredovati med Francijo in Anglijo.
Resnica ni nikoli umazana.
Na sestanku v petek 6. trn. jc utemeljeval Filip Ura tetk potrebo po iz-premembi pri »Ljudski tiskarni« s tem. da jo dobi drugače Tone Kristan v roke, češ. tudi v »Slogi« bi lahko zmagal na občnem zboru, ker so taka pravila. Ta njegov strah mu je predsednik »Sloge« s. Bernot Izpodbil z izjavo, da stopi načelstvo »Sloge« lahko takoj skupaj In sprejme toliko p rotikr ista novskih članov kot zastopnikov strokovnih organizacij, da bo tudi Uratnik lahko zgubil vsak tak »strah«. Svetek je izjavili, da se s tem strinja, Uratnik ni rekel nič, ker mu je to prekrižalo račune, ki jih Svetek seveda ni razumel. Treba je bilo Uratnika še pismeno vprašati, kaj pravi na to in moral, je odgovoriti. Njegov odgovor je ne. Pa zakaj? Zato, ker mu ne gre za nič drugega., samo za nagobčnik. »Napadanje po listih se mora u-staviti« to je zanj predpogoj vsakega sporazuma.
Taki ljudje govore o zedinjenju. Proletariatova lastnina, plačana s težkim političnim porazom po prevratu zaradi korupcije, ki je to lastirtno skupaj spravljala, se zdaj spravlja v roke posameznikov. Mi, ki to vidimo, ker nismo slepil, moramo molčati, drugače ti gospodje posamezniki nejnarajo sporazuma z nami. Nezavedne mase pa, ki bodo videle, kako se razni Kristani de-belle, bodo £c naprej govorile, da je socializem kriv in Volile zato 'klerikalec. Ko. kikirikalei ne izmolijo poboljšanih hočejo mase zopet zedinjenja — toda Uratniki pridejo in. govore: »Zedinjenje mora priti, samo »Naprej« moramo Še prej ubiti, ker resnico piše. »Naprej« ne piše resnico zaradi renice, ampak zato. da napadd in blati«.
Pa »Napreja« ne boste ubili nikdar več. Č,e shujskate proti nam. vse tiskarne, vendar ga borno imeli. Norca se delate: ker se selimo iz tiskarne v tiskarno pravite,, da prenašamo »Naprej« kakor mačka mlade. Res je to — zato sc pa tudi ne bo primerilo »Napreju« nič hudega, kakor se tudi mačkinim mladičem ne primeri. In če bi bilo treba, ga bomo razmnoževali na rečnem stroju, pa vendar bo organizirano delavstvo pazilo nanj kakor mačka na svoje mlade in ga plačevalo tako dolgo, d’a sc nabere denar za lastno tiskarno. Resnica bo zmagate, čeprav ic za vas —- umazana!
Širite proletarski tisk!
Korenova revolucija je že v ajmolit padla!
Škoda! In baš v času, ko je začela s svojo ponosno, krvavordečo frigijsko kučmo, s cofom zadaj, zbujati pozornost! In tako lepo se je žc bila Korenova »čeka« domenila, da postavi sredi Dečkovega trga najprisrčnejšo žfljo(ino na svetu, in kako bo dala po vrsti obglaviti vse člane pokrajinskega odbora in vse voditelje in delavce, ki niso padli na kolena, ko je zapela trobenta Koruno-Kocmurjo-Kristanovih (trikrat K!) bojnih trum k novemu napadu za »zedinjenje«! In kako lepo so se že bili domenili, da bo Bernotova glava za svoje posebne zasluge dvakrat odsekana, in da jih dobi med »delavstvom« zasovraženi Leskošek pred smrtjo še petindvajset gorkih in da bo tisti smrkavec Kocjančič pred svojim: žalostnim koncem še pol ure na sramotnem odru stal z jezikom iz ust, ker ga ni znal nikoli za zobmi držati! Gj, kako luštno bi vse poklali im posekali tam na Dečkovem trgu! Pa ti hudič babji, revolucija v zadnjem trenutku v ajmolit pade! Škoda!
