Sodobna   poljska   poezija
Karol Maliszewski
Rojen 1960 v Nowi Rudi. Na visoki šoli v Jeleni gori predava sodobno poljsko literaturo. Pesnik, prozaist, kritik. Napisal je sedem pesniških zbirk in tri knjige proze. Dobitnik številnih literarnih nagrad.
Pri nas nimamo poezije
Izlet v mestece,
v knjigarno,
pri nas nimamo poezije
-kje pa jo imajo?
tam in tam jo imajo.
Nazaj
na vlak.
Peljem se (bled kot papir,
na katerega pišem o mimobežnih
vaseh, mestecih; prav o vsem).
Starci se vozijo s kolesi
Starci se vozijo s kolesi
ti se poglobiš v pisma
kot lanskoletni ptič v kup listja
otrdela je zemlja nekdanjega prostranstva
starci se vozijo s kolesi
čez prazen park čez redko meglo
kašelj predre kosmato tišino
vrtnica pošilja trnje v izvidnico
k raskavim obrazom ki buljijo v
vzorce na ženskih oblekah
tam nekje v nekdanji goščavi
Sodobnost 2005 I 263
Sodobna  poljska  poezija
Hodijo po gramoznem nasipu
in štorasto skočijo na škripajoče sedeže
vidim jih z vlaka
zunaj jih možak v debeli baretki vodi tja
kamor koli pač pelje pot
ojojbogpomagej pejmonadopust zakugapane
Starci se plaho vozijo s kolesi
po robu polja kakor po preostanku
pripadajočega sveta
in se manjšajo v daljavi skupaj z vagonom
ti pa mahaš z roko
če to počnem tudi sam ni pomembno
ni ločitve
Starci sedijo na kamnih
Ugasniti motor, ohraniti hitrost
Si rosa, ki bi jo rad pil
iz umazanih rok tega sveta;
če ti je ime Eva,
to pomeni, da je mogoče začeti znova.
Pred sabo imam dve poti,
šele pozneje bom opazil tretjo,
ki vodi čez reko. Njeno žuborenje
narašča na kamnitem pragu, zasliši se krik
nekje se končajo telefoni, povezave so prekinjene; tukaj kanja zažge in pogasi nebo v enakomernih presledkih, kot cestni čuvaj
slišim šum, sem v notranjosti, slapovi tega sveta me zelo zanimajo, ker zajemajo hlad.
Sodobnost 2005 I 264