Letnik YII.
ŠteY. 9.
"V Trstu, lO. maja 1894.
Problem utrakvizm
Poslednja leta govore gospodovalne narodnosti o „zahtevah državnih interesov", o „neizogibnih potrebah državnih interesov", s tem pa vpletajo v državne tudi svoje ncicijonalne interese, in ti, ki ne mislijo ali nočejo misliti dovolj o stvareh in razmerah, ne morejo ločiti mej, do katerih sezajo državni, in kje pričenjajo zgolj nacijonalni interesi.
Na Ogerskem so uvedli madjarski kot državni jezik, in Madjari menijo, da tako zahteva državni interes. V cislitavski polovini pa je stremljenje in delovanje tako, kakor da bi hoteli ne le dejanski, ampak tudi zakonitim potom uvesti nemški kot državni jezik. Kot skupni jezik monarhije je sedaj pripoznan nemški jezik jedino pri c. in kr. vojni. Drugače pa isti jezik vsiljujejo kot skupni jezik v tostranski polovini. Saj je prišlo uže tako daleč, da je grof Taaffe odločno odklonil pripoznanje češčine kot notranjega jezika v češkem kraljestvu. Nemški kot notranji jezik rabijo pri politiških gosposkali do nizkih stopinj, pri najviših sodiščih in v — parlamentu. V osrednjem parlamentu se izgovarjajo jedenkrat, da ni stenografov za nenemške jezike, drug-krat pa, da predsednik poslanske zbornice ne zna in ne more znati vseh jezikov, ki bi se govorili v isti zbornici. Minister Bacquehem je pa zagovarjal prepoved društev s slovanskim poslovnim jezikom na Nižjeavstrij-skem zaradi tega, ker ni dovolj veščih uradnikov, ki bi mogli nadzorovati razna slovanska društva. V vsem pa je tendencija, da bi dejanski in zakonito dobil veljavo nemški kot državni jezik.
V tesni zvezi z zahtevami, do kam naj seza jeden kot državni jezik, je uravnavanje šol; tu morejo zahtevati, zaradi mišljene potrebe državnega jezika, zasnovo utrakvističnih šol uže na osnovnih šolah, še bolj pa na srednjih in velikih šolah. Z druge strani ne morejo popolnoma odstraniti uradovanja v nenemških jezikih, politiški uradi in sodišča so dolžni vsaj na zunaj in v
v Avstro-Ogerski.
najneugodnišem slučaju ustmeno, če ne drugače, s pomočjo tolmača, občevati s strankami v jezikih, ki se ne smatrajo državnimi ali notranjimi. Vsled tega pa nastaje potreba, da tudi nemški uradnik potrebuje za posebne potrebe znanje nenemških jezikov, in to zopet dovaja do šolskega vprašanja tudi za učence nemške narodnosti. Tako je nastal problem utrakvizma v Avstriji za uradnike in za šole in s tem tudi za narode.
Ta problem utrakvizma je obširno razpravljal letos dne 17. marca staročeški „Praški klub", kakor poročamo na drugem mestu. Premagala je misel, da v češkem kraljestvu je potrebna češčina tudi kot notranji jezik, in da vsled tega je treba znati uradnikom češki in nemški jezik. Vsled tega pa bi se morale tudi šole, in sicer vsaj srednje šole na Češkem izpremeniti ter zasnovati v smislu utrakvizma.
Taka rešitev jezikovnega vprašanja ne more biti stalna, in v konec moradovajati — do germaniztfVartja vseh manjših narodov. Čehi sami priznavajo, da Nemci se nočejo učiti češkemu jeziku ; odločilen vzrok temu dejstvu je izvestno v tem, da je češki jezik v primeri z nemškim vendar le jezik majhnega, če tudi kulturno razvitega naroda. V tem, da so slovanski narodi Avstro-Ogerske majhni, tiči beda in težava tudi v pogledu na veljavo in rabo njih jezikov. To resnico morajo avstro-ogerski Slovani pripoznati, naj si jim bode še toliko neprijetna. Staročehi sami so pri istem razgovoru opozorili, da narodnostnega, oziroma jezikovnega vprašanja ne morejo rešiti brez Nemcev, to pa za to, ker za osmimi milijoni avstrijskih Nemcev stoji še 40 milijonov zunaj Avstro-Ogerske. Ta vzrok sam na sebi pa bi ne mogel biti odločilen, ko bi se postavili Čehi in drugi Slovani na primerno stališče. Saj tudi za avstro-ogerskimi. Slovani bi utegnili stati milijoni zunanjih Slovanov. Tudi to ni veljavno, češ, da Nemci pripoznavajo narodno jednakopravnost jedino posamičnim osebam, ne pa na-
rodom kot posebnim skupinam; saj ravno nemške stranke bobnajo ob vsaki priliki na solidarnost notranjih in zunanjih Nemcev, kedar koli hočejo ščititi kako na-cijonalno posest. Kar je Nemcem prav, ne more biti krivo nasproti slovanskim narodom.
Problem utrakvizma bi mogli v Avstro-Ogerski rešiti na dva načina. Prvič z rešenjem narodne jednako-pravnosti na podstavi nacijonalne avtonomije; drugič s priznanjem zapadne in vstočne kulture ter s primernimi praktičnimi izvodi s stališča teh dveh kultur.
Nacijonalna avtonomija bi poštevala kompaktne mase vsakega naroda, bi podelila vsakemu teh narodov svoj glavni nacijonalni zastop, in ta bi ščitil s posebnimi zakoni narodnost in jezik svojega naroda in tako delil uslovja za naravno razvijanje narodovo. Na taki podstavi bi se narod ne bal za svoj obstanek in razvoj, tudi ko bi celokupni državni interes v resnici zahteval kako ustopko ali koncesijo zastran takozvanega državnega jezika. Narodi, kakor so se udali na druge strani v interesu celokupne monarhije, žrtvovali bi se za dejanske, a ne domišljane potrebe tudi v pogledu učenja kakega državnega jezika. Vedno bi bilo pa pri tem prvo uslovje; da bi bila nacijonalna avtonomija uže dovršeno dejanje, in drugo uslovje, da bi se meje državnemu jeziku določile v sporazumljenju vseh narodov z državnimi činitelji, ker le tak6 bi se izognili pristranosti, kakoršno očitno kažejo dandanes nemške nacijonalne in liberalne stranke. Pri tem reševanju bi morali poštevati tudi ogersko po-lovino cesarstva, in tu bi se pokazalo, da monarhija potrebuje dejanski le jeden državni jezik, ne pa več jezikov. Na to pač najjasneje kaže jednotnost c. i kr-armade, in vsled tega bi se morali tudi Madjari in vsi gospodovalni narodi ukloniti jedni in isti obči potrebi. Tudi logika nemških strank dovaja do tega ; kajti, ako so Čehi in drugi Slovani cesarstva majhni narodi in vsled tega tudi njih jeziki v neobsežnih mejah, velja isto tudi o Madjarih, in državna potreba ne zahteva, da bi se morali Slovani učiti v jedni polovini jednemu, v drugi pa drugemu državnemu jeziku. Morale bi torej nemške stranke poprej delovati na to, da se na Oger-skem madjarščina odstrani kot državni jezik, in da se tudi tam drugi narodi urede na podstavi analogne nacijonalne avtonomije.
Pod takimi uslovji bi se vsi nenemški narodi poleg svojih jezikov na neki stopniji šolanja začeli učiti tudi nemškemu kot državnemu jeziku, in bi Nemci zaradi državne, a izključno državne potrebe, imeli poseben privilegij v cesarstvu. S tem pa smo uže pri drugi glavni točki problema utrakvizma.
Naše cesarstvo ni nacijonalno jednotna država; vsled zgodovinskega nastanka in razvitka je ta država nekaka umetna sadika, in da bi ne bila taka, bi ne bil mogel nastati nikdar sedanji duvalizem, in bi tudi ne ostajalo rešiti različna historiška državna prava,
narodnostno vprašanje, in najmanj bi se bilo treba še dandanes razgovarjati o šolskem in uradniškem — utrakvizmu.
S tem pa, da nima naše cesarstvo tistih naravnih podstav, na katerih so nacijonalne države, ni rečeno, da bi morali ž njo delati različne poskuse, kakor ekspe-rimentujejo z fizikaličnimi predmeti. Dolžnost je temveč toliko veča, da se poiščejo kar možno naravna uslovja nadaljnjemu obstanku monarhije, in taka uslovja gotovo niso v sedanji organizaciji. Ta organizacija ugaja jedino gospodovalnim narodnostim; svoje gospodstvo identi-fikujejo one z državnimi potrebami in interesi. Odtod prihaja, da postavljajo te svoje interese pod pretvezo državnih interesov nad interese negospodovalnih narod nostij. V resnici pa je sestavljena država zaradi narodov, ne pa narobe ; državni interes zahteva, da se kar možno zlaga z interesi narodov, ne pa da bi se ti interesi na dobiček gospodovalnih narodnostij podrejali poslednjim pod pretvezo državnih interesov.
Zadnjič smo govorili o tem, da v Avstro-Ogerski je treba v njenem skupnem interesu pripoznati dvoje kultur, zapadno in vstočno. Ti dve kulturi bi postavljali cesarstvo in narode na naravno podstavo. Iz priznanja teh dveh kultur bi sledilo neizogibno tudi priznanje dveh jezikovnih skupin, nemške in slovanske. Kakor so se vsa narečja notranjih in celó zunanjih Nemcev uže davno zjedinila za jeden skupni literaturni jezik, takó bi mogli avstro-ogerskim Slovanom privoliti v rabljenje jednega občega literaturnega, se ve da slovanskega jezika. To bi bilo vendar naravniše, nego da se vsiljuje tudi Slovanom njim popolnoma tuj kot skupen literaturni jezik.
S stališča dveh glavnih literaturnih jezikov, odgovarjajočih obema, tu mišljenima kulturnima skupinama, mogel bi se kaj lehko rešiti tudi problem utrakvizma v šoli in v uradu in celó v skupni armadi.
Z dvema literaturnima jezikoma, katera zlasti pri Slovanih ne izključujeta sedanjih pisanih narečij za bolj domače in širše ljudske potrebe, bi odstranili sedanje mrženje nasproti slovanskim jezikom; kajti nemški uradnik bi vedel, da s priučenjem jednega slovanskega kot skupnega literaturnega jezika bi ne mogel poslovati le na Češkem, ampak po vseh deželah in kraljevinah cesarstva. Odprla in odpreti bi se mu morala pot, torej tudi na Ogersko, kjer, če tudi je Nemec, mora se po-sebe učiti madjarščini. Kakor je Slovanu pri znanju nemščine odprt ves nemški kulturni svet, jednako bi avstrijski Nemec mogel prehoditi s pomočjo jednega samega slovanskega jezika ves slovanski vstok in proučiti glavni del slovanske literature. Šole bi se uredile takó za Nemce, kakor za Slovane.
Kar se dostaje dosedanjih, Slovanom neugodnih razmer, izpremenile bi se popolnoma. V parlamentu bi bilo vse jedno, govoriti na nemškem ali slovanskem
skupnem literaturnem jeziku ; razumela bi se oba, Nemec in Slovan. Policijski uradniki bi znali oba jezika, in društev bi zaradi neznanja jezikov ne prepovedovali ne na Dunaju, ne kod drugod. Na zunaj bi sodišča in po-litiška gosposka občevala, kakor bi nanesli slučaji, in v soglasju s temi slučaji bi se rabil tudi na znotraj na jednem in istem mestu, po jednem.in istem uradniškem osobju nemški ali slovanski jezik. Celo v skupni c. in kr. vojski bi mogli brez škode rabiti oba jezika, in bi celo prostake laže vežbali s skupnim slovanskim, nego pa z nemškim jezikom. Mogli bi celo pri najviših za-stopih in gosposkah vzajemno rabiti sedaj jeden, sedaj drugi skupni literaturni jezik.
To niso utopije, kakor ni gorostastno, da bi se priznali dve kulturi v cesarstvu. Drugi narodi, kakor Madjari, Italijani, Romuni, morali bi se učiti poleg sedanjih, po jeden jezik več. Ali prvič bi se to godilo le od uže viših, določenih mej naprej, drugič bi imeli pri tem učenju zavest, da se pripravljajo na pot, po kateri se jim odpira široki, obsežni in važni svet dveh kultur, s tema pa vse, kar more dandanes zanimati naobraženstvo v obče.
Ne prikrivamo si težav in zaprek, ki bi se delale nameri za dejansko uvedenje dveh glavnih kot skupnih državnih in literaturnih jezikov. Nasprotovali bi vsi gospodovalni narodi, torej Nemci, Madjari, Poljaki in Italijani in tudi modrost mnogih aktivnih in neaktivnih državnikov. Resnica, po našem preverjenju, pa vendar ostane, da pravilno in najpravičniše bi bilo vendar tako rešenje utrakvizma, pravično, ker nemški in jeden skupni slovanski literaturni jezik odgovarjata največima in najvažnejšima kulturnima skupinama naseljenja Avstro-Ogerske; pravilno pa, ker je taka rešitev v popolnem soglasju z uslovji, vsled katerih se morejo avstro-ogerski narodi razvijati s kolikor možno najmanjšimi zavirami. Samo z jednim glavnim, n. pr. nemškim jezikom bi se jedino narod tega jezika, torej nemški, razvijal naravno ali brez zaprek ; jednaka bi bila samo z glavnim slovanskim jezikom. Samo jeden jezik bi po sili dovajal do organizovanja šol in vseh oblastev, vsled katerega bi se jedna kulturna skupina podrejevala drugi in na posled potujčila in njena kultura do cela uničila. To vidimo uže dandanes v ožih mejah, kjer se slovanski oddelki prebivalstva podrejajo nemškemu ali madjar-skemu šolanju. Tu mišljena glavna jezika pa bi zapreke primernega in naravnišega kulturnega razvijanja narodov odstranila in, kar je danes državnikom glavno, za-doščevala bi tudi potrebam, ki jih postavlja, rekli bi, tehnika skupne uprave cesarstva.
Dandanes so v obeh polovinah monarhije kulturi neugodne organizacije šolstva in uprave, češ, da državna neizogibna potreba zahteva tako. S tem se postavlja namen države nad kulturni namen narodov, in se zahtevajo od narodov žrtve, vsled katerih morajo podrejeni
narodi zaostajati v vsem kulturnem razvoju, zajedno morajo izgubljati svoja kulturna svojstva in ž njimi od narave podeljeno in po posebni kulturi pridobljeno sposobnost. Uvedenje dveh glavnih kot državnih in kulturnih jezikov pa bi ne odgovarjalo le tu mišljenim državnim zahtevam, ampak tudi potrebam dveh kulturnih skupin in s tem tudi vseh narodov.
Avstro-Ogerska ima po svoji sestavi malo analogij v Evropi, prave jednakosti pa nima z nobeno državo, in zato ,,o je treba meriti po njenem lastnem vatlu. Državniki in teoretiki drugih, torej v obče nacijonalno jeduotnih držav so a priori za jeden glavni državni jezik, kakor za jednotno kulturno razvijanje ; za take države je tako mišljenje tudi v soglasju z odločilnimi dejstvi. V Avstro-Ogerski pa je treba poštevati drugačna dejstva, in narava teh dejstev kaže na dve glavni skupini naseljenja in kulture, s tem pa tudi na uvedenje dveh glavnih kulturnih jezikov, po katerih more monarhija urediti šolstvo in ves državni aparat. Več nego dva glavna ali državna jezika tudi v Avstro-Ogerski ni potreba, ker pri vsej zapleteni sestavi tudi tu ne zaslediš, več nego znake dveh posebnih kultur. Ti dve kulturi z dvema velikima skupinama naseljenja ste odločilni, ne pa ka-koršna si bodi politiška organizacija, ki ni zasnovana v smislu teh dveh kultur in kulturnih skupin. Sedanji duvalizem sicer kaže, da je v monarhiji vsaj sedaj potrebna moč za njen obstanek ; ali s tem ni dokazano še nič za bodočnost in najmanj, da je taka politiška organizacija naravna ali kulturnim potrebam narodov zadostna in ugodna. Nasprotno, vsa dejstva dokazujejo, da državniki bodo morali premišljevati, kako cesarstvu dajo trdneje podstave in narodom naravniša uslovja za njih kulturno razvijanje. To presojevanje, ako so objektivni dovolj, pa je dolžno privesti jih do priznanja dveh kulturnih skupin in vsled tega tudi do spoznanja, da je treba smatrati dva kot glavna ali državna in kulturna jezika vseh narodov. Ako proderejo do tega spoznanja, rešijo najnaravniše tudi problem utrakvizma v Avstro-Ogerski, in ako se bodo ravnali v soglasju s to rešitvijo, napoči boljša doba za monarhijo in njene narode, ker dobi ona trdniša tla, narodi pa uslovja za kulturni razvoj, ki bodo toliko ugodna, kolikor so le možna pri svojsteni sestavi cesarstva.