Zgodilo se jc to v Šoštanju. Navzoča ss. Martimšek in Kocjančič sta dala Korenu in članom vse informacije, ki iih je bil oni »pozabil« in jih ti niso vedeli. Rezultat je bil ta, da Koren svoje slavne resolucije oz. Tomčevc resolucije, s katero pobira po deželi nepooblaščen in v prelomu s socialističnim večinskim načelom organizacije za novi razredni kongres v Celju, da te resolucije Koren sploh ni potegnil iz žepa, čeprav bi se ne mogel izgovarjati, da je nima pri sebi. Člani, šoštamjski delavci, so bili toliko pošteni in zavedni, da so vedeli: ne gre delat razdora v stranki in podpisovat razne infamuosti, dokler se ne povabi oficielno in tudi ne zasliši na Javnem članskem zborovanju drugi zvon, ki hoče Koren brez njega oz. proti njemu izvršiti »revolucijo«, to je amputacijo, stranki v škodo. Koren naj dobro ve,, da n-e bo ostal noben njegov tajni shod nc kaznovan, dokler se bo tako strašno žc-niral govoriti pred osebo, s katero je v osebnem sporu in dokler bo zaradi lega čisto osebnega spora razbijal organizacijo delavstva! Pa naj ne misli, da je Kocjančič Šoštanjčane kaj »prepariral«, kakor se je izrazil! Prvič bi to ne bilo nič hudega, taka »preparacija«; dokler ima Koren pravico za hrbtom proti delati, ima Kocjančič in vsak zaveden član pravico pred hrbtom deteti za. Drugič pa Kocjančič sploh ni imel časa »prc-paracije« liočcnjati, ker je zunaj na zelenem travniku vadil otroke; iz šoštanjske DTP »pozora« in »odmora«. Ima otroke namreč silno rad. Šoštanjčani so lahko ponosni, da so spravili v tako kratkem času toliko naraščaja skupaj. To je naša bodočnost in disciplinirana, zavedna bodočnost, kar je glavno! Naj bi bila tudi sedanjost nekoliko bolj disciplinirana in zavedna! Šoštanjska or-ganizacite ne deluje oz. deluje direktno proti stranki samo po vplivu in kaprici ene same osebe, ki za svoje početje ni pooblaščena, 'Paki ljudje imajo potem še korajžo zvračati krivdo na vrhovna vodstva, če ne gre v stranki vse tako, kakor bi moralo iti, če je »Naprej« drag in število članstva majhno! Sodrugi Šoštanjčani, organizacija je za to tu, da dela in da je v živem stiku z ostalimi organizacijami. Če kaka organizacija deluje, je nemogoče, da bi jo našel nepripravljeno kak koruzni napad, kakor v tem slučaju Korenova, ki je pravzaprav Korunova revolucija. Drugod, kjer organizacije delujejo, ni treba šele sklicevati tajne sestanke, da zveš, da je ta puč naperjen direktno proti zedinjenju delavstva in predvsem proti stranki in pravilniku radi ene osebe,, ki to stranko in pravilnik z isto žilavostjo brani kakor tisoč drugih sodrugov, ki pa ima to smolo, da brani pač z eksponiranega mesta. Sodrugi Šoštanjčani, to smo vam morali povedati v opozorilo. Cc bo kdo
kaj zameril, je nam to vseeno, ker sodili nc bomo mi. temveč bodo sodile delavne organizacije!
Bodite ponosni, da se je ob vaši objektivnosti zaenkrat razbil najgrši dosedanji poskus za razbijanje stranke, javnosti in discipline!
