732
Rafael Mirt: Mir in smeh.
v
„Ne, ne!" je dejal Ambrož Cander. „Sužnja moja, ne zameri, to je bilo kar tako ... In zdaj, tu imaš, prinesi šampanjca, tega in tega ... Ali si zapomnila?" je poklical za njo.
Katarina je odšla z ubitimi, drhtečimi koraki, kakor pijana.
Blagorodje doktor Ambrož Čander je tačas odklenil omaro in vzel iz spodnjega predala dragoceno turško pištolo, ki mu jo je bila podarila miss Edita. Cev in ročaj sta bila vložena z zlatom, na prašnici je bil še nedotaknjen smodnik, ki ga je nasul doktor v nedavni uri, iz umetno kovane bunke pa je hudobno mežikal velik brušen smaragd.
Mir in smeh.
i.
*
akor mučen san v omami to življenje je med vami; tujec sem med vami jaz, ki je zgrešil pot in čas!
2.
Poglej, o človek, črvom gnusna hrana! Čemu sovraštvo, bratomorni boj? Čemu nemirnost tvoja neprestana in kaj od vsega v grob odneseš svoj ?
Zaman je pevca glas in klic preroka, kot gluha množica naprej drevi. Vihar pod mano doli vriska, joka, ječanje hrope smrti in strasti.
Vrtinec doli tam divja pošastno, svetost razplakana, razkošen greh. Nad vsem caruje, vlada veličastno moj duh, moj tihi mir, moj srečni smeh!
3.
Tam na poljani ravni in široki, kjer pno brez konca se neba oboki; ob cesti beli tam, ob cesti vroči, kjer peša dan v samoči in nemoči —
Dolenc: Nočni pozdrav.                                        733
Ah, na široki, ravni tam poljani, ob cesti beli, v daljni svet speljani, ah, tam me, dragi moji, pokopljite, na grob zeleno lipo mi  vsadite!
Bo lipa vsako leto razcvetela in veje senčnate čez grob razpela; popotnik trudni svoj korak ustavi, spomin ga ljub, spomin ga drag pozdravi.
4.
Naj sladka časa bo, naj bo gorjupa,
pij ravnodušno iz obeh:
življenja resni boj je igra glupa,
orožje tvoje mir in smeh!
Rafael Mirt.
Nočni pozdrav.
i. "s
Z-, zvezdami je vse posejano čez in čez nebo, s sanjami je vse pretkano, z radostjo, z boljo.
Tiha moja misel plava skozi sen noči: „ Draga deva, bodi zdrava, angel, sladko spi!"
II.
Vse stvarstvo v globokem miru sanja, le meni nemir zaspati ne da, srce v hrepenenju mi k tebi drhti, ljubljeno dete ti.
Naj zvezde te zlate pozdravijo,
naj sanje ti sladke pravijo,
kako te ljubi moje srce,
kako po. tebi mre . . .
Dolenc.