Slovani kot mnogostranski, naposled tudi kot separatisti literaturnih jezikov, imajo pa v problemu o utrakvizmu v Avstro-Ogerski ne le vzrokov, ampak še posebno dolžnost, da ga pretresajo tudi na te strani, katere smo mogli tukaj naznačiti le na kratko.
Slovani naj se ne motijo; literaturni separatizem jih v naši monarhiji dovede le do potujčenja; celo po-litiško samostalni in kulturno razviti narodi dandanes zaostanejo, ako so majhni; toliko veča opasnost preti nesamostalnim slovanskim narodom naše monarhije, ako se ne postavijo na više stališče.
O gospodarstvu Rusije in njenih nasprotnikih.
Odkar je sklenila Nemčija z Rusijo trgovinsko pogodbo na 10 let, pomirili so se nemški in uemško-židovski listi vsaj na jedno, prav za prav pa na glavno stran. Jeden naših sotrudnikov nam piše iz Rusije tako-le : „Hinc illae lacrimae! Kdor meni, da Nemci, Židje in Poljaki zabavljajo Rusiji zaradi kake ideje, jako se moti. Tu ne gre za svobodo ali kako podobno, lepo zvenečo stvar, ampak jedino za denar, denar, denar. Nemci iu njih pomočniki, Židje in Poljaki smatrajo od nekdaj ogromno Rusijo kot jako prikladno zazadje, kjer se je možno znebiti še toliko slabega tovarniškega blaga. Rusija, kakor vsakatero slovansko ozemlje, je v očeh Nemcev in njih pomočnikov nekaj takega, kakor Kamenin, srednja Afrika ali Malaka. Poprej je bila Rusija dejanski jako prikladno zazadje, — in konec vsega ? Pred 13 leti je bila Rusija na kraju propasti, na predvečeru bankrota, jednako vsakemu drugemu hišnemu gospodarju, ki le kupuje, kupuje, kupuje, ne pa prodaje, ki le trosi, ne prijemlje pa nič. Era, ko so se ruski vladni možje tresli pred židovskimi listi in pred njih dobrohotenjem ali zlohotenjem, je prešla; pogodbe v smislu svobodnjaške trgovine, katere so brezglavni in breznačelni diplomati sklepali na dobiček tujih držav, ne veljajo več, ruske financije so. trdne, uvažanje propada, izvažanje raste, domače proizvodstvo cvete. Ofi-cijalni podatki kažejo n. pr. o ruskem tovarniškem proizvodstvu od 1. 1880 do 1890 naslednje:
Vrednost tovar-Leta niškega proiz-vodstva v rubljih
"/„ uvoza v
Vrednost uvoza Pnmer.1.z
, ....	domačim
v rubljih ruskim pro.
izvodom
1880	: 1.214,000.000 604,000.000 49-75
1881	: 1.287,000.000 541,000.000 42 03
1882	: 1.378,000.000 568,000.000 41*24
1883	: 1.349,000.000 562,000.000 41-66
1884	: 1.304,000.000 538,000.000 41*25
1885	: 1.309,000.000 434^000.000 33 15
1886: 1.325,000.000 438,000.000 33 05
1887	: 1.427,000.000 393.000.000 27*54
1888	: 1.572,000.000 390.000.000 24*80
1889	: 1.606.000.000 437,009.000 27*21
1890	: 1.656,000.000 416,000.000 25*12
Iz tega sledi: leta 1880 je znašala vrednost uvoženega blaga (nemških Židov) polovino vrednosti domačega tovarniškega proizvodstva, leta 1890 samo še četrti del; z drugimi besedami, leta 1880 je izdelala Rusija 2/3 potrebnih jej tovarniških proizvodov in V3 jih je kupila v zunanjih deželah; leta 1880 pa so dale domače tovarne uže V5 potrebnih izdelkov, in od zunaj se jih je dovozilo le še 'A. Rusko domače proizvodstvo se je povečalo (seveda na škodo Nemcem, Židom itd.) tekom jednega desetletja vsako leto za 40 milijonov rubljev, ki, kakor naravno, so ostali doma in so polnili žepe domačega gospodarja, namesto da bi romali v Berolin in na Dunaj, v jednem desetletju znaša to pol milijarde goldinarjev, 1 milijardo marek ali koron manj v žepih pro-tektorjev listov „Neue Fr. Presse" etc."
Vsled novih pogodeb z Nemčijo in Avstro-Ogersko bo sicer za proizvodnike in židovske trgovce teh dveh velevlastij sicer mnogo bolje, in vsled tega tudi razsa-
janje proti Rusiji vsaj sedaj ni več tako intenzivno, kakor je bilo doslej in sosebno od časa, ko je bil Bismarck napovedal Rusiji gospodarstveno vojno. Rusija pa bode vendar i nadalje množila tovarne in zmanjševala potrebe uvažanja zunanjih tovarniških izdelkov. Tega napredka ne uniči nobena trgovinska pogodba več. To pa bode stalni vzrok za krokodilske solze židovskih kapitalistiških listov.
Poslanica biskupa Posiloviča o staro-slovenskoj liturgiji.
Pozdrav i blagoslov od Gospodina!
Što smo željeli od početka Našega biskupovanja, za što smo i predstavaka činili i s najvišega mjesta takodjer ponuka primali, da naime uzpostavimo u Naših diecezah svetu liturgiju s jezikom staroslovenskim: tomu je, hvala Bogu, učinjen odlučan korak: od kolovoza prošle godine več staroslovenski je misal u vaših rukuh. bračo svečenici! Sveti Otac Papa Leon XIII. ovaj nam je liepi dar poklonio. Ako se Njegovom otčinskom providnosti i ljubavi imaju hvaliti svi narodi, i na pose narodi slovenski, mi, Hrvati, imamo evo, ovim i više; i ako če petdeseta godišnjica Njegova slavnoga biskupovanja ostati u blagoslovljenoj uspomeni svima katolikom : nama, našim diecezama, jeste i ostat če ova sretna petdeseta godišnjica, godina 1893. blaženom go-dinom podpunoga uzpostavljenja, čistoga oživotvorenja drevuoga prava slovenske liturgije, kojom se medju ostalimi katoličkimi Sloveni podičiti smijemo.
Ne dvojimo, bračo, da ste ovaj dragocjeni dar sv. Otca, ovaj mili viekom trajni spomen na Njegovu petdesetu godišnjicu biskupovanja, primili veselim srdcem. Pa i knjiga samu, slovenski misal, koji vam je u rukuh, mora se s teliničkoga pogleda pohvaliti. Tisak je čist, razgovjetan, bez kratica, papir liep i žilav. Pobrinuli smo se i za unutarnje mu ukrašenje, nabavivši od gla-sovite kuče za izdavanje misala, Friderika Pusteta, u Regensburgu šest slika, naslovnu s bojami, a ostalih pet dobrih bakroreza. Vez je ukusan, valjan, neporočan. Glede izpravnosti jezika u ovom novom izdanju misala jamči jur poznata vještina Dragutina Parčiča, kanonika sv. Jeronima u Rimu, koji je po nalogu sv. Stolice ovo izdanje uredio, i kojemu ovdje hvalimo za njegov veliki i uztrajni trud.
Čitanje glagolskoga pisma nije lako, nit če biti ikomu onako gladko i brzo, kako je čitanje okrugloga latinskoga pisma. Al uztrajnim, marljivim vježbanjem dade se postiči dosta brzo čitanje. Starim liturgijam je bo vlastno, da se i danas vrše ne samo na starodrevnom jeziku, nego i sa starinskim pismom, makar se ovo mučnije čita. Kod nas Hrvata kako je od vremena svetih slovenskkih apostola uvedena liturgija sa staroslovenskim jezikom, tako i spisom one njihove dobe, koje jest glagolsko. Pa ovo su pismo, prozvavši ga kašnje jero-nimskim (u Dalmaciji po Dalmatincu sv. Jeronimu), u jedno sa staroslovenskim jezikom, religiosno uzčuvali Hrvati kroz mnoga stolječa, kako još svjedoči papa Benedikt XIV. u svojoj buli rEx pastorali munere" 1754. „quemadmodum per plura anteacta saecula ab lllyrico Clero religiose servatum fuit". Što su naši stari kroz stolječa držali, prihvatimo drage volje i mi, tim sprem-nije, što je glagolsko pismo novoga misala kamo li raz-
govjetnije, nego Ii u starijili tiskanih izdanjih, a da ne govorimo o rukopisih.
Slovenski jezik u liturgiji privilegij jest naroda hrvatskoga medju svimi slovenskimi narodi rimskoga ili latinskoga obreda. Cienimo ga za to i štujmo kako naši djedovi, i oživotvorimo u svoj cielosti i krieposti. Da sv. Stolica Apostolska nadje za shodno i sgodno u ovo naše vrieme ovaj privilegij razširiti na druge strane hrvatskoga naroda, ili takodjer na druga slovenska plemena : ne bi jamačno bogo- i rodoljubivi svečenici do-tičnih krajeva zazirali od težkoče glagolskoga čitanja, nego bi s največom radošču i zahvalnošču priinili iz apostolske ruke slavnoga Leona XIII. ili Njegovih nasljednika ovaj krasni dar u onom obliku, u onom jeziku i pismu, kako bijaše dan i potvrdjen nekada panonskim Slovenom, i naročito našim pradedovom, od blažene uspomene Papa Hadriana II. i Ivana VIII.
Ovaj naš privilegij još nam ima biti dragocjeniji tim, što on u ruci božje providnosti može biti jedno sredstvo za sjedinjenje svili Slovena u jednoj crkvi Isusa Krsta. Svemoguči Bog običaje se služiti malenimi sredstvi za velike svrhe svojega kraljestva na zemlji. Izrična je pako volja Isusa Krsta Gospodina našega, da njegova crkva na zemlji bude: „jedna ovčarnica i jedan pastir". Zato sv. Petar, kojegaje Gospodin učinio jednim vidivim pastirom svega svojega stada, ne pre-staje u svojih zakonitih nasljednicih, rimskih papali, raditi o ujedinjenju u jednu vidivu Kristovu ovčarnicu svili onih, koji su kršteni na Isusa Krsta, te u njega vjeruju kano u svoga jedinoga Spasa i Boga. U tu je svrhu i slavili Leon XIII. izdao u naše, makar inače vjeri Kristovoj i katoličkoj crkvi neprijazno vrieme, svoju blagonosnu okružnicu „Grande munus", (godine 1880), kojom je proslavio i u čitavoj crkvi katoličkoj na veče javno čaščenje uzdigao slovenske apostole sv. Cirila i Metodija. U ovoj je okružnici hvalio slovenske apostole takodjer naročito glede uvedenja slovenskoga jezika u božju službu, iztaknuv, kako je sv. Apostolska stolica to potvrdila i kroz vjekove uzdržala. Govori naime: „Demum liinc (od sv. Apost. stolice u Rimu) est usus slavonici sermonis in ritibus sanctissimis impe-tratus; atque hoc anno (1880, u kojem izdaje okružnicu) decimum expletur saeculum, ex quo Joannes VIII. P. M. ad Suentopolcum Moraviae principem ita scripsit: Litteras slavonicas . . . quibus Deo Landes debitae resonant, jure laudamus, et in eadem lingua Christi Domini Nostri praeconisia et opera ut enarrentur jubemus. Nec sanae fidei vel doctrinae aliquid obstat, sive missas in eadem slavonica lingua canere, sive sacrum Evangelium vel lectiones divinas Novi et veteris Testamenti bene translatas et interpretatas legere, et alia horarum officia omnia psallere. Quam consuetudinem multas post vices sanxit Benedictus XIV. per apostolicas Litteras anno 1754 die 25. Augusti datas". Što je slavni Leon tako preda svim katoličkim svietom pohvalio, to je na novo potvrdio liepim izdanjem slovenskoga misala; a tim je nama osobito mogučnost dao, da u Naših diecezah uzpostavimo slovensku liturgiju u njezinu prvobitiiom i zakonitom obliku.
Pravovjerni, a naročito sveti muževi, uviek su s osobitim štovanjem primali naredbe i odluke sv. Apostolske stolice i u manjih stvarih, a za to, što su živo vjerovali, da Duh sveti upravlja crkvom Kristovom, pa da daleko više od drugih prosvietljuje onu Stolicu, koja je nada svima, i kojoj se sve ostale iskreno i religiosno
pokoriti imaju. Ako ovo načelo u obče stoji, valja tim više za velike i vanredne čine sv. Apostolske ■ stolice, kakav je bez dvojbe „Grande munus* Leona XIII., kojemu je za nas posebna posljedica novo izdanje slovenskoga misala. U ovakovu uvjerenju primimo ovaj misal, i u vodeč, ga u porabu božje službe, imajmo sveudilj pred očima, da radimo za veliku svrhu božjega kraljestva ; pa se uzdajmo u zasluge svetih slovenskih apostola, i vjerujmo u prosvietljenje i mudrost sv. Apostolske stolice, te u neizmjerno milosrdje i svemogučtvo Onoga, koji jc rekao, da ima biti jedna ovčarnica i jedan pastir.
S ovih razloga Mi ne dvojimo, da če svi svečenici Naših dieceza, ne boječi se nikakovih težkoča i prepona rado i revno uzpostavljati privilegij hrvatskoga naroda, naročito Naših dieceza, u njegovu prvobitnu i zakonitu čistoču, služeči se novim slovenskim misalom. Ima ljudi, koji nam zavide ovakov privilegij; ima ih, koji ga ciene, jer mu vriednosti ne razumiju, pa bi htjeli, da ga mi sami napustimo, tobože revnujuči za jezik sv. rimske crkve, kojoj smo sinovi. Ovakovi hoče da budu mudriji, nego li su sami rimski pape, koji su nam onaj privilegij dali, te ga uzprkos svakojakim na-padajem, protivštinam, da uzprkos liebrizi i nemaru od strane i takovih, koji su bili zvani ovaj privilegij kano svoj čuvati i u čistoči uzdržati — pape su ga tečajem vjekova nama čuvali i potvrdjivali, te se skrbili za čistoču slovenskoga jezika u božjoj liturgiji. Pa su ovo pape smatrali ne kaiio osobitu milost od svoje strane, nego kano svoju pastirsku službu i odanost, kako jasno govori Benedikt XIV. u svojoj bulli „Ex pastorali" ovako: „Ex pastorali munere, quo Romani pontifices Catholicae praesunt Ecclesiae, eamque moderantur, consueverunt Praedecessores Nostri vigilem navare curam, ut in Sacris peragendis suos unaquaeque natio legitime invectos Ritus religiose custodiat. ejusque idiomatis uniformitatem retineat, quo illius respective Majores in Missae Sacrificio, divinisque officiis usi dignoscuntur; prohibentes ne quid a prisca lingua, vul-garibus scilicet dicendi formulis immutata, deflectatur, omnemque adhibentes operam, ut abusus procedentibus temporibus inolescentes eradicarent". Što je evo u naše dane opet djelom potvrdio i slavni Leon: naredivši novo izdanje slovenskoga misala.
Ovaj dakle slovenski misal, (kojemu je u novom izdanju ovaj naslov: „Rimski misal, slavenskim jezikom, Presv. G. N. Urbana Papi VIII. poveljenjem izdan. Missale Romanum, Slavonico idiomate ex Decreto Sacro-sancti Concilii Tridentini restitutum, S. Pii V. Pontiticis Maxiini jussu editum, Clementis VIII. Urbani VIII. et Leonis XIII. auctoritate recognitum. Romae ex tj7po-graphia potyglotta S. Congregationis de propaganda fide. 1893.") uvodimo u Naše dieceze Senjsku i Modrušku kano jedini zakoniti misal za službu božju slovenskim jezikom, bila ova svečana, ili samo pjevana, ili tiha ; i nalažemo svima svečenikom Naših dieceza, da ga naročito za svečanu, ili pjevanu svetu misu, (u mjesto dosa-danjega ščaveta s običnim hrvatskim jezikom, spojena s latinskim misalom), čim se može prije, u porabu stave.
Pošto ovo podpuno, u svih stranah, izvedeno bude : zabranjenom se izjavlja poraba ščaveta, ili običnoga hrvatskoga jezika u sv. misi, kano i miešanje latinskoga jezika bilo s hrvatskim ili staroslovenskim u istoj misi. Misa glede jezika ima biti čitava ili slovenska, ili latinska.
Latinske naime mise čiste, s latinskim misalom
onako, kako je od davna več došla u porabu u Naših diecezah, ne zabranjujemo, nego hočemo, da se i na dalje uzdrži, i svi svečeniei Naših dieceza da su dužni i u buduče naučiti misu latinsku, te ju više put kroz godinu tiho citati za to: da u drugih krajevih, izvan Naših dieceza, u kojih ne ostoji privilegij starosloven-skoga jezika, uzmognu lasno svetu misu latinski citati.