Razim*
r Kaj je neki Koren izjavil! Rekel je: »Članstvo v Celju je zaradi novih napadov v »Napreju« tako razburjeno, da ni izključeno, da bo kakega dne iz pokrajinskega tajništva komu še glava visela«. To se pravi, da bo tista glava odsekana. Torej popolnoma po načinu vseh revolucij. Pa sc vseeno nič ne bojimo. Treba bi nam bilo namreč vedeti, kakšno članstvo da jc razburjeno. Mi smo tudi celjsko članstvo in nismo vendar prav nič razburjeni. Nasprotno., prav imenitne volje smo in tudi prebava nam Je nepokvarjena, da bi je le dosti bilo. Torej je Korenovo članstvo razburjeno? Tega jemalo in čimdalje manj in ga nebo kmalu nič (mogoče je tudi, da se ne bo niti Koren za Korena priznaval), ker prej ali slej mora vsak pameten človek sprevideti, da ne pomeni zedinjenje brez javnosti in brez garancij proti bogovom nič. Pa četudi bi bilo tega članstva dosti, bi se ga ne bali. Mislimo namreč, da mu Korcu ni dal take socialistične vzgoje, ki precej za pipee zgrabi. V tem oziru sl usojamo imeti o tern članstvu celo boljše mnenje, nego ga ima Koren sam. Pa naj bo, kakor hoče. če je odločeno, da bodo naše glave padle, bodo Padle,, kaj hočeš! Kisrnet. Če ni odločeno, pa ne bodo padle in to bo tudi dobro. Mi kot socialisti stojimo na stališču, da glav ne sečetno, ampak perenio. •.
r Centralni odbor »Svobode« našega nedeljskega poročila o predkonfe-renci DTP »ni vzel, na znanje«. Poročajo nam, da zato, ker smo to imenovali vpredkonferenco« namesto »konferenco«. Če ni ni hujšega,, dajemo vsej javnosti v presojo: ali se imenuje »konferenca« ali, »predkonferenca« takšna reč, ki hoče opraviti samo idejni program, ki ni sklepčna, ki potrebuje za svoje: sklepe šele potrdila, ki ptipravlija v svrho tega potrdila kongres, ki niti o potrdilih ne govori, temveč rešuje predloge,, ki jih mora dati zainteresiranim faktorjem šele v proučevanje (n. pr. pravilnik odsekov) itd. Po teh podatkih naj javnost sodi o pravilnosti: in nepravilnosti izraza »predkonfcrcnce«. Pri tem moramo še pripomniti, da je ta izraz v Mariboru samem padel in da ie imel s. zapisnikar ta dan dobro razpoložena ušesa. Pri tem ostanemo. Sploh se nam veselo zdi, da se centralni odbor »Svobode« tako ročno briga za priznanje in neprtena-nje tega, kar »Naprej« piše. Mi s svoje strani, po svoji neumni logiki ne jemljc-^ mo dalje na znanje,, kar tisti odbor od-■ klanja. Kvečjemu, če ni za vsem kaka posebna kuha. In v tem slučaju debate o tem predmetu še ni konec!
r Ata »Narod« so v 156, štev. z dne 12. julija malce pofilozofirali o naših medsebojnih zadevah. Pribili so, da Je stranka že v razsulu. Nam sili v usta vprašanje,, se 11 »Narod« boji tega razsula, ali se veseli dejstva, da razbite frakcije nihče nc bo več mogel združiti v močno enotno stranko, kakršna je bila v letih po prevratu. Mi izjavljamo, da se bo kapitalistični buržujski sodrgi ala' »Narodovcem« godilo slabše, če jih bo napadla majhna pa kremenita frakcija kakor pa stranka, katere voditelji simpatizirajo z »Narodovci«. Ogovorili za enkrat.
r V Breslavj na Nemškem so neki ljubitelji denarja vlomili v glavno blagajno Laura-Hiitte in odnesli s seboj 200 milijonov mark. Tatovi so toliko neumni, da ne vedo, kako lahko in koliko več se more dobiti, če človek javno krade iz ljudskih žepov. So pa še kapitalistični gospodje pametnejši v tem oziru.
r Zasedanje biroja Socialistične delavske internacionale je bito določeno
za sredo 11. julija v Bruslju. Otto Welsu, zastopniku nemške socialdemokracije in Abramoviču,, zastopniku ruskih socialistov belgijsko poslaništvo v Berlinu ni pravočasno poslalo potnega lista za vstop v Belgijo in sta torej nekoliko zakasnila. Iz Avstrije je šel k zasedanju so-drug Friderik Adler.
