Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Kr. J aro slav.
75. Kakao in čokolada.
Početkom sedemnajstega stoletja so začeli v Evropi piti tri nove, tople pijače. Ena je prišla z Afrike preko Arabske, drugo so prinesli s Kitaja, a s tretjo nas je nadarila Amerika. Te pijače so kava, čaj in čokolada. V kavi in čaju ne išče človek hrane, ena in druga služi človeku samo za uživanje. Tudi čokolada, ki se v mnogem razlikuje od poprejnih, služi človeku kot oživljajoča pijača, toda ob enem mu je tudi dobra hrana, in radi tega ima mnogo večo vrednost kot kava in čaj.
Kakaovec, ki nam da..e čokolado, drevo je vroče Amerike. Ob Ama, zonski reki, potem ob Orinoku in na otoku Trinidadskem, raste kakaovec po šumah v veliki množini kot divjak. Po vseh drugih toplih krajih ameriških nahajamo ga vzgojenegac Kdo je to drevo vzgojil in požlahnil, in kedaj je to bilo, to nam je popolnoma nepoznato. Znamo pa sicer, da so v osrednji in južni Ameriki živela plemena darovita in umna, katera so se bavila z vzgojevanjem bilin, in med temi, da so  osobito  lepo napredovali  starodavni  Mehikanci.
Kedar so Evropejci odkrili Ameriko, našli so kakaovec uže vzgojen. Slavni sedež tega vzgoja je bil v Mehiki. Kortez je pisal Karolu V., kako so na osvojenem zemljišču v Mehiki zasadili 2000 drevesc „cacapa", katera rode plod, ki se zmljet prodaja. To zrnje se po vsej pokrajini tako ceni, da je kot novec upotrebujejo. Ta navada, da se je kakaovo zrnje v prometu jemalo mesto novca, morala je biti jako razširjena, in jo še dandanes nahajamo v Nikaragui. Mehikanci so nalivali *akao „cacahoaguahitl". Zrnje so štrli v prah, potem v vodi raztepli, temu so dodali vanilije in drugih dišav, pa Koruzne moke, in s te zmesi so oblikovali pločaste komade. Pijačo, ki so jo s tega napravljali, nazivali so ,,chocolatl", a je bila zelo trpka, toraj ni s početka Španjolcem čisto nič dišala. No, kmalu so Španjolci prišli na to misel, da so začeli slador primešavati, in potem se je čofcolada bolj in bolj širila. Pri Montezumi,
-    14
predzadnjem vladarju mehikanskem, našli so ogromno množino kakao-a, ker so mu podaniki davek s kakaovim zrnjem plačevali. Čuditi se moramo, da je ta aekdaj tako velika kultura tako opešala, da je dandanes skoro več ni v Mehiki. Dandanes dobiva Mehi&a svoj kakao z južnih krajev.
Španjolci, ki so se prvi upoznali s čokolado, pripeljali so tudi prvi v Evropo 1520. 1. kakaovo zrnje in narejeno čokolado. V Evropi niso dolgo znali, kako se od kakaovega zrnja čokolada napravlja, ker so to Španjolci v Mehiki kot tajnost čuvali. Ali v tem je prišel v Italijo 1606. i. Floreutinec Carletti, ki se je v Ameriki naučil prirejanja čokolade, pa jo je vpeljal v Flo-rencu, od koder se je potem po vsej Evropi razširila. Fraucoski zdravnik Bachot je poveličeval v nekem spisu 1684. 1. čokolado ter rekel, da je tako žlahna iznajdba, da bi mnogo bolje zaslužila biti hrana bogovom, kot ambrozija in nektar. Koliko je glasoviti Linne cenil čokolado, najboljši dokaz nam je to, da je samo drevo nazval „Theobroma", to je božanska hrana.
V Evropi je našla čokolada največ ljubiteljev v Španjolski in v Italiji in v teh zemljah jo še dandanes največ použivajo. Kedar so začeli po čokoladi v Ameriki in v Evropi bolj in bolj popraševati, koj so po vročih krajih tega drevesa mnogo nasadili. O J ekvatorja do 23 st. na sever, in do 15 in tudi 20 st. na jug nahaja kakaovec potrebno toplino za svoj uspeh, in v teh krajih ga nahajamo ne samo v Ameriki, temveč tudi v Afriki in v Aziji. Najboljši in najfinejši kakao rodi v mehikanski pokrajini Sokonusko, od koder so ga na dvor španjolski pošiljali. Dandanes ta kakao malo v trgovino prihaja. Na glasu je dandanes kakao s Karakasa v Venezueli in z Marasaiba v Kolumbiji. Nekoliko sla-bejše vrste rastejo v raznih krajih Brazilije, Guyane in Nove Granade. Na Antiiskem otočju so ga s prvega mnogo vzgojevali, ali dandanes ga je kava do malega izrinila. Na Domingu je tu najboljši kakao. Španjolci so presadili kakaovec na Filipinsko otočje, Holandezi na Javo, in Francozi na otok Bourbon, pa nikjer povoljno ne uspeva.                                      (Dalje prih.)