Ovo ustanovivši kano pravilo za [buduče, valja Nam glede izvadjanja izdati potrebite odredbe.
1.	Pobrinuli smo se sami, da se za svaku poje-dinu župu nabavi i pošalje Jrnr jedan primjerak novoga izdanja slovenskoga misala. Župnici (administratori) dužni su ovaj misal primiti, u inventar uvrstiti) čuvati, i u porabu uvadjati.
Jedan samo primjerak ne može biti dovoljan za večinu župa. Hvala Bogu, tiska se isti misal na novo, al ne znajuči Mi u koliko primjeraka, i za koje kra-jeve, — da Našim diecezama ništa ne pomanjka bar od onoga, što več imaju: — zabranjujemo pod osobnu odgovornost župnikom (administratorom) prodati ili inače odstraniti i jedan od primjeraka, koji su poslani na ime dotične župe ; i zahtjevamo od onih diecezanskih svečenika, koji su primili primjerak na svoju osobu i na svoj osobni trošak, da ga ne prodavaju, van da kojoj crkvi Naših dieceza, bez Naše izrične dozvole.
2.	Ovaj slovenski misal ima se u svakoj župi u život uvesti, čim se može prije. Težkoču čini nekoliko i jezik, no mnogo više čitanje glagolskih pismena. Za polakšicu tomu pribavili smo staroslovensku, naročito glagolsku azbuku, i kratka pravila, kako ju valja u nas citati, to jest pojedina pismena izgovarati. Ovo bijaše potrebno, da bude po svuda jednak izgovor. Ovaj azbukvar sastavio je profesor doktor Ivan Broz, te pošto je ovaj umro, izdao ga s nekimi dodatci sam kanonik Karlo Parčič. Najprije bolest, pa onda smrt Broza, za tim još druge prepone bijahu uzrokom, te se azbukvar mogao tek sada izdati. Ovo je takodjer razlogom što nismo ove poslanice več lane — godine jubileja sv. Otca — izdati mogli, kako smo živo željeli.
Oči i pamet navikle latinskomu pismu vilo brzo hvataju ne samo pojedina pismena i rieči, nego i čitave redke latinske knjige. Ovo nije moguče ni odmah, ni brzo onomu, koji se tek uči glagolskomu pismu, pa za to se lasno izgubi strpljivost. No kako bez strplji-vosti, pazljivosti i marljivosti nije nitko naučio dobro i brzo citati latinski, tako neče ni glagolski. Preporučamo dakle strpljivost i tvrdu, neprekidnu uztrajnost u svak-danjem vježbanju čitanja, dok mu oči i pamet dobro priviknu. Prekidavanje i odgadjanje u ovom vježbanju može samo škoditi.
Pošto tko nauči dosta izpravno i brzo citati, tad neka uči na pamet poznate česti sv. mise; iza toga neka počme redovito citati tihu sv. misu, i napokon, kad se je u ovom dosta uvježbao, neka dodje na pje-vanje službe božje pripravljajuči se još svaki put prije kod kuče. Ovo je nuždno bilo izrikom spome-nuti, da se javna pjevana misa obavlja u svem dostojno.
3 Makar da od dana, kad ovo Naše pismo pri-mete, svi jednakom revnošču počmete vježbati se u glagolskom čitanju, nečete ipak svi do istoga roka dosta se uvježbati. Laglje onima, koji su jur u gimnaziji imali učiti se ovakovu čitanju, laglje je mladjim, nego li starijim ; laglje onim, koji su manje obterečeni poslovima. Zato ne opredieljujemo za sve kakov jedan rok; ali očekujemo od svih mladih, a i mladjih sve-
čenika, da če do pol, il najkašnje do jedne godine dotjerati do pjevanja službe božje u jeziku staro-slovenskom. Š'to se starijih. ili više poslovima za-okupljenih, svečenika tiče, njih nagovaramo, da se ne dadu uplašiti od težkoče s početka, nego da se tvrdom voljom prihvate vježbanja u čitanju, i što največma uzmognu, bez prekidavanja nastave. Tako če i oni do godine dana dosta dobro i brzo citati. Tko pako ni u dvie godine ne bi do toga dotjerao, taj neče nikada glagolski dobro citati; ali po našem uvjerenju ne zato, što bi to bila za njih, (občenito govoreč, jer glede po-jedinaca može biti osobitih zapreka) neodoljiva muka, nego što bi u takovih bilo malo mara, i uztrajna truda.
U svečanijih sgodah svečana misa (t. j. s dja-konom i poddjakonom), želimo da se čim prije moguče, svagdje i svaki put, kar iza jedne godine dana, pjeva u jeziku staroslovenskom. Pristoji se pako, da takovu vrši stariji svečenik, i za to neka ni jedan ne odgadja marljivo se vježbati u glagolskom čitanju.
4.	Pošto svi svečeniei ne mogu odmah, ni na isti rok, početi sv. misu pjevati staroslovenski, a medju tim mora da se misa pjeva u stanovite dane, gdje god ovo još ne može biti staroslovenski, trpit čemo da se pjeva kako do sada: hrvatski iz šeaveta, a ostalo, što je tiho, da se govori latinski. Ovo zato, da se ne prekine u nijednoj župi naš privilegij liturgije slovenske, i da ne bi gdje u puku nastala kakova smutnja, ako bi tko pjevao latinski.
Za ovo prvo vrieme prolaza na liturgiju čisto slo-vensku, trpjet čemo takodjer, da kod svečane mise, gdje bi djakon i poddjakon bili dosta uvježbani u slo-venskom čitanju i službi, ali ne još stariji svečenik, kojemu se pristoji svečanu misu pjevati: da u takovu slučaju svečenik česti mise koje se pjevaju, pjeva staroslovenski, a tihe česti da govori latinski. U nijednom pako slučaju nečemo trpjeti, nego zabranjujemo, u istoj miši uporabiti tri jezika: staroslovenski, hrvatski i latinski.
5.	Čim u pojedinoj župi bude uvedena čista staro-slovenska liturgija, te se epistula i evangjelje bude pjevalo staroslovenski: ima se u sve ove dane, u koje su dušobrižnici obvezani javno navieštati rieč božju, najprije pročitati dotična epistula i evangjelje hrvatski iz ščaveta, glasno i razgovjetno.
6.	Promjena jezika hrvatskoga u staroslovenski opazit če dakako vjerni puk, te mu ju dotični župnik ima u kratko protumačiti, razborito uzamši iz ove Naše poslanice ono, što je gdje potrebno ili shodno. Ne bojimo se, da bi ove promjene radi nastala u puku kakova smutnja, van da ga tko od neznanja ili zlobe po-buni. Zato neka su dušobrižnici budni, i ako bi morda opazili kakovo neuredno gibanje u puku, neka odmah vide, što je tomu uzrok ili povod, i nastoje ljude upu-titi i umiriti, i gdje bi uztrebalo, odmah dojaviti ordi-narijatu.
Morda če gdje tko iztaknuti: zato, što jezik staroslovenski takodjer u liturgiji grčko-iztočnoj, da smo ga odanle uzeli. Takovu valja odgovoriti, da je hrvatski narod ovaj jezik primio jur pred tisuču godina od slovenskih apostola sv. Cirila i Metodija; da su rimski pape ovaj nam jezik odobrili i potvrdili u službi božjoj; da je to bilo jedno i drugo prije, nego li je nastao nesretni razkol grčke crkve od prvoapostolske rimske i katoličke crkve; da su rimski pape u svako doba čuvali nam ovaj stari slovenski jezik, i naročito zabranji-
vali, da se taj ne mieša ni s običnim hrvatskim ni latinskim, nego da se uzdrži čist i nepomiešan: ovako naročito Benekikt XIV. g. 1754.; da je, istina, kašnje s više uzroka, osobito smutnja radi, koje su nastale prama koncu prošloga stolječa, i očitih protivšina proti sv. Apostolskoj stolici, te buna i ratova, koji su zasegli daleko i u ovo stolječe devetnaesto, i sv. Apostolsku stolicu mnogo priečili u njezinoj vrhovnoj upravi crkve katoličke — da je bez znanja i dozvole pape uvukao se kod nas u sv. misu jezik hrvatski; al ovo bijaše no-votarija, a ne naša stara, od otaca i djedova nasliedjena baština. Krivo je toj novotariji, što je bilo pomanjkalo staroslovenskih misala, a. ono što se našlo, bilo jako mučno citati jer tisak bijaše jako nejasan i zapleten. K tomu su naši svečenici mislili, da nije velike razlike medju jezikom staroslovenskim i hrvatskim, osobito onim, koji je običan u primorju i po otocih, — što je istina. Tako se uvrežio obični hrvatski jezik u sv. misi. Al da to ipak ne bijaše pravo i zakonito, i da je trebalo vratiti se k slovenskomu misalu: to im je jasno go-vorio i sam onaj hrvatski ščavet, kojim se stadoše služiti u mjesto slovenskoga misala.
Izdani bo godine 1824. na Rieci ščavet nosi, istina, odobrenje od biskupa senjskoga i modruškoga Ivana Ježiča, izdano u Novom vinodolskom još god. 1819., al ne kano knjiga, iz koje se ima sve pjevati, što se na glas pjeva u pjevanoj misi, več kano jednostavan epistular i evangjelistar, u kojem ne ima ništa proti vjeri i čudoredju. A izdavaoci toga ščaveta, evo, što su imali reči, i rekli odmah na prvom listu: „Pravopis, vele, ove knjige, kako i njezino izgovaranje . . . najbolje slaže se s Glagolskim Misalom, koji jedini u ovom slavnom jeziku od Crkve svete za narod slovinski po-tvrdjen i za očitu službu božju dopušten jest". Nije dakle hrvatski ščavet imao služiti za misal u javnoj pjevanoj službi; nego glagolski misal s glagolskim je-
zikom, što če reči, s jezikom i pismom staroslovenskim, koje prozvaše glagolskim. Ovaj bo samo slovenski ili glagolski misal bješe potvrdjen i dopušten od sv. crkve rimske za narod slovenski, naročito za narod hrvatski. S toga se je ovaj glagolski misal imao kod nas opet uvesti, ne kano kakova nova stvar, nego kano naša vlastita starina, kano naše zakonito pravo; koje dakle ako sada u Naših diecezah na novo u život uvodimo, il ako češ reči: uzimljemo, ne uzimljemo doista od ni-koga drugoga, van od svete katoličke apostolske rimske crkve, kojoj smo vjerni sinovi, kako no bijahu i naši djedovi i pradjedovi. Sveta bo rimska stolica zapo-vijedala je, da novotarija običnoga hrvatskoga jezika u svetoj misi prestane; i da se vrati u porabu slovenski misal, koji nam je ona evo dala u novom, i za čitanje lagljem izdanju,
7. Svaki pojedini svečenik Naših dieceza, čim se bude toliko uvježbao u čitanju slovenskoga misala, te uzmogne dostojno pjevati sv. misif, ima to odmah prijaviti sam ovomu ordinarijatu. Osim toga nalažemo svim podarhidjakonima, da prigodom svakogodišnje vi-zitacije u pojedinih župah svojega kotara naročito razvide i to: da li je glagolski misal unesen u našastar crkve, i da li je, i koliko je došao u porabu.
S ovimi dakle odredbami uvodimo u nov život u Naših diecezah Senjskoj i Modruškoj ili Krbavskoj. svetu liturgiju rimsku s jezikom staroslavenskim, te Rimski misal na jeziku slovenskom, izdan u Rimu tisuču osam sto devedeset i treče : na vječnu uspomenu sretnoj petdesetoj godišnjici biskupstva slavnoga Pape Leona XIII., na uzvišenje svete Apostolske Stolice u Rimu, na veču čast svetim slovenskim apostolima Cirilu i Metodiju, i na sretno ujedinjenje svega slovenstva u jednoj, svetoj, katoličkoj i apostolskoj crkvi.
U Senju, na uskrsnu nedjelju 25. ožujka 1894.
Juraj, biskup v. r.
Iz
Pevcu.
Kdo zna
Noč temno razjasnit', ki tare duha! Kdo ve
Kragulja odgnati, ki kljuje srce Od zore do mraka, od mraka do dne! Kdo uči
Izbrisat' s spomina nekdanje dni, Brezup prihodnjih odvzet' spred oči, Praznoti vbežati, ki zdajne mori! Kako
Bit' hočeš poet in ti pretežko Je v prseh nosit' al pekel, al nebo! Stanu
Se svojega spomni, trpi brez miru!
Izvirnik.
poezij Prešernov
H t B i| y.
Kjo 3Ha
Ho'i ieBHx p&3HCHHTL, Kiii Tape jyxa! Kjo Bt
Kparyjw ojrHara, Ki h kmoks cpn,e O« sope jo *paKa, or xpana jo jne ! Kjo yiH
h36phcatl c cnoMHiia hikjahte jhh, Epesyn npmojHLHi ojb3atb cnpej oiin, IIpa3HOT+. BfiiacaTH, kih 3jatine siopn ! KaKO
Bhtb ioieni nosi hh th npeiAacKO le b npcei hochtb a jib neKeji, aat Hefio! CiaHy
Ca CBOisra cno*HH, TpnH 6pe3 rnipy!
M. A. JlaMypcKiii.
i h.
Iloary.
Kaici
Pa3ciaTL srni jynjy OKVTaBmiii MpaKL ? Kto B-fcctl,
KaK-B KopuivHa BitrHai/., ito cepjue «Hi ten HoiaMH H JHHMI, ja p03JBIiy htctl ? HajMH,
Kam. BLiiepeTt ci naMSTH 6uBinie jhh, OTHaaHie Bti.iiHHTB, mto BnepejH, 3ahstb nycioTy ace tekvin,aro jhh ! MyjpeHo
JKejiaTt CbiTf, nosTost, Korja iaaeao Hochtb bt. rpyjH HeOo h aji 3a0jH0. Cbo»
Pojil nomiH, necH 6en yTiia cyjb6y.
Ji. M. JlncKoemp.

Pomlad si bujno nam razcvela,
V	lepoti mladi vsa bliščiš: Cvetja si biserje nadela,
V	smaragdih čarnih zeleniš ! Potoki bistri ti šumljajo
Vesele reke ti šume, In sape nežno ti pihljajo
Po dolih mladih čez gore, A ni je ptice, da molčala
Bi v sreče raji — žalostna!
Na deželi.
Zakaj ne pela, ne skakala
Bi v sreče raji — radostna?
* *
*
In čujem pesem jaz visoko
Prirode car jo je zapel, Zajel iz prsi jo globoko,
Pomladi čara se navzel! Glasi, glasi se in preliva
Na griči cvetnem pesmica, In čarom bajnim me obliva
Visoke pesmi kitica! Soseda mlada se oglaša,
V pomladi raji krasen ciVet! Slavička pesem oponaša,
Slavička glas, njegov šepet 1 Kako sta pesmi se razvnele, Kako se divno vjemata ! Zamolkle ptice so vesele : Soseda se — prepirata!
-si—
Uspomeni hrvatskih mučenika
Petra grofa Zrinjskoga i Krsta kneza Frankopani (30, travnja 1C71.).
Več davno prošla duga dva su vieka,	Ta domovina biedna je sirota,
Sto grob Vam hladni svete kosti krije,	Gdje ni grob isti ne smije Vam dati,
A domu dragom niti iz daleka	a Vi, junaci, spremni žrtvovati
Vrijeme bolje osvanulo nije!	Bijaste za nju stotinu života!
U tudjoj zemlji prah Vam leži sveti,	Da krvcu — — —--osveti!
I tudje po njem, — tudje cvjeta cvieče	Hrvati, zar u Vama srca nije,
A Hrvat šuti, ne smije il' ne če,	Da Zrinski jošte u tudjini snije?!
I
M. H.
U.
Na Golgotu te dove tudjin kleti Kroz patnje, biedu jad i teške muke, A ti si za njeg krvario ruke I za njeg bio spreman viekom mrieti.
I k6 da nije, vaj, sramote dosti,
Jer mnogi od njih silniku se nudi,
1 trnovim ti viencem, što češ više, Još tvoja djeca tužnu glavu krune 1 gvoždja, čavla luke su im pnne I odsudu ti njino pero piše!
Da sulicom ti probije te grudi,
— Hej na križ, na križ glas se djece čuje Kad tudjin nudja nešto dara zlata. Za krvno dielo zatim kakva plata ? Da tebe na križ, njih u lance kuje.
II da li zdrobi jošte zadnje kosti!
Ji. Katalinič Jereto*.