Celje.
c Naš župan. Korenov puč nam jc odgrizie'1 13 naročnikov, med njimi nekaj takih, ki bi jih najrajši kar imenoma' navedli. Pa borno imenovali samo trinajstega, zato.., ker nam je odkritosrčno v veliko zadoščenje, da je »Naprej« odpovedal in tako dokazal, da se strinja s Korenom in Čebularjem, z Uratnikom in Svetkom, z Golouhom in Golim a jer jem, ter da bo mi prihodnjih volitvah kandidiral na program dr. Koruna. Kajti', da okoliški župan v Celju ni bil nikdar naše gore, Ust, smo vedeli že prej od Korenov In Čebularjev, videli smo pa tudi sami, ker ga nismo našli nikdar na nobeni diskusiji,, pač pa so nam pravili, da ga mnogo vidijo po gostilnah in da spada sploh med tiste, ki se izpreobrnejo, kadar sc v jamo zvrnejo. Vse take imenitne može prepuščamo zelo radi novi dr. Korunovi stranki, samo pukovske slave na Glaziji bodo morale biti bolj pogoste, drugače bodo tudi iz tiste stranke ušli. Upamo, da bodo takie militaristične proslave in alkoholne poplave lahko pomnožili, saj daleč od militarizma niso tisti, ki groze s palicami, z visečimi glava,mi. z nasilnim razbitjem tajništva itd.
Vestnik »Svobode**.,
v Šoštanjska podružnica »Svobode«
se priključuje protestom mežiške, črnske in zagorske »Svobode« radi nepravilnega anuliranja socialističnega imena »Svobode« na zadnjem delegacijskem zborovanju in zahteva pod istimi pogoji kakor navedene podružnice sklicanje izrednega delegaci.iškega zborovanja.
v Proste vaje za III. vsedelavski zlet so že določene. Vsaka DTE naj določi po enega vaditelja, ki bo prišel na določen dan v Ljubljano, da bodo vaje v svrho enotnega izvajanja skupno proučili. One DTE, ki so proste vaje članov že prejele, naj jih takoj pošljejo na zvezo DTE v Ljubljana, da jih ta popravi, ker se je v prevod vrinila napaka. Zveza DTE.
v Celjska del vska telovadna enota bo imela prvi sestanek danes, v četrtek ob 7. zvečer v mestni telovadnici, (meščanska šola v Vodnikovi ulici). Vsi sodrugi in sodružice ki sto jite na stališču razredne zavesti, bodite pozdravljeni kot pionirji družbe bodočnosti. Privedite male otroke, da jih vzgojimo za boljše socialne borce, kakor so v današnji dobi. Vpiše se še lahko vsak pred sestankom ali pa še vedno v »Naprejevem« uredništvu.
Gospodarstvo.
— Itali anski trgovinski minister
Rossi in novi šef luske trgovske komisije Sergij Gorčakov sta se v ponedeljek pogovarjala o razvoju italijansko - rusko trgovine in načinu plačevanja med obema državama. Dosedaj so mogli italijanski trgovci v Rusiji prodajati le proti garanciji nemških ali švedskih bank, v prihodnje pa bo garantirala ruska državna banka sama.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Alojz Leskošek. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Inštalacijska podjetje išče skladiščnika
z znanjem materijala, za takojšnji nastop. Pismene ponudbe pod št. 563, na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
LKJBI2AN5KA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica: Din 25,000.000.
Skupne rezerve: nad Din 20,000.000.
Centrala: Ljubljana — Dunajska cesta.
Podružnice:
Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Brzojavno naslov: Banka Ljubljana.
Tel. štev. 261, 415, 502, 503 in 504.
IzvpKnje vse bančne posle najkulantneje.