Mu acini, h jaace baacibobatt iothmi : IIpe.iLinaK)T'[> Haet cbo6oju jiiehlih napu, Ea HaMT, coanua acapt Heo6xojHM%, üha híim'l jacri bcí npe.iecTH u bcí; japu! A anmi CBofiojti jijvb ckert Haiti, PÍ3BHMCH mu, KaK'I> jtTH KpaTKO jmhuh, H Ha VM-fc HaM-t Maao jt.ia iacB, A Ha yirS 3arlH — Bce 6e3j«Hus,
H 6paT'L He loiera ópaia 6oaš 3HaTB, H npeBpamaeaca- Bi, HyacHrB mu cayri, xotfl cbíthtt, cboóo^u (iaarojaTB : CoLHte jHiuL Hain'B ciapuii uapciBveTx
Hejtyrt! — CaMH ace Hocmrt Myjpo KaMHi! bcí, II CTpoHMT> ct yBJieHement mu aaTapH : lIuaaKiT'L naiiiH acepTBU ayuuia,
BpHHocHMi» hib cboóoju — HOBue pa6u! PopsT'b cbstoh npejaHía ciapHHtr, H HaniH jofiaeciH ropart Ha a.napi, EaeciHMt mu — C.iaBU mhjue cbihu ! Tai BTj Mipi 6-ieCK'V H CBÍT-b TaKOH, CKa-acHTe rai ?! í'p. Jje.tecrunz.
B H A O B-A a H.
Kaj ce cjeTHM BHjoB-jaHa, tas oliyriM teniky 6oa; UIio ce 3ÓHao iiarnen cpncTBy Ha KpBaBy ony aoa.
Kaj mh cano Ha yM naHe Harne« cyHHj l>e je acap, yracHO CBoje 3paice; "Be je nao nap JIa3ap.
y B a p y (ItpHa Topa), 1894.
Kaj noMiicaHM, urio je Oir.io H« BjeKOBa Ha-saj Ty ? Oj Kaj HamH npa^ejoBH Ha fiojimiy oho cny.
Kaja CTaHCM jaj.e MHCaHT, JlymaHOBy Ha nponaci: 06y3Me Me jaj h Tyra, Top™ mh ce CBaha caaci.
Aan ayxoar He vaxaKmes, ByayhHociH raejek cjaj; Jep, ko npaBH cpncKH CHHaK MopaM bh^t' OHaj Kpaj.
Bn^ei' rpofiie, CBeie kocih, Bm^ct cpncKH iaj MejjaH, OcBeTHTH hito nponaje Ty na caMH BajoB-jaH.
A ano je óoacja Bo.i,a, ¿la norHHeM 3a poj cBoj; CjeTHT he ce, ko ja caja 3a ocbeiy chhsk xoj.
CjeiHT' he ce, naj yraeja yfioHTH oieB Mai; CjeiHi he ra jyacHoci CBexa, CpncKe 3eM.Be ropKH naai.
Mujo Joeoeufi.
Der Königssohn Marko.
(Nastavak.)
Govorit nam je danas o prevodu pjesama. — Na pitanje, tko li može dobro prevadjati, odgovaramo: onaj, koji poznaje temeljito, prvo, jezik, s kojega, i jezik, u koji prevadja, drugo, poeziju obadvaju jezika.5®)
Poznaje Ii K. Gröber temeljito njemački i hrvatski ili srbski jezik ? Da poznaje njemački, to je dokazao prevodom ; da poznaje srbski ili hrvatski, to kaže izričito u predgovoru60). Poznaje Ii K. Gröber i poeziju obadvaju naroda? Poznaje. Da li poznaje poeziju obadvaju naroda — temeljito ? O tom čemo govoriti.
Hrvatsko-srbske narodne junačke pjesme složene su u desetercih (desetercem zove se stih, jer ima deset slovaka); pjesme o Kraljeviču Marku sve su junačke (barem one, koje je Gröber preveo). Deseterci, kada ih čitaš štokavskim naglasom, zlaze vrlo riedki čisto trohejski, a mnogi glase, kao da su bez odredjena ritma.61) Ali kako se pjevaju uz gusle, imadu čisto strohejsko mjerilo: jedan deseterac — pet troheja.62)
1	2	3 |	4	5
- 0	— o 1	— i) 1	— u 1	— u
K. Gröber, držeči se, pravo, toga — guslarova — naglasa, trohejima (kao i svi drugi dosadanji njemački prevoditelji).") Izvornik: Knjigu piše Žura Vukašine, U bijelu Skadru na Bojani Te je šalje na Hercegovinu Bijelome gradu Pirlitoru, Pirlitoru prema Durmitoru, Vidosavi, ljubi Momčilovoj, Tajno piše, a tajno joj šalje, U knjiži joj ovako besjedi: „Yidosovo, Momčilova ljubo, Šta češ u tom ledu i snijegu ? Kad pogledaš s grada iznad sebe, Nista nemaš lijepo vidjeti, Več bijelo drvo Dormitora, Okičeno ledom i snijegom Usred ljeta kao usred zime. Kad pogledaš strmo izpod grada, Mutna teče Tara valovita, Ona valja drvlje i kamenje, Na njoj nema broda ni čuprije, A oko nje borje i mramorje: Več ti otruj vojvodu Momčila, II ga otruj, ili mi ga izdaj.
(Ženitba oca Marka Kraljeviča, 1—22.)
prevadja hrvatsko-srbski deseterac, opet pravo, pet
P r e v o d: Schreibt ein Schreiben Wukaschin, der Weichling, In Scutari64), an dem Fluss Bojana, Sendet es zur schönen Herzegow'na Hin, nach Pirlitor, der weissen Feste, Die dem Berge Dormitor genüber. Schreibt es an die Gattin des Mouitschilo, Schreibt und sendet insgeheim das Schreiben. In dem Briefe hat er so gesprochen: „Widosawa, Gattin des Momtschilo, Sag, was thust du dort im Schnee und Eise ? Wenn du von der Feste aufwärts blickest, Siehst du nichts, was dich erfreuen könnte, Nur des Durmitor beschneite Stämme. Deren einz'ger Schmuck der ew'ge Schnee ist, So im Winter, wie in Sommers Mitte. Blickst von deiner Burg du wieder abwärts, Siehst du nur der trüben Tara Wellen, Welche Holz und Steine mit sich wälzet; Keine Brücke hat sie, keine Fähre, Ringsherum Gestein und dunkle Föhren. So vergifte Momtschilo, den Gatten! Gebe Gift ihm oder mir verrath' ihn!")
(Markos Eltern, 1—22.)
Osvrnut nam se je na ostala svojstva hrvatsko-srbskoga deseterca. Na koncu hrvatsko-srbskoga deseterca (iza petoga troheja) jest stanka (odmor, pauza).66) To je pravilo — pravilo bez iznimke.
Ili grmi il se zemlja trese, U udara more o bregove ? Niti grmi, nit se zemlja trese, Nit udara more o bregove — Na Prilipu pucaju topovi, Šenluk čini od Prilipa kralje, Dva su mu se porodila sina; Čini kralju veliko veselje, A sinove šalje na krštenje;
Je li se K. Gröber držao toga Und es that das überschöne Mädchen, That sogleich, wie Marko ihr geheissen; Als sie mitten in den schwarzen Bergen, Sprach das überschöne Mädchen leise: „Leider darf ich dir nichts singen, Marko:
Lepo im je ime postavio: Jednom Marko, a drugom Andrija.
(Brača Kraljeviči, 1—11.)
Piše knjigu despote Uglješa, Piše knjigu i šilje čauša Do Prizrena, grada bijeloga, Do onoga protopop-Nedjeljka. Treču piše vojevoda Gojko,
pravila ? Ako se je držao, je li uspio ? In den Bergen ist der Räuber Mijat, Dreimal hat er schon um mich gefreiet, Aber nie hat Mutter eingewilligt. Und so fürchte ich des Räubers Rache!"
I on šilje ognjena čauša.
A četvrtu carevič Uroia,
Piše knjigu i šilje čauša.
Svi četiri sitne knjige pišu
I pošilju ognjene čauše
Sve potajno jedan od drugoga.")
(Marko kaze, na komi jt carstvo, 26-37.)
„Sei nicht tböricht, überschönes Mädchen, Singe nur, so laut es dir gefällig; So lang Marko, fürchte keinen Räuber".
(Die Verrätherin, 25—38.)
Ihr entgegnet Kraljewitsche Marko:
") V. op. 58. — so) V. zadnji broj. — «') V. 19. broj „SI. Sv." pr. god. — V. Spomen-knjigu „Matice Hrvatske" str. 319. ") V. op 61. — V. 20. br. „SI. Sv." god. 1892. - ") Schalt der Mond und sprach zum Morgensterne. Talvj. — Lass der Schwester wenigst einen Bruder ! Kopitar. — Und sie hielten vor der Lieben Thüre. Göthe (Herder). 64) Obično izgovara se S utäri. — ,5) Gebt — mjesto gib, na drugom mjestu nehme — mjesto nimm i dr. — 66) „Der Vers besteht aus zehn Silben. Jeder Vers hat am Schlusä einen Gedankenabschnitt . . ." Miklošič. ST) Prisp. heksametar i Nibelungenvers.
iT
Furchtbar kreischt der Milosch von Pozerja, Kreischt vor Wuth gleich einem gift'gen Drachen, Denn der Milosch hat sich nicht gevöhnet Zu ertragen Sclawerei und Qualen; Milosch kreischt' gleich einem gift'gen Drachen, Zieht hinauf sich zum Gefängnisfenster, In die Strassen blickt er auf und nieder,
Um zu sehen jemand von den Seinen. Er erblickt den treuen Briefesboten; Diesen ruft nun Milosch von Pozerja : „Treuer Bote, du bei Gctt mein Bruder! Bring mir doch ein unbeschrieben Blättchen, Dass ich dir ein Briefchen draus erzeuge".
( Wntscha der General, 13-
■26.)
Uspio je.s") Tko prevadja kao on: jedan stih hrvatsko-srbski jednim stihom njemačkim") (ne jedan hrvatsko-srbski dvima ili trima njemačkima), mora, dašto, u tom uspjeti. — Drugo je svojstvo hrvatsko-srbskoga deseterca: stanka iza četvrte slovke'0) — stanka (broječi troheje) iza (na koncu) drugoga troheja — diereza iza drugoga troheja.") I to je pravilo — pravilo bez iznimke.")	on«
Pojezdiše | do dva pobratima Preko krasna | Miroca planine, Ta jedno je | Kraljeviču Marko, A drugo je | Vojvoda Milošu; Naporedo | jezde dobre konje, Naporedo | nose kopija bojna, Jedan drugom | belo lice ljubi, Od milošte | do dva pobratima. Tako Marko | na Šarcu zadrema Pa besedi | pobratimu svome : „A moj brate, | vojvoda Milošu ! Težko me je | sanak obhrvao; Pevaj, brate, | te me razgovaraj !" Al besedi | vojvoda Milošu : „A moj brate, ! Kraljevičn Marko!
■— u — u|S — t> — o — u
Ja bi tebi, I brate, popevao, Al sam sinoč | mnogo pio vina U planini | s vilom Ravijojlom, Pa je meni I zapretila vila: Ako mene | čuje da popevam, Hoče mene | ona ustreliti I u grlo | i u srce živo". Al besedi | Kraljeviču Marko : „Pevaj, brate, i ti se neboj vile; Dok je mene, | Kraljeviča Marka, I mojega j vilovita Sarca I mojega | šestopera zlatna". Onda Miloš | poče da popeva, A krasnu je I pesmu započeo Od svih naših | boljih i starijih,
Kako j' koji 1 držo kraljevimi Po čestitoj • po Macedoniji, Kako sebi | ima zadužbinu ; A Marku je I pesma omilila, Nasloni se | sedlu na oblučje -Marko spava, | Miloš popijeva. Začula ga | vila Ravijojla Pa Milošu | poče da odpeva; Miloš peva, | vila mu odpeva — Lepše grlo | u Miloša carsko, Jeste lepše, | nego je u vile Razsrdi se | vila Ravijojla Pak odskoči | u Miroč planinu, Zape luka ....")
(Kraljevič Marko i vila Ravijujln, 1—14 )
Dobri su, ¡er imaju diereza iza drugoga troheja, n pr.
Widosawa, | Gattin des Momtschilo,
Sag, was thust du | dort im Schnee und Eise ?
(Markos Ellern, str. 10.) 0 Gebieter, | König Wukaschine! Nicht so leicht ist 's, | Momtschil zu verrathen,
(Markos Eltern, str. 11) Wenig später, | und es kommt die Gattin, Doch sie will sich | nicht zu Bette legen, Lässt die Thränen | übers Antlitz fliessen.
(Markos Eltern, str. 12.) Es erschlaffen | ihm die beiden Hände, Mit dem Säbel | kann er nicht mehr kämpfen, Mit' den Spören | schlägt er Jabutschilo.
(Markos Eltern, str. 16.)
Heute hat sie ,inich an dich verrathen, Morgen wird sie | dich an einen andern. Sondern wähle | meine liebe Schwester,
ovi stihovi Gröberovi:
Meine theure Schwester Jevrosima; Diese wird dir | ewig treu verbleiben, Einen Helden, | der mir gleicht, gebären.
(Markos Eltern, str. 19.) Und der König | lässt das Schloss verwüsten, Nimmt zur Gattin | des Wojvoden Schwester, Mit dem Namen | schöne Jewrosima.
(Markos Elter,., st\ 21.) Und der Marko | wurde so gewaltig Wie sein Oheim, | der Wojwode Momtschil.
(Markos Eltern, str. 21.) Ist es Donner I oder bebt die Erde ?
(Die beiden Königs söhne, Str. 22 ) Grosser Jubel | herrscht am weissen Prilip ; Und zur Taufe | sendet man die Knaben, Lässt die schönsten | Namen ihnen geben: Einem Marko, | Andrija dem andern.
(Die b.iden Königssöhne, str. 22.)
**) Ima nekoliko stihova, koji tomu ne odgovaraju; ali je njih broj neznatan —6") To je njemu pravilo, ali nije bez iznimke.
—	'")„.... Nach der vierten Silbe tritt die Ruhe mit Wortschluss ein: Kad se ženi | srbski car Lazare". Mikhiič. — ") Miklošič kaže išto, ali broječi slovke, ne stope. — 7i) Stjepan B sanac, pisuči o načelih, kojih treba da se drže prevoditelji naših narodnih pjesama, veli: „Metar treba da ostane trohejski sa Stankom na kraju stiha ili cez tirom iza četvrtoga sloga. . ." Naša n rodna pjesmu u evropskoj literaturi, „Vienac" god. 1893. str. 175. — Tu je slog = slovka, iza četvrtoga sloga = iza (na kraju) drugoga troheja (v. op. 71.) — a odmor (stanka) iza (na kraju) stope zove se diereza, ne cezura (v. 20. br. „SI. Sv." god. 189J.) — A Veber-Tkalčič zove cezuru usjekom, dierezu odmorom te veli: Usjek jest, kad se r'eč sred stope svrši — odmor je, kad se u stihu i rieč i stopa ... svrši".
—	73) Toga Se drže i umjetni naši pjesnici' „Svaka zviezda svojim svietlom sieva, Svaka ptica svojim glasom pieva". Pre>adooič. — „Sunce zadje, a mjesec izadje. Tko se vere uz klance, niz klance, ter se krade k onoj gori crnoj?" 1. Maiuranič. — „Čuvaj, dušo, vjeru, čuvaj nji. ju, Kletvu našu boži silni čuše". Trnski — „Tko je vitez, tko je dobar junak, Neka paše britku sablju svoju". TJtje-ienovič. — „Krv junačka teče mi u žilah, Plamen žestok u grudih mi gori". Okrugič. — „Tužno pjeva vitez na planini I uzdiše u tamnoj puščini". L. Gaj. — I slovenski pjesnik Fr. Cegnar drži se u svom prevodu Hasan-aginice toga pravila: „Ti ne čakaj mene v belem dvoru, V belem dvoru, ne med rodom mojim". — Nekoji njemački pjesnici služe se u originalih hrvatsko-srbskim desetercem, ali^se ne drže pravila, o kojem razpravljamo. Dierezu iza drugoga troheja imaju n. pr. ovi njemački deseterci: „Wer wird künftig deinen Kleinen lehren Speere werfen nur die Götter ehren?" Schiller.
Dieses Wunder | ist die Maid Rossanda.
(Die stolze Rossanda, str. 31.) Und die Diener öffnen schnell die Thore Und begegnen draus im Feld dem Marko.
(Die stolze Rossanda, str. 34.)
Weiter ritten | nun die drei Wojvoden Längs der Raschka, | längs des kühlen Wassers, Und erreichten bald die schlanken Brücken, Übersetzten i dann die Joschanitza.
(Die stolze Rossanda, str. 39.) Durchs Gebirge I reitet quer der Marko.
(Die Fährenwila, str. 54.) Ihm entgegnet \ leise drauf die Wila.
(Die Fährenwila, str. 56.)
Singe, Bruder, dass du mich ermunterst!
( Wila Rawijojla, str. 57.)
Marko schwingt sich | auf des Scharaz Rücken.
(Wila Rawijojla, str. 60.)
Ihm erwidert | Milosch von Pozerja.
(Wutscha der General, str. 76.)
Und zu ihnen trugst du Wein und Branntwein.
(lieg Kostadin, str. 80.)
Doch der Merkscha i ist ein Held im Zweikampf, Und den Kolben traf des Vilip Säbel, Und geborsten | war er in zwei Stücke.
(Der Magyare Vilip, str. 99.)
Wein darf niemand | im Ramazan trinken!
(Marko im Ramazan, str. 137.)
Und der Sultan | sieht nach allen Seiten, Ob dem Marko | nicht ein andrer näher; Aber niemand | war dem Marko nahe.
(Marko im Ramazan. str. HO.)
Dobri Disu, jer ne imaju diereze iza drugoga troheja,
Bald bekommt | das Schreiben Widosawa, Und den Brief | durchliest Momtschilos Gattin.
(Markos Eltern, str. 10.)
Momtschil schläft, | doch schläft nicht seine Gattin.
(Markos Eltern, str. 13.) Spricht's | und ringt mit seiner Heldenseele71); Endlich | hat den Geist er aufgegeben.")
(Markos Eltern, str. 19.)
Wider donnert es, | noch bebt die Erbe.
(Die beiden Königssöhne, str. 22.)
Als der Königssohn I war angekommen, Hat er Gott | zum Gruss ihr zugerufen ; Und es fragt | der Königssohn Andreas.
(D e beiden Königssöhne, str. 25 )
Damals war 's,—und wir erzählen 's heute — Geb' uns Gott | Gesundheit, Glück und Freude!
(Die beiden Königssöhne, str. 30.) Fort geht 's | über Berge, durch Planinen.76)
(Die stolze Rossanda, str. 33.) Nun besteigen sie die Lieblingspferde, Reiten hin | zur eb'nen Mitrowitza, Steigen dann hinab | gen Novi Bazar.
(Die stolze Rossanda, str. 37.)
74 Iii: Spricbt's und ringt l mit seiner Heldenseele. — ' über Berge, | durch Planinen.
0 mein Beistand, | Doge von Venedig! Meine Mutter | hat mich einst beschworen, Dass ich keinen | bärt'gen Helden küsse.
(Markos Hochzeit, str. 150.) An dem Helden | bluten siebzehn Wunden.
(Des Vaters Säbel, str. 183.)
Sonn versinket, | und der Mond erblinket.
(Die dreissig Türken, str. 188.) Warum soll ich, | alter Schwiegervater, Warum soll ich | denn entzwei sie spalten Mit dem Säbel | oder mit dem Handschar ?
(Die ungetreue Gattin, str. 205.)
Diese Worte | machten Marko Kummer.
(Der Bergbewohner Dschemo, str. 217.) Einen Galgen | baut bei Ochrid Marko.
(Der Bergbewohner Dschemo, s'r. 224.) Und wir haben I prächtig ihn bestattet Und begraben | in die schwarze Erde.
(Tod des Relja, str. 234.) Nun erwidert | Kraljewitsche Marko : Theure Schwester, | Amselfelder Mädchen!
(Die Hochzeitssteuer, str. 239.)
— —--| armes Amselfelde!
Welchem Schicksal | musstest du verfallen Nach dem Sturze | unsres hehren Fürsten, Dass die Mohren | über dich regieren!
(Die Hochzeitssteuer, str. 241.) Willst du, Marko, I mir nicht Glauben schenken, Nun, so reite | hoch in die Planina!
(Markos Tod, str. 252.) Wen auch immer f hier der Weg vorbeiführt Bei der Quelle | zwischen beiden Tannen, Und er findet | hier den Helden Marko, Wissen mag er — | dass der Marko todt ist.
(Markos Tod, str. 254.)
n. pr. ovi stihovi:	.
Leka blieb zurück I versteinert, schweigend, Rossa blieb | verstümmelt, weheklagend.
(Die stolze Rossanda, str. 43.) Trinken Wein | die Türken-Janitscharen.
(D e Verrätherin, str. 63.) Helfe mir, | o Bundesschwester Wila!
(Die Verrätherin slr. 65.)	7
Reiten just des Wegs | zwei Bundesbrüder.
(beg Kostad,n, str. 78.) Mit der Gastlichkeit | darfst du nicht prahlen.
(B g Kostadin, str. 78.)
Nun begann I der starke Trunk zu wirken —. Marko sprach | zu Relja dem Bosnjaken
(Marko verheirathet Relja, str. 81.) So gelangt das Lied I bis zu den Wilen, Welche auf den Wiesen | Kol'o tanzen.
(Marko verheirathet Relja, str 86.) Marko trinkt, | er trinkt auf Reljas Wohlsein, Relja trinkt, | er trinkt auf Markos Wohlsein.
(Marko verheirathet. Relja, str. 95.) Fasse sie | bei ihren weissen Händen!
(Marko verheirathet Relja, str. 96.) Wahrlich, | es ist so, | ihr sieben Kön'ge,	.
Es ist so, wie 's auch der Kaiser sagte.
(Der Magyare Vilip, str. 98.) . ..
Iii: Endlich hat den Geist er aufgegeben. — ™ Iii: Fort geh'ts
■ I	:if-: j
Jeder Held | zog so | nach seiner Heimat, Und bei Wuk verblieb die treue Gattin.
(Hochzeitszug des Feuerdrachen Wuk, str. 126.) Und ich sprang I von meinem flinken Scharaz.
(Der Renegat, str. 128.) Ach, bei Gott, du meine alte Mutter!
(Die Tochter des Mohrenkönig*, str. 192.) Koch ist nicht | das Morgenroth erblichen, Und der Morgenstern | verhallt das Antlitz.
(Das heilige Abendmahl, str. 133). Und von hier | geht er | zur weissen Kirche, Geht zu ihm | und sagt ihm eu'ren Auftrag
(Marko im Ramazan, str. 138). Und der Sultan weicht, | doch Marko folgt ihm.
(Marko im Ramazan, str. 141). Ja, bei Gott, | du meine alte Mutter!
(Markos Hochzeit, str. 142). Marko antwortet-der alten Mutter.
{Markos Hochzeit, str. 145). Marko gibt dem Türken, was er fordert.
(Die Wette, str. 158). Und ich will | nach meinem Stambul kehren
(Die Wette, str' 163). Marko sieht | zu seinem weissen Rosse.
(Die Jagd am Georgstage, str. 167). So hat mich der Marko , stets verwundet, Wenn zur Jagd er Sonntags zeitlich aufbrach.
(Die Jagd am Georgstage, str. 170). Wurden einst | vier Lager aufgeschlagen.
(Das Urtheil, str. 171). Thränen weint | der Protopop Nedelko.
(Das Urtheil, str. 173).
(Nastavak dodje).
Weise glänz' j in jedem Rath dein Antlitz, Sieger sei—in jedem Kampf dein Säbel!
(Das Urtheil, str. 181). Geh' | und sag' | dem Bruder Mustaf-Aga!
(Des Vaters Säbel, str. 183). Frag' mich nicht, | mein väterlicher Kaiser!
(Des Vaters Säbel, str. 187). Und er jagt die Türken | um das Hausthor.
(Die dreissig Türkin, str. 190). Höret nun, | ihr Grossen meines Reiches!
(Der Egypter Dsrhano, str. 191). 0 mein Sohn, | o Kraljewitsche Marko! Was ist dir | für Ungemach begegnet ?
(Die ungetreue Gattin, Str. 200). Langes Haar, | doch kurz nur im Gehirne, Wer der stärkere, | der ist ihr lieber
(Die ungetreue Gattin, str. 203). Bald verdross den Sultan | all das Klagen.
(Der Strassenräuber Mussa, str. 205). Dschemo nimmt | die drei Towaren Goldes.
(Der Bergbewohner Dschemo, str. 220). Marko sitzt i und trinkt | vom dunkeln Weine Auf das Wohl | des Bergbewohners Dschemo.
(Der Bergbexvohner Dschemo, str. 123). Und nun spricht | der Kraljewitsche Marko.
(Die Tiirkenjagd, str. 225). Und ihn fragt | die Wila aus den Bergen-
(Der Adler, str. 247). Doch wo Glück, | kann man das Unglück linden.
(Markos Tod, str 225). Dort begräbt | der Greis | den Marko, Doch hat er | kein Denkmal ihm gegeben, Dass das Grab des Marko | niemand kenne.
(.Markos Tod, str. 256). Priredio dr. Trnoplesar.
LISTEK.
Bet 3IH mojjh H»i»rb cbok l$Hy. Sir Robert Walpole.
Tekoča dela zahtevajo, da vam iz Rusije poročam ne veliko-nočnico, ne velikopostnico, 'pač pa predpustnico iz tukajšnjega literarnega življenja. Najprej moram vam zabeležiti, da so ruski literarni ljudje nekako muhasti, trmasti ali hudi, če je vam volja. Ves literarni svet razdeljen je na nekoliko kotičev, i v teh kotičih sedijo premodre glave, kakor sršeni v svojih gnezdih. Ne dregaj jih, a to ti dadt) po nosu, da, kako ti še dadč ! To se pripeti s tabo se ve da le tedaj, če nisi ničla, če od tebe more groziti kaka nevarnost; če si pa sam majhna pohlevna veličina, tedaj te pa pustijo v pokoju, celo z resnicami ne mignejo na te, veliki Zevsi! Ad informationem bo, torej prejdem ad rem : Koncem marcija je tak kotič prazdnoval 35 letnico literarnega delovanja svojega glavnega sršena — kritika Skabičevskega. O g. Skabičevskem mi je lično premalo znano, vem le to, da ta gospod kritik kritikuje pod oglom precejšnje naklonjenosti k Zapadu i k vsemu, kar je ž njim v zvezi, torej se tudi mnogo suče okolo kumira (malika) tukajšnjih Židov-zapadnikov — okolo „HoBocieii" . . .
Torej privrženci g. Skabičevskega so zablagorazsodili mastno poobedati i sladko popiti skupno s svojim principalom v svetovno znanem restoranu „Me.uBiflB". Sestavil se je slavnostni odbor, koji je zbobnal gostov nad stotino! V ta kotič sršenov zamislil je priti sršen iz drugega kotiča — „CiBepH. Bicra.", tudi kritik po delu, po imenu pa g. Volgnskij. Vse je bilo uže v redu, vsi so bili uže t zboru, a tu straža doklada (sporoči), da neki Volynskij tudi želi
poobedati. Bože ti moj, koliko je bilo straha! Odredili so odbornika „,hjih ooMcueHiii", katera so imela za g. Volvnskega izhod z minusom . . . Pismeni pozdrav pa je bil sprejet menda za to, da bi ga ožrižgali i ošikali, kakor to gre literatom-sršenom ! Tudi o g. Volynskem mogel bi vam povedati le malo, ko bo vam trebalo tega; pa sreča moja, da vam sedaj nič ni treba o njem, iz pripo-vedanja je pač razvidno, da g. Volynskij pripada k nevarnim antipodom g. Skabičevskega, da je g. Voljnskij razun kritika še muhast i poreden človek, koji ne da pokoja ljudem celo tedaj, ko bi radi v polnem soglasju prijetno pojeli i popili sebi na prid, a svojemu „komandoru" na slavo : „H r^i ace fliaca Harn-b 3aKOH't ? !" Mislite, da sem uže okončil; ne, motite se, des Pudels Kern je v prazd-ničnem govoru, ki ga je govoril g. Skabičevskij v svojem sinedriju. Britko je namreč tožil, da literatura pri nas ni v dolžni časti, da je bilo v 40 letih v tem obziru bolje, da sedaj pisateljev ne ljubijo visoki občinski krogi, jih ne zazivljejo k sebi, jim ne odrejajo prvih mest v občinski sredini. Na to temo je g. Skabičevskemu odgovoril pa g. Suvorin, koji v politični literaturi nosi sedaj zvonec. Odgovor ta je brhek i pravi najprej, da g. Skabičevskij leta previsoko, če je pričakoval k sebi na zajutrek „praviteljstvujuščij senat s svetej-šim sinodom" skupno ! Potem pa g. Suvorin dokumentalno dokazuje g Skabičevskemu po „CoBpe*eHmncy" 60 let, ko je bila literatura v modi, da tudi tedaj visoko občinstvo ni mnogo maralo za lite-ratore, celo za take, kakor sni so bili Aksakovi, Katkovi i drugi. Celo Ljubimov se je v tem obziru izrazil čisto inače, nego se izraža sedaj g. Skabičevskij, dasi bi g. Ljubimova, vstavšega iz groba i prišlega k njemu obedat, ne pregnal s svoje piruške tako, kakor
je pregnal gosp. Volynskega. G. Ljubimov meni, da ruska literatura glede občinstva i države nima onih zaslug, koje bi imela, ko bi šla tem potom, kojim hodijo druge evropske literature, katere zaslužijo priimek „nepeaoBOTt", t. i. katere ne gredo z občinstvom pod roko, pač pa gredo pred njim, in je vodijo. Yse velike občinske naredbe, kakor na primer, odmena rabstva. pravosodna reforma (re)organizacija učnega dela i t. d., vse to so take reči, o kojih so posamna vladina lica, posamni ljudje najviših vladinih krogov, med njimi i sami vladarji nagovorili i napisali uže cele folijante, ko je politična literatura še le začela si oči protirati, da bi kriknili svoj klič. To so obče istine, nekoliko gorke istine za samoljubje ruske politične literature, posebno pa takih ljudij, koji večno menijo, da le oni nosijo ves svet, ne pa samo Rusijo, na svojih plečih. Pa resnice v kozji rog ne vženeš, bi je tudi ne trebalo vganjati, ko bi ne zadirali previsoko svojega nosa taki ljudje, katere je pokojni Katkov okrstil: .MomeHHiiKH nepa, npe-sio6oaih Mhcjih h pa36oiiHHKH nciara". Jaz ne tvrdim, da bi gospod Skabičevskij ljubil tako kompanijo, pa moral bi glede svojega dela znati vsaj to, česar niso skrivali oni, po stopinjah kojih je sam pošel, koje si je sam izbral kot malike.
Podobna vprašanja se ve da se razpravljajo brez zgodovine. Tukaj pa nam zgodovino zamenjajo svedoki tečenja ruske narodne misli, iz perijoda 60 let g. Ljubimov, iz sedanjega pa g. Suvorin. Prvi razpravlja to stvar, da bi pisatelje spodbudil k bolj energični delavnosti, drugi pa meni, da so tudi tukaj izjeme, največe menda Aksakov i Katkov, pa ko bi jih tudi ne bilo - nikomur ni treba jokati se za to, da ne sedi sam na prvem mestu, da pač to mesto zanima (zaseda) dostojno sama vlada — quod erat demonstrandum.
Božidar lvorcov.
—
Ruske drobtinice.
Ci nipy no iihtk'h, roaoMy py6aia
Francozi niso veseli rusko-nemškega trgovinskega dogovora: boje se, da bi Rusija Francijo prepustila Nemčiji. „Mock. Bij;." št. 75. t. 1. pravijo, da je ta dogovor koristen obema državama uže s tem, da je odstranil nevarnost strašne vojne. Francije pa Rusija ne zapusti, če jo pa Rusija ustopila Nemčiji tudi nekaj, kar jej ni povoljno, storila je Nemčija Rusiji isto glede nekih svojih koristij: saj ni možno, da bi pri takem dogovoru bile jedino le koristi za jednega ali za drugega.
„Mosk. Vid." št. 88 t. 1. pišejo v uvodnem članku o srbskih razmerah ter končujejo tako: „Ne, v Rusiji nikdor nima simpatij za nobeno iz srbskih političnih strank, naj se zovejo, kakor si bodi. Rusija more samo žaliti usodo Srbije, služeče za igračo teh strank".
Vlada je uže precej storila za kmeta in gospodarje v obče. Radi poljedelstva, t. j. največ radi njega je vlada napustila misel .avtonomnih" cenikov za uvoz iz tujih krajev ter je sklenila in sklepa razne dogovore z drugimi državami, v katerih se ve da gospoduje kompromis — dogovor, a ne avtonomnost. Radi „sela" pieobrazovalo se je ministerstvo državnega imetja v poljedelsko. Tudi gospodarski obrt hoče vlada povzdigniti, da se bolje obdeluje zemlja, uvedejo više kulture rastlin, kakor jih vidijo kmetje v raznih pokušališčib, da se razširi pridelovanje lana, konoplje, tobaka, hranivih trav in lekarskih rastlin, da se povzdigne svilarstvo (svilogojstvo), mlekarstvo i. t. d. „Seloin" pomaga državna banka, daje posojila pod zalog zrna, vojaško intendantstvo posebno neposrednim kupovanjem rži od poljedelcev. Da se olajša zadolženost ruskih gospodarjev, izvršila je vlada srečno konverzijo v 4'/2%, in sicer 5'/„°/0 (spričevala, CBHjvbTenBCTBa) kmetske zemeljne banke ter zakladnih listov zemskega kreditnega društva poljskega kraljestva. Tudi bo poskrbeli, da bodo dolžniki pri delniških zemeljnih bankah
laglje odplačevali svoj dolg. Tudi parna moč dela v Rusiji največ na korist poljedelca: vsaj več nego 99% parne sile rabijo za prevažanje tovorov, med katerimi so v večini gospodarski produkti. Vendar pa parno silo rabijo v Rusiji v obče še mnogo manje, nego na Zapadu, posebno pa za proizvodstvo vrednosti. Ker mnogi kmetje nimajo ni konjiča za pomoč pri gospodarstvu, poskušajo razna po-pečiteljstva, da tu pomorejo. L. 1892 v 66 gubernijah in „oblastih" imeli so privatni ljudje 113 mil. desj., iz katerih je bilo založenih imenij 97.573, z več nego 45 mil. desj. ali do 40% občega privatnega poseda. Dolga je na zemljiščih še nad milijardo. Največ so založili gospodarji delniškim bankam, dolžni pa so razmerno največ državni dvorjanski banki. Posebno je razvit gospodarski kredit uže davno v pribaltijskih gubernijah, kjer se v obče tudi jako dobro gospodari. Najinanje zadolženi ste 2 severni guberniji Vjatska i Vologodska. Pravijo, da je rastoči zadolženosti krivo tudi to, da gospodarji izposojujejo denar za razne melijoracije in za napredno gospodarjenje v obče. Finančni minister pa je dovolil delniškim bankam, da izdajo 4'/,% zakladne liste, in odredil, da bi banke, ki dajejo mnogoletna posojila, po možnosti znižale težo teh posojil.
J. Nikolajev govori (v Mosk. Ved. št. 89 t. 1.) o dnevniku Amielja, ki je nravnost in dobroto čislal posebno visoko, za neobhodno potrebnost, da ozdravi človek, ki je nravno bolan, priznaje, da imajo tudi v Rusiji takih bolnikov, da pa je važno to, ali so narodne mase zdrave. Te pa so, misli N., morda zdrave tudi na Zapadu: „Dokler je krepka in zdrava narodna masa, dotle imajo trdo podstavo za misli in čustva ti, kateri ne hodijo po navadnih potih, marveč se trudijo, da osnujejo svojo, samostalno kulturo".
Gustav Le Bon sodi jako neveselo (v svoji knjigi: „Le role du caractere dans la vie des peuples") o bodočnosti narodov. Važno vlogo pripisuje le Angličanom, Kitajcem in Rusom. Glede drugih narodov pravi, da padejo in prežive v svojem padanju dobo soci-jalizma, t. j. novega despotizma bez vere, bez viših idejalov. Ti narodi so sedaj nekako podobni Rimljanom, ko so na vrata Italije trkali barbari. Vlogo teh barbarov da ima v bodočnosti dobiti sveža, verujoča Rusija. Te misli so zanimive, če tudi se morda pisatelj moti v marsičem.	C'
—<i>—
OGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele.
Poslanico Posiloviča, biskupa Senjskega, sedanjega nadbiskupa Zagrebškega, ponatisnili smo v celoti. Dr. Mahnič in ti, katerim služi, imajo sedaj priliko premišljevati njeno vsebino. Jeden naših čitateljev nam poroča, kako se čudi, da „Slovenec" ni priobčil cele te spomenice, in da „Rimski Katolik" je še omenil ni. Drugi čitatelj pravi, da on bode v trditev dr. Mahniča, da je on Slovan, veroval šele tedaj, kedar se bode trudil zaslovenski narod v smislu Posilovičeve poslanice. Jeden sotrudnik pa nam piše v pogledu na to spomenico tako-le: „Kaj pravijo k temu sekcijski načelniki v ministerstvu Taaffe-Gautsch, pardon, škofle, ki so na ukaz v lokalnem koncilju vsakateri nacijonalizem v cerkvi obsodili z anatematom in razglasili kot poganstvo? Iz tega sledi logično, da bi bil Po-silovič pogan, in Sv. stolica, ki je obnovila Posiloviču omenjeno dovoljenje, bi se morala takisto obsoditi z anatematom. Prosit! Da, dvema gospodoma ni možno služiti, namreč na Dunaju nemško-židovski koaliciji, v Rimu pa veri Kristovi; saj je Kristus rekel: Pojdite in učite vse narode, in ki je poslal svojega Duha, da bi apostole učili v vseh jezikih".
Isti sotrudnik se spominja netaktnosti tudi nasproti našemu listu od drugih stranij, a mi kličemo pristnim „Slovanom" in privilegovanim „rimskim katolikom" na Slovenskem : Govorite sedaj, zagovarjajte se, če se morete v pogledu na mišljenje in postopanje Posiloviča! Pokažite se, koliko je vredno vaše vedenje specijalno od jeseni leta 1887!
Šolstvo na Primorskem. Poslanec Nabergoj oglasil se je dnč 21. aprila v poslanski zbornici za besedo pri posovetovanju o proračunu naučnega mini-sterstva, ter potožil tužno stanje gledč šolstva na Primorskem in posebno v Trstu. Rekel je, da med tem ko ima italijanska manjšina Primorske državne in občinske gimnazije, realke, obrtno in jedno navtiško šolo, nima slovanska večina v deželi od vsega tega ničesar. Dvajset let uže prosimo za slovenske srednje šole za Trst, Gorico in Istro, toda brez vsakega vspeha. Država zahteva od nas krvni in denarni davek, ali sredstev za izobraževanje za nas nima, dasi brez naobraževanja mora pasti naposled tudi davčna moč narodova. Še gorje pa je, da nam ne dajo niti osnovnih slovenskih šol. Saj šteje vendar samo mesto Tržaško brez okolice, ki je povse slovenska, nad 30.000 Slovencev, pa ta tužna raja nima niti jedne slovenske ljudske šole od mesta. Mestna občina ne da nič, vlada pa nima moči, da bi jo prisilila k izpolnjevanju njenih dolžnostij, dasi je ta vlada imela dovolj moči nastopai proti Ljubljani, Pragi in celi deželi tirolski. Slovensko ljudstvo v Gorici in Trstu nosi dvojno breme, plačevati mora prispevke za italijanske šole in vzdrževati si zasebne šole. Šlovensko zasebno šolo v Trstu obiskuje 500, v Gorici pa 300 slovenskih otrok, vendar nasprotni Id trdijo, da v teh dveh mestih ni toliko slovenskih otrok, obvezanih k obiskovanju šole, kolikor zahteva zakon. Vršijo se sicer pozvedovanja v tem pogledu, a iz vsega je razvidno samo to, da vlada ne m sli zaresno na to, da se izvrše šolski zakoni glede Trsta in Gorice. Res je sicer, da Trst nima svojega šolskega zakona, ali zanj velja še vedno politiška šolska ustava, ki daje vladi na roko zadostna sredstva, ako hoče pripomoči zvestemu slovanskemu prebivalstvu do njegovih pravic. V zadnjem zasedanju deželnega zbora Tržaškega sklenil se je sicer šolski zakon, katerega pa ne bode nobena avstrijska vlada mogla predložiti v najviše odobrenje, ker je sestavljen po vsej svoji vsebini na škodo slovanskega prebivalstva; ko bi ta zakon dobil kedaj potrjenje, izročeni bi bili Slovenci v mestu in po okolici za vedno italijanskemu življu na milost in nemilost. V skupnem državnem interesu je, da se ne zgodi kaj takega.
Občni zbor „Delniškega podpornega društva" v Trstu vršil se je letos dne 29. aprila. Predsednik prof. Mandič omenjal je v svojem nagovoru finančni nazadek v zadnjih letih, ki se je pa v minulem letu zboljšal tako, da se niso poplačali samo stari dolgovi, ampak se je prihranila tudi znatna vsota za bodoče potrebe, kar uvidimo iz društvenega poročila. Imetje bolniškega zaklada znašalo je koncem leta 1893. 1307 gld. 53 nvč.; k tej vsoti je treba prišteti še letošnji dobiček 442 gld. 98 nvč. Odbor je gledal v minulem letu strogo na to, da zatre simulacijo in nemarnosti, zato je zbrisal 280 moških in 39 ženskih ; vpisalo pa se je 190 moških in 47 ženskih članov. Umrlo je 11 društvenikov in 3 družabnice. Rodbinam umrlih se je izplačalo 390 gld. pogrebnine. Koncem leta imelo je društvo 1 častnega člana, 9 ustanovnikov in 23 pod-
pornih članov. Rednih moških članov je bilo 990, ženskih pa 220. Bolnih je bilo v minulem letu 515, slučajev bolezni pa 649. Podpore se je izplačalo s pogrebnino vred 10.390 gld. 41 nvč. Zdravila so se podelila 570 članom, stala pa so ta zdravila 1.345 gld. 44 nvč. Društvo je izdalo torej za podporo, pogrebnino in zdravilna sredstva skupej 11.721 gld. 02 nvč. Društvena knjižnica šteje 1.569 knjig, od katerih se je letos pre-čitalo 580. Predsednik društva je i nadalje gosp. Mate Mandic.
„Matica Slovenska" bode imela občni zbor i 7. maja v Ljubljani. Glede na dopolnilne volitve priporočajo po listih stare odbornike, le na mesto pok. odbornika Ivana Tomšiča naj bi se volil And. Žumer, mestni nadučitelj-voditelj in c. kr. okr. š. nadzornik. Odbor je potrdil dosedanjega tajnika zopet na 10 let. Dr. Kosov rokopis: „Doneski k zgodovini Škofle Loke" oddal se je v tisk Blaznikovi tiskarni.
Občni zboi- „Pisateljskega podp. društva« bil jo dne 30. aprila t. 1. v Ljubljanski čitalnici. Udeležilo se ga je mnogo članov in več odličnih pisateljev. Predsednik dr. Vošnjak pozdravil je prisotne in se v lepem govoru spominjal v minulem letu umrših slov. pisateljev Frana Gestrina, Ivana Tomšiča in I. Treuensfelda. Društvo je po blagajnikovem poročilu imelo leta 1893. 226 gld. 87 nvč. dohodkov in 691 gld. 52 nvč. stroškov; da se pokrije nedostatek, potrosilo se je 535 gld. glavnice. Društveno imetje znaša začetkom tega leta 857 gld., torej je za 380 gld. 94 nvč. manjše od lanskega leta; to pa je z večine treba pripisovati izrednim stroškom vsled Gestrinove oporoke. Članov šteje društvo 75, namreč 1 častnega, 8 ustanovnikov, 17 pravih in 49 podpornih društvenikov. Za Prešernov spomenik se je nabralo do 1. januvarja 1894. z obrestmi vred 1043 gld. 84 nvč. Z vzklikom volil se je zopet stari odbor, namreč: predsednikom g. dr. I Vošnjak, v odbor pa gg. Funtek, prof. Fr. Leveč, prof. Orožen, prof. R. Pe-rušek, prof. S. Rutar in A. Trstenjak; pregledovalcema računov pa dr. Romih in Zagorjan.
Poročilo, katero je sestavil tajnik prof. R. Perušek, kaže na obče neugodno položenje društva ; člani se ne množe, društvo tudi ni moglo nobenega pisatelja podpirati v tem letu. Društvenih večerov s predavanji tudi ni bilo, ker se občinstvo premalo zanima. Odbor je sklenil storiti potrebne korake za novo izdanje Prešernovih poezij; za Prešernov spomenik darovi le po malem dohajajo.
Znana Ljubljanska firma I. Giontini praznovala je dne 1. maja t. 1. petdesetletnico svojega ob-stauka. V 50 letih delovanja izdala je okolo 400 del različnega obsega; najbogatejšo zalogo pa ima prosto-narodnih in mladinskih knjig, in se z Giontinijevo ne more meriti v tem pogledu nobena druga knjigarna slovenska. Ta zaloga se pomnožuje leto za letom z deli stalne vrednosti, bodi si izvirnimi ali preloženimi. Ta knjigarna si je pri svojem petdesetletnem obstanku pridobila res lepih zaslug za književnost slovensko. Naj tudi za naprej tako neumorno deluje !
Dom družbe sv. Mohorja v Celovcu, ki se je po velikih in mnogobrojnih zaprekah naposled vendar dozidal srečno, blagoslovil je slovesno dne 26. aprila t. 1. stolni prošt dr. Val. Muller.
Občni zbor „Katoliško političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" vršil se je letos dne 25. aprila. Iz vseh dolin slovenske
Koroške zbralo se je nad 150 kmetskih posestnikov, pa tudi lepo število duhovnikov. Dohodkov je imelo društvo: ostanek od prejšnjega leta 157 gld. 41 nvč. ; udnina 128 gld. 01 nvč., darovi 323 gld. 48 nvč.; skupej 608 gld. 90 nvč. Stroškov : za shode, tiskovine itd. 233 gld. 71 nvč., za papeževo slavnost 313 gld. 48 nvč., skupej 547 gld. 19 nvč., torej 61 gld. 71 nvč. prebitka. Pri občnem zboru govorili so razni govorniki o koaliciji, političnem položaju, o šolah, gospodarstvu, slovenskih posojilnicah, obrtnih in drugih zadrugah in konsumnih društvih. Predlagale in sprejele so se naslednje resolucije: 1. Današnji 5. občni zbor „Katoliško-političnega društva za Slovence na Koroškem" načelno sklene izdavanje strokovnega kmetijskega lista v slovenskem jeziku in si dovoljuje ob jednem Njega eksce-lenco gospoda ministra za kmetijstvo, grofa Falkenhayna vljudno prositi, da blagovoli v ta namen dovoliti primerno podporo iz državnega zakada. 2. Občni zbor „Katol.-polit in gospodarskega društva za koroške Slovence" se zahvaljuje mil. g. knezoškofu in onim gg. deželnim poslancem, ki so se v zadnjem zasedanju deželnega zbora potegovali za to, da bi se poklicale vsmi-Ijene sestre kot strežnice v deželno bolnico v Celovec. Ob jednem pa zbor obžaluje, da je večina deželnih poslancev nasprotovala temu predlogu, posebno pa odločno obsoja, da so poslanci kmečkih občin glasovali proti Einspielerjevemu predlogu glede vsmiljenih sester, ter tako pokazali, da niso v soglasju s svojimi kmečkimi volilci, ki brez izjeme žele, da bi prevzele postrežbo v bolnici vsiniljene sestre. Tudi izreka zbor svoje obžalovanje nad razžaljivimi besedami poslanca Hocka glede mil. knezoškofa. 3 Zastopniki koroških Slovencev, „ zbrani v Celovcu pri letnem občnem zboru „Kat.-polit. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" dne 25. aprila 1894. z vso odločnostjo odbijajo vsako sumničenje njih lojalnosti in avstrijskega patrijotizma, ter se zajedno proglašajo solidarnimi s postopanjem svojih poslancev v deželnem zboru koroškem, namreč z gospodom Gregorjem Einspielerjem in Fr. Murijem.
„Slovenija", akadem. društvo na Dunaju, kateri predsednik je sedanji poletni tečaj stud. phil. Jos. Žilih, je praznovala 251etnico svojega obstanka s tem, da je 5. t. m. priredila na Dunaju komerz, 6. t. m. pa izlet v Neuwaldegg. Na komerzu so bili zastopani vsi Slovani razun — Poljakov. Došlo je tudi nekaj državnih poslancev in drugih, na Dunaju prebivajočih Slovencev. V imenu „Slovenije" je prvi progovoril njen tajnik stud. iur. Dav. Zwitter. Pozneje so govorili različni gospodje prav zanimivo ; kakor nam poročajo, je dal povod zato še posebe Slovenec poljskega mišljenja dr. Murko. Ta gospod, ki v govoru in pismu razglaša in priporoča svoje separatistiško mišljenje, dobil je pa brzo tudi na kotnerzu primeren odgovor. Slovenci izvestno dobe ob-širniše poročilo o komerzu, ki se je drugače vršil po važnosti slavnosti prav dostojno. Došlo je bilo tudi več brzojavnih pozdravov.
V Ljubljani so se nekdanji „Slovenijani" posebe zbrali ter praznovali 25 letnico sedanjega najstaršega slovenskega dijaškega društva. „SI. Nar." je v posebnem članku spominjal se važnosti društva ter omenil, da je bilo doslej nad 700 členov tega društva, da pa razun jednega se ni noben izneveril narodu. Mi pristavljamo, da to utegne res biti, da je pa še resničniše, da je med temi tudi takih, ki so bili v svoj čas kot Slovenjani navdušeni za narodne stvari, da so pa sedaj jako mlačni,
popolnoma indiferentni Jn za pozitivno delo toliko kakor izgubljeni. Tudi prof. Šuklje je bil navdušen Slovenijan, a sedaj jo je uže pretiral do ovajanja, kakor da bi bili veleizdajniki ti. ki bi stremili k vstočni kulturi. In dr. Murko je bil menda tudi Slovenijan, in kak je sedaj, pokazal je ravno pri komerzu „Slovenije". Ti, kateri so bili, recimo pred 20 leti, členi „Slovenije", niso poznali še slovanskega kulturnega programa; v tem programu je pozitivna sila, in ker tedaj take sile ni bilo, poizgubljajo se mnogi bivši Slovenijani ne le kot Slovani, ampak celö kot slovenski separatisti. Izredni vzroki morajo biti pa pri teh, ki so bili še pred kratkim aktivni členi „Slovenije", a vendar prezirajo, zasmehujejo in pobijajo ta program, in k tem spada dr. Murko. Mi členom ne moremo boljšega priporočati, kakor da bi poleg pripravljanja za poklic, jednako marljivo pripravljali se za proučavanje tega programa. Le tako morejo paralizovati tuji vpliv in v opasnih urah trdno ostati pri praporu slovanske kulture. V tem smislu iskreno želimo, da bi ob 50 letnici „Slovenija" mogla gledati z večini ponosom na svojo prošlost, in jej posebe želimo, da bi jo ob slavnosti 50 letnice ne motili taki govori, kakoršen je bil — po poročilu našega dopisnika -- govor dr. Murkota.
A. Fr. Bolla, profesor talijanskoga jezika i knji-ževstva na pomorskoj i trgovačkoj akademiji, preminuo je 8. t. m. tuj u Trstu. Bio je učen kritik i odličan pisac. Nu nas ne zanima, što je napisao izvornikä — od važnosti je za nas za to, jer je preveo s hrvatskoga na talijanski, i dobro iv liepo. božanstveni epos Mažuraničev „Smrt Smail-age Čengiča". Od osobite je vriednosti predgovor u talijanskom prevodu.	Tr.
b) ostali slovanski svet.
Državni zbor. To pot se je dogodilo več zanimivega v koalicijskih klubih in raznih odsekih, nego pa v zbornici poslancev sami. Finančni minister pl. dr. Plener je razlagal, kako hoče urejevati nadalje valuto, in tu se je pokazalo, da se je dogovoril z ogersko vlado o predlogah, o katerih ni mislil, da jim bodo celö klubi koalicije ali vsaj skupine teh klubov nasprotovali. Dogovor z ogersko vlado je tak, da bi dajal skupni banki prevelik dar, v tem ko stavlja ista banka uslovja, katerih ne more sprejeti nobena vlada, in je bil tudi naš finančni minister prisiljen izreči se proti stavljenim us'ovjem. Šlo je torej zato, da bi se vladna predloga o odstranjenju drž. papirnatega denarja odložila vsaj toliko časa, dokler ne pridejo na čisto s skupno avstro-ogersko banko. Dogodilo se je, da se je večina pooblaščencev konservativnega kluba izrekla za odlo-ženje vladne predloge; vsled tega je načelnik grof Hohenwart naznanil, da izstopi iz konservativnega kluba. To je silno vznemirilo koalicijo ; nemška levica je začela člene konservativnega kluba ozmerjavati, in začela so se pogajanja, kako bi grofa Hohenwarta pridržali še nadalje na čelu konservativcev, ker drugače bi bil konec — koaliciji. In se ve da čez jeden dan in jedno noč je bilo vsaj za sedaj v konservativnem klubu vse poravnano. Tudi v poljskem klubu ni Šlo vse gladko; ali tam uže disciplina veleva, da konečno sklenejo vse takö, kakor zahteva koalicija in — specifična politika poljske frakcije. V vladni predlogi ostane bistveno vse neizpremenjeno, kljubu temu da razni strokovnjaki v zbornici in zunaj nje dokazujejo na milijone škode, ki
se provzroči. državi s tako manipulacijo; vse to pa bode le veliki židovski financiji na dobiček.
Isti finančni minister pl. dr. Plener je priobčil in potem ustno razložil tudi načrt o reformi davkov. Hočejo uvesti progresivni davek na osebno dohodnino, vsled tega pa znižati nekoliko zemljiški in različni hišni davek. Jedro reforme meri pa na to, da se poviša koncem koncev državni davek, kljubu temu da hočejo nekoliko milijonov od novega davka razdeliti med različne dežele. O tem bode še prilika govoriti.
V	tiskovnem odseku je bil razgovor med poslanci in notranjim pa pravosodnim ministrom. Glede kavcije utegne nastati polajšanje, glede koleka pa ne ; tudi gledč na svobodo razprodajanja novin hoče vlada nekoliko odjenjati. Sami levičarji, ki so vstvarili sedanji tiskovni zakon, se pritožujejo, da je svoboda tiska preveč omejena, a koalicija jim ne dovoljuje, da bi se potegnili za večo svobodo. Potem pa imajo dobro voljo, zopet prosledovati slovanske novine, kedar bi sami odločevali pri vladi. Kar se dostaje koleka pri listih, mogli bi ga pač izpre-meniti v davek, ki bi odgovarjal dohodkom od novin kot takih, torej ločenih od inseratnega dela. Tak davek bi popolnoma odgovarjal progresivnosti, ki se ima uvesti od osebne dohodnine Čudimo se, da slovanski členi tiskovnega odseka niso predlagali kaj takega; saj vendar ni pravično, da majhen listič kot tednik daje isti davek od 1 ekseinplara, kakor veliki židovski dnevnik, ki ima do milijona čistega dohodka na leto. Tu je največa nedoslednost in vsled tega tudi krivica, ki najbolj tlači novinarstvo vseh malih narodov.
V	ostalem se sedaj razpravlja vladna predloga o valuti v zbornici poslancev.
Poljske zahteve v Sileziji. Ko je grofPininski izjavil v državnem zboru, da se glede šolstva in jezika mora kaj ukreniti tudi za Poljake v Sileziji, so židovski listi ta govor hitro proglasili lahkomiselnim in napadom na koalicijo. „N. Fr. Presse" pisala je, da tega ni nikjer na svetu, da bi državni uradnik moral znati tri jezike, kakor n. pr. v Sileziji nemški, poljski in češki. „Csas" pa jo je zavrnil, češ, da tudi ni države, ki bi imela toliko narodnostij, vsako s svojimi težnjami, kakor je to v Avstriji, pa zakaj da bi se narodi radi uradnikov učili nemščine. Sicer se je poljsko plemstvo v koaliciji prestrašilo zaradi krika nemških levičarjev, in najbrže puste v Sileziji vse pri starem. Značilno pa je to, da Poljaki se za sileške Čehe niti zmenijo ne, dasi vedo, da Silezija sama spada pod češko korono. Češki listi uže znajo ocenjevati poljsko politiko, in niso radi, da bi se pristranski jedino Poljakom na korist reševala narodna jednakopravnost v Sileziji.
Maloruski novoeristi so se razcepili; oboji so bili preveč vladni, no jedni so izprevideli, da plačilo nikakor ne odgovarja uslugam, v tem ko drugi vstra-jajo v služenju tudi nasproti koalicijski vladi. V tem je nekaj analogije z razmero med slovenskimi državnimi poslanci.
Češki vseuSiliščniki v Pragi so 6. t. m. zbrali se na posovetovanje o zasnovi novega češkega vseučilišča na Moravskem. Razni govorniki so dokazovali to potrebo, kazali so na nemške odvetnike in zdravnike v Moravi, da bi se potem bolje razvijala češka književnost, da bi bilo dovolj dijakov, kakor dokazuje množeče se število na Praškem vseučilišču, itd. Po Binkoštih se bode posovetovanje nadaljevalo.
Jezikovno vprašanje na Češkem. Dnč 17. m.
m. je „Pražsky klub" v Pragi razpravljal o sedanjem stanju jezikovnega vprašanja na Češkem. Razpravo pričel je z uvodnim govorom dr. Šole, v katerem je orisal razvoj jezikovnega vprašanja na Češkem. Več kot 40 let, rekel je govornik, borimo se za naša narodna prava, med katerimi je najvažnejše pravo uporaba materinega jezika. Nekdaj boril se je češki narod složno za svoja prava, a tudi sedaj postopati obe stranki složno, v kolikor se dostaje narodnega prava, če tudi so pota nekoliko različna. Potein je razpravljal o zgodovinskih odnošajih med Nemci in Čehi, dokazujoč veljavo češkega jezika nad nemškim, do cesarja Josipa II., pod katerim so se začele germanizovati šole, vsled česar kmalo ni bilo uradnika, ki bi znal uradovati po češki. Pod njegovo vlado bilo je običajno nemško uradovanje, če tudi ne zakonito odrejeno, a tudi po cesarju Josipu II. ni izšel noben zakon, na kateri bi se mogli sklicevati, da je nemški jezik notranji uradni jezik. To dejstvo potrdil je nedavno pravosodni minister grof Schonborn. Zatem pride govornik do naporov čeških vodij leta 1848., da bi zakonito uvedli jednakopravnost, in omenja posebno dr. Riegrovih zaslug v tej zadevi. Navaja zatem razne naredbe izza leta 1848., katere dajejo češkemu jeziku ista prava, kakor nemškemu. Kromeriška ustava ustanovila je paragraf jednakooravnosti, ki je jednak našemu § 19. drž. osnovnih zakonov, a se ve da, da se isti ni izvel nikdar. Poznejša reakcija prinesla je Čehom germanizacijo. Dne 23. maja 1852. leta izdal je pravosodni minister Kraus naredbo, v kateri se omenja prvi krat „notranji službeni jezik". Nekoliko pozneje izdal «je isti minister drugo naredbo, s katero je ukazal, da naj se rabi nemščina kot notranji službeni jezik, toda ti naredbi niste bili nikdar objavljeni pravoveljavno ter tudi niste pravno obvezni. Leta 1856. izšla je na-redba, da se sme rabiti pred sodišči le nemščina, in da se sme češčina rabiti v spisih le izjemno, leta 1864. pa naredba, da se morajo razsodbe v čeških zadevah iz-davati v obeh jezikih, in še le minister Pražak izdal je leta 1886. naredbo, katera določuje, da se mora v čeških zadevah razglasiti razsodba na češkem jeziku. Zatem je presojal govornik § 19. drž. osn. zak., kateri si tolmačijo drugače Čehi in drugače Nemci. Čehi trdijo, da so pravne osebe narodi v svojej celoti, in to je mnenje vseh avstrijskih Slovanov; Nemci pa pravijo, da ne narod kot moralna oseba, ampak posamična oseba ima pravo, zahtevati narodno jednakopravnost. Dokler se tudi Nemci ne poprimejo istih nazorov, ni misliti na izvedenje § 19. Na to prejde govornik k uradovanju politiških, šolskih in cerkvenih oblastij. Politiškim oblastim sicer ni ukazan uradni jezik, vendar pa uradujejo ministerstva in namestništva, nemški; cerkvene oblasti varovale so vsekdar ravnopravnost. Govornik razpravlja nadalje o uličnih napisih v Pragi. Mestni sovet čakal je, dokler se ni rešila jednaka zadeva v Ljubljani; zmaga Slovencev pri upravnem sodišču pa je le nekaka Pirova zmaga, kajti upravno sodišče tolmači si člen XIX. le kot načelo brez izvršitve. Po teh nazorih utegnilo bi se slovanskim manjšinam dokazati, da v smislu čl. XIX. na temelju golega načela brez izvedbe nimajo zakonitega prava, da bi zahtevali rešitve v svojem jeziku, ako ni bilo uže posebe odrejeno kaj takega. Konečno omenja govornik še način, po katerem se objavljajo natečaji v službenem listu. Natečaji razglašajo se za Nemce nemški, za Čehe pa v dveh jezikih ; iz tega je razvidno,
da je Češka razdeljena jezikovno na dva dela: jeden nemški in drugi utrakvistiški, kajti češki se ne pripoznava, in tudi v čeških občinah je nemščina uradni jezik. Vsled tega nastaje vprašanje: kako naj se vedemo mi ? Naša stranka se nikakor ne smatra obvezano, da bi morala postopati rezervovano proti vladni koaliciji. Zaradi tega stavili smo v deželnem zboru predlog glede jezikovne vporabe pri raznih oblastih. Jeden glavnih naših naporov bil je: uresničenje jednakopravnosti v notranjem ura-dovanju. Kot narodu mora se nam upravljati na našem lastnem češkem jeziku. Koalicija sicer izjavlja, da naj počakajo narodnostna zahtevanja, toda mi ne moremo dopuščati, da nas germanizujejo i nadalje; ne moremo odlagati naših zahtev. Državno pravo pušča naša stranka začasno „in suspenso" ; kar pa se dostaje naših narodnih zahtev, zahtevati moramo odločno, da se izvršijo uže sedaj. Pred vsem nam je neobhodno potrebno, da se uvede češki notranji službeni jezik ; to zahtevamo in pri tej zahtevi ostanemo kljubu koaliciji. Dr. Pražak branil je utrakvistično načelo uže zaradi tega, ker ne bi se moglo ubraniti tesno združenje Nemcev v nemških pokrajinah, ako bi se uvedel samo češki službeni jezik. Utrakvistično načelo pa bi bilo po govornikovem mnenju jedino, po katerem bi se dalo kaj doseči pri današnjih razmerah. — Dr. Trakal je povdarjal, kako težko je rešiti jezikovno vprašanje na Češkem in v Avstriji v obče. To vprašanje mora se rešiti ali tako, da se proglasi jeden jezik kot državni (kakor na Ogerskem), ali pa, da se proglasi jednakopravnimi več jezikov. Na Češkem stavili so uže konkretnih predlogov za rešitev jezikovnega vprašanja na temelju jednakopravnosti, posebno v načrtu narodnostnega zakona, kateri se je dodal osnovnim zakonom, in kateri naj bi postal nekako deželni osnovni zakon. Dr. Šolcev predlog da je nastal iz Dunajskih punktacij. Staročoška stranka izjavila je bila, da je potrebno v izvršitev punktacij popolno izvr-šenje ravnopravnosti v deželi, predno se omeji okraji po narodnostih, in v tem smislu stavila je svoj predlog. Od te dobe pa so se odložile punktacije, in danes so odnošaji deloma spremenjeni, kar je vsekakor važno glede vsebine jezikovnega zakona. Govornik zagovarja utrakvistično načelo za vso Češko, vsled česar bi morale oblasti razpravljati na onem deželnem jeziku, na katerem je bila podana vloga. Dalje želi govornik, da se jezikovno vprašanje pretrese vsestransko in temeljito, ter zaključi, povdarjajoč, da se mora izvesti in zajamčiti vsekakor jednako pravo obeh narodnostij in njiju jezikov v vsem kraljevstvu v smislu današnjih odnošajev in potreb. — Dr. Šole odgovarja, da se njegov predlog sicer ne opira baš na utrakvistično načelo, _ katerega pa tudi ne zanikuje. Povdarja, da je treba Čehom ra-čuniti ne le z 8 milijoni avstrijskih Nemcev, ampak tudi s 40 mil. Nemcev v nemškem cesarstvu. Težava jezikovnega vprašanja da je v tem, ker avstrijski Nemci niso federalisti, marveč centralisti. Državni jezik ne sestaje sicer de lege, pač pa de facto, radi česar je treba označiti meje, katerih nemški jezik ne sme prekoračiti. Češko narodno telo stoji uže tako pod nemškim vplivom, da se nikakor ne more priporočati rešitev narodnostnega vprašanja na temelju utrakvizma; treba je trdnejšega jamstva. Dokler sestaje sedanja koalicija, izvestno ni nadejati se, da se izvedejo te skrčene zahteve, katere odbijajo Nemci uže iz razlogov pristojnosti. — Dr. Fr L. Rieger strinja se z nazori dr. Šolca. Želeti je treba, da se vsakdor priuči obema deželnima
jezikoma; toda nemška oholost ne mara učiti se „infe-rijornemu* češkemu jeziku. Obžalovati se mora, da je danes taka, da se Nemci ne marajo učiti češki, Čehi pa ne nemški. Povdarja se sicer, da so razmere danes drugačne, kakor so bile nekdaj, kajti opraviti imamo z velikim nemškim narodom. To je res; toda pri nas je še drug narod, mogočniši nego so ostali narodi, in to je narod birokratov. Baš ta narod brani se zaradi tega, ker mu je to priležniše, nego kakoršne koli preosnove, in proti tem birokratskim razvadam naperjen je dr. Šolcev predlog. Govornik omenja naposled, da je treba pomisliti, da se ne more doseči vse hkrati, in da se mora napredovati vsaj v jednej stvari, da se more potem prestopiti k drugim vprašanjem.
Zadušnice za Zrinskega in Frankopana so bile zadnji dan meseca aprila t. 1. v cerkvi čč. oo. frančiškanov v Zagrebu. Na sredi cerkve dvigal se je krasan s cvetlicami okrašen oder, okolo katerega se je zbralo lepo število hrvatske vseučiliščne mladeži, ki je prišla v cerkev z zastavo, zagrneno s črnim velom. Pri za-dušnicah za te hrvatske mučenike, katerih so se pred leti udeleževali običajno samo vseučiliščniki, zastopani so sedaj vsako leto malo da ne vsi stanovi. Pri maši so kaj krasno peli vseučiliščni dijaki.
Prvi sestanek krščanskih arheologov v Spletu. Uže lansko leto namerjali so se krščanski arheologi sniti v omenjenem mestu; to pa se je radi tedaj raz-širjajočih se vesti o koleri moralo odložiti na letošnje leto, in sicer odmenil se je za to 20., 21. in 22. dan meseca septembra. Odbor poživlja na ta sestanek: 1. ono gospodo, ki se bavi s krščansko arheologijo, cerkveno povestjo, patrologijo ali zgodovino in povestjo dalmatinsko ; 2. vse one, ki podpirajo te nauke in vse prijatelje te prezanimive zemlje. Na sestanku bode se razpravljalo: 1. Katere krščanske starine so bile doslej razkrite, raziskane in proučene v Dalmaciji in bližnjih pokrajinah; 2. Koliko se je v zadnjem desetletju storilo za razvitek poznanja krščanskih starin bodi si v Evropi sami, ali izven Evrope; 3. V katerih mestih naj bi se napravili krščanski muzeji; 4. Kaj je storiti, da se na vseučiliščnih in bogoslovnih zavodih napravijo stolice za krščansko arheologijo in patristiko;
5.	Kako morajo in morejo umetniki, ki se pečajo s cerkvenim slikarstvom in kiparstvom, porabljati one plodove, ki jih jim podaje nauk o krščanski arheologiji;
6.	Katero pot je treba ubrati pri raziskovanju krščanskih starin, na katera pravila je treba posebno paziti pri opisovanju starih stvarij, in kako bi se najbolje dale napraviti v to svrho slikane knjige, da bi bile i vkusne in ne predrage ; 7. O zasnovi zbirke krščanskih napisov za Avstro-Ogersko (Corpus Inscriptionum christianarum Austro-Hungariae) in o časopisu, ki bi prinašal opomnje in učene razprave o krščanskih starinah vseh učenjakov sveta. Gospoda, ki se misli udeležiti tega sestanka, naj to pismeno javi poverjeniku Msgru Franu Bulič-u, ravnatelju c. kr. gimnazije in arheologiškega muzeja v Spletu.
Ogerski Romuni. V Aradu je bil 3. t. m. shod Romuncev, 2000 oseb.; shod se je izrekel proti cerkveno-politiškim reformam. Zatem je pela mladina rusko himno v romunski osnovi in romunske narodne pesmi.
Dnč 7. t. m. je pričela pravda pred Kološko poroto zaradi znanega „Memoranduma" iz 1. 1892. Toženi so dr. Jan Ratiu, advokat v Sibinju, Evg. Brote, posestnik tiskarne, in mnogi drugi, med njimi tudi svečeniki, vseh
skupej 27. Tožba se ogiblje glavne stvari in se spodtika jedino nad formalnostjo. Glavna stvar v spomenici pa je bila ta, da se narod hoče braniti popolnega poma-djarjenja. Romunci, kakor Slovaki nimajo nikake dejanske jednakopravnosti. Na Erdeljskem ali Sedmograjskem voli 200.000 Madjarov več poslancev, nego pa 1,500.000 Romuncev. Na 60.000 Romunov pride 1 poslanec, na 5000 Sikulov pa tudi jeden!
Znano je, da kljubu pritožbam, ki so se razglasile po vsej Evropi, madjarska gospodovalna stranka noče nič slišati o teh pritožbah; a čudno ni, da romunska mladina zunaj Ogerske, ravno sedaj v novi spomenici dokazuje, kakó se tlači romunska narodnost na Ogerskein.
Tožba je sosebno zastran te točke: „Historično pravo, ravno tako tudi sedmograjsko državno pravo in pa pragmatična sankcija, jamči Sedmograjski za avtonomijo. Ta avtonomija pa je uničena po uniji, in sicer na način, ki se protivi državnemu pravu Sedmograjske. Vsled tega postopanja žaljen je romunski narod gledé historičnega in narodnega svojega prava, kajti unija se je uvedla brez privoljenja Romunov; in sicer v zboru, zastopniki katerega so se naslanjali na osnovo volilnega zakona od 1. 1790,—91. in zakona od 1. 1848., torej na osnovo zakonov, ki spadajo v dobo temnega fevdalizma. Unija je poguba vsega prava romunskega naroda in osnovnih zakonov, ki zajamčujejo Sedmograjski avtonomijo".
V Romuniji se vršč velikanske demonstracije zaradi te pravde.
Na Ogerskem se odlučuje ravno sedaj usoda civilnemu zakonu, s tem pa tudi usoda vlade Wecker-lejeve in vseh njegovih cerkveno-politiških predlog. Katoliška in pravoslavna cerkev je poslala vse svoje više pastiije v zbornico magnatov ; primas in patrijarh Bran-kovic sta v istem smislu pobijala predlogo kot nasprotno naukom katoliške cerkve in pravoslavja. Vse, kar je zares še konservativno v plemstvu, je odposlalo svoje člene v zbornico; isto je storila tudi liberalna stranka. Židovsko novinarstvo, ko vidi, da gre za malo glasov, začelo se je tresti, zajedno pa žugati celó proti najvišim mestom. Papež je sam molil v svoji maši, da bi se po zbornici poslancev sprejeta predloga odklonila v zbornici magnatov. Weckerle pa se je izjavil, da odstopi, ako se to zgodi. Groženje, če propade predloga, bode sledilo v raznih oblikah, ali stvari madjarske liberalne stranke so gnjile, in treba je dobre metle, pa bi se počistilo.
Madjarsko gospodarstvo proslavljajo ; sedaj pa so madjarski težaki sami razkrili, da je med njimi velika nezadovoljnost. To peče tisto madjarsko gospodo, ki rada vse prikriva in hoče na zunaj lesketati.
Madjari na Reki bi se radi odcepili od Senjske škofije. V „Pester Lloydu" čitamo, da je prebivalstvo mesta Reke uže pred več časom naprosilo madjarskega ministra za bogočastje, da se naj Reška katoliška cerkev odcepi od Senjske škofije. V zadnji seji mestnega zbora pa da je neki zastopnik urgoval rsšenje te prošnje; predsednik mu odgovori, da se ta reč dožene kmalu.
Košut in Rusija. V „Mtinchener Neueste Nach-richten" napisal je K. Blind o Košutu skico, v kateri se med drugim nahaja tudi naslednje: Košut je 1. 1849. predlagal predsedniku madjarske revolucijonarne vlade B. Semere-ju in ministru K. Bačani-ju, da naj se pošlje deputacija ruskemu carju Nikolaju Pavloviču, kateraga
naj naprosi, da prevzame rusko korono kot princ ruske carske rodovine. Pozneje je Košut glede ogerske korone obrnil svojo pozornost tudi na prince Koburške in Leuch-tenberške, a naposled bi bil rad, da se popne veliki knez Konstantin na ogerski prestol.
Sv. Save spomin. Vse Srbstvo je dan 27. aprila, t. j. 9. maja n. st., praznovalo v cerkvi in šoli 300 letnico sežganja ostankov sv. Save. Ta blagovestnik krščanstva med Srbi je umrl 12. jan. st. st. 1236 v Tr-novu, na dvoru bolgarskega carja Jovana Asena, kjer je bil v gostih, vračajoč se iz svetih krajev. Iz Trnove kralj Vladislav prenese truplo sv. Save 1237 v Srbijo in položi v monastir Mileševo. L. 1593 je prezimil Sinan-paša, rodom Arnavt, v Belgradu; tu, mu Ahmet beg Očus, tudi Arnavt, donese, da Turki verujejo sv. Savi, in da se krste. Vsled tega ukaže Sinan-paša iznenada vzeti ostanke sv. Save ter nesti v Belgrad, kjer so jih sežgali 27. aprila st. st. na Vračaru. Turki, katere so ovadili, da se krste, so bili Srbi, Bosanci in Hercegovci. Ta spomin torej so sedaj slavili Srbi vseh krajev; saj je sv. Sava, kakor pravi „Tjiac Ilpuoropna" ne samo zapalil med Srbi luč prosvete in utrdil pravoslavje, nego tudi s svojim duhom podrževal narodno jedinstvo med rodnimi brati jedne krvi i jednega jezika, tudi ko bi ne bili jedne vere, in tako dela i danes.
Kralj Aleksander je razglasil 17. aprila t. 1. približno to-le: „Mi Aleksander I., po milosti božji in narodovi volji kralj Srbije. Na predlog našega minister-skega soveta ukazujemo: da zakon z dne 14. marca 1892 in sklep narodne skupščine z dne 31. marca 1891 nima nikakoršne zakonite veljave. Naš oče njeg. Veličanstvo kralj Milan in naša mati nj. Veličanstvo kraljica Natalija imata kot člana naše kraljeve obitelji zopet vse one pravice in dolžnosti, ki so jima zajamčene v ustavi in zakonih". — Vsa Evropa, ki količkaj objektivno presoja stvari, je jedina v tem, da je mladi kralj rušil s tem ukazom ustavo, in naposled je srbsko najviše sodišče razsodilo, da je ta ukaz protizakonit, ker sam kralj ne more brez sodejstva skupščine razglasiti takega ukaza. V obče Evropa tudi sodi, da povrat in vpliv Milanov ni le nesreča za Srbijo, ampak tudi za prestol Obrenovičev. Zapad, židovska sopomoč in Milan spravili so uže do sedaj Srbijo v financijalno neugodno položenje; spravijo jo pa tudi v politiško opasnost, tako da postane še veča igrača zapadnih interesov.
Na Bolgarskem je Stambulov zopet dobre volje, odkar je sultan s posebnim ukazom privolil v zopetno otvorenje bolgarskih šol v Macedoniji. Stambulov je naznanil sultanu zahvale naroda, in sultan je zagotovil, da mu je pri srcu blagostanje zvestega bolgarskega naroda.
V Romuniji je narodna stranka, kakor pišejo „Moskovske Vedomosti", navdahnena z antidinastičnim ali, bolje rečeno, antihohenzollernskim duhom, in to so njeni privrženci ob priliki poslednjega prebivanja Ferdinanda s soprogo v Jašu očitno pokazali. V deputaciji, ki je pozdravila princa, ni bilo nobenega zastopnika narodne stranke, in na večer mestnega razsvetljenja narodna stranka ni razsvetila doma svojega kluba.
Poljska mladež v Varšavi uprizorila je 17. aprila t. 1. demonstracijo v spomin poljskega junaka Kilinskega, ki se je odlikoval v borbah za samostalnost Poljske pred 100 leti. V dan 17. aprila pred 100 leti
posrečilo se je Kilinskemu, da je v noči napadel in premagal rusko posadko v Varšavi, kjer se je vnelo tedaj pravo mesarsko klanje. Ruski vojaki bili so napadeni v snu; predno so se dobro zdramili, so jih Poljaki uže večinoma pobili. Stoletnica tega čina slavila se je v Varšavi s tiho s. mašo v cerkvi sv. Ivana. Po maši pa je šlo do 300 mladičev v Donavsko ulico, kjer je prebival Kilinski, ter so tam demonstrovali. Ruske oblasti so zaprle okolo 200 osob, ki so se udeležile te protiruske demonstracije.
Italija. V drž. zboru je bil razgovor tudi o zunanji politiki. Crispi je med drugim obžaloval, da ni zmagala Italija 1. 1866., in da vsled tega ni prodrla do vstočnih Alp (Ostalpen), katere po njegovem mnenju bi vstvarile naravne meje državi. Tu se vidi, kake namere goje v Italiji, a glavno židovsko-lib. glasilo na Dunaju hoče poblažiti navedeno izjavo Crispijevo. No, imamo „patrijotiške" liste v Avstriji!
Jednota Amerik. Slovencev. Dne 1. aprila so se sešli v mestu Joliet zastopniki 10 slovenskih kato-ličkih podpornih društev iz raznih delov Zj. držav; združili so se, da ustanove skupno podporno društvo, kateremu so dali naslov „ Kranjsko-slovenska katoliška jednota". Drugi so predlagali ime „Jugoslovanska katoliška jednota", a niso dobili večine zato. Predsednik je Jos. Stukel, (N. Indiana Str., Joliet. 111.) Nam se zdi ime preveč omejeno; vsaj pridevek „Kranjsko" bi bili morali opustiti; kako se hoče primorski, štajerski Slovenec ali n. pr. istrski Hrvat pridružiti takemu društvu ? Ali hočete te rojake izključevati ? Ali ni bilo nikogar, ki bi bil primerno pojasnil neumestnost takega naslova? Popravite to napako vsaj na zborovanju 1. 1895., katero bode 4. in 5. jul., torej v dan sv. Cirila in Metoda v Toweru.
—<$/— KNJIŽEVNOST,
Glagolita Clozuv. Vydal dr. Vdclav Vondiik. Se tremi svetlotiskovvmi pfilohami, V Praze 1803., 4", 126. Slovenski slavist V. Oblak opozarja na to novo izdanje tudi v „Ljub. Zvonu" (5. z v., str. 319, potem na svojo oceno v „Archivu" 588—594.)
Jan Švab, povidka z dej in českych od Fr. Hrnčife Nakladatelstvi dr. Fr Bačkovskčho.
Selške crtij. Napsala Tereza Svatova. Nakl. „Li-buše", Matice zabavy a vedčni.
Časopis společnosti pratel starožitnosti českych v Praze. Praha. Ročnik II., č. t.
Stare povesti češke. Napsal Al. Jirasek. Seš. 4. Nakladem I. R. Vilimka v Praze.
Historickd mluvnice jazi/ka českelio. Napsal Jan Ge-bauer. Dil I. Hlaskoslovi. Nakladem F. Tempskeho v Praze a ve Vidni.
„Naše doba". Revue pro vedu, umšni a život socialni. 7. štev. obseza: Slovanske studie Jana Kollara Slovanska vzajemnost. Piše T. G. Masaryk. — Francesco Crispi a Italie (J. SI.). — Z Ruska do Čech I. (—o—).
Itd. Potem razgled na znotraj, zunaj, socijalni, kritika, poročila in obzor časopisov. V tem snopiču je I. del razprave o spisu Kollarjevein o slovanski vzajemnosti, prof. Masaryk poroča tu o vsebini spisa; v II. in III. delu hoče podati pa kritiko in pojasnila. Nas bode ta razprava zanimala tudi zaradi tega, da bomo primerjali spis Slovenca dr. Murkota, ki ga je 1. 1893. v Kollar-jevem Almanahu čeških in slovaških dijakov priobčil o istem predmetu.
„Naše Doba", kakor uže znano, izhaja v Pragi, in stoji na letu 6.50, na četrt leta pa 1.70; ima v vsakem sešitku 80 str. 8°.
Rozhledy, socialni, politické a literárni. Vydává a rediguje: Jos. Pelel v Chrudimi. Čislo 7.: Dr. Č. Klier: O polepšovacich ústavech v Rakousku. — Dr. J. Ja-kubec: Politické a sociálni názory v Kollarové poesii. — ff — O úkolech lidové strany na Moravé. — Ch.: seskupení a zastoupení zajmové. Po tem poročila o duševnem gibanju za mejami, o domači politiki, gospodarstvu in flnancijah. — „Rozhledy" izhajajo 25. dne vsakega meseca na 56 str. in stojé vse leto 5-10, četrt leta pa 1-30. Ta mesečnik deluje v pozitivnem smislu, in v posebnih razpravah kaže, da se dotika vprašanj, ki posebe zanimajo Slovanstvo. V 7. snopiču mika nadaljevanje spisa o politiških in socijalnih nazorih Kol-larjevih.
Spevy slovenske. Sbierka lúbosntych, vojenskych, rolnickych atd. piesní. Sobieral I. A. Jančik. V Buda-pešti. Nákladom Kolomana Rozsa a jelio manželky. 1894 Str. 16° 478. C. 80 kr.
Slovenske Polilady. Časopis zábavno-poucny. Re-daktor a vydavatel: Joz. Skultety. Sošit 5. obseza poleg leposlovnih spisov in pesmij n. pr. razpravo: „O ná-božnych piesnách kancionálu turo-lúckeho. Podáva V. Houdek." Ta dragoceni spomenik slovaških ornamentov je spisal in narisal turo-luški rektor Ján Liborcansky 1. 1684. — Fr. Pastrnek nadaljuje : Študovanje sloven-činy. — Pavel Križko podaje: „Prispevky ku poznaniu slovenskej reči." V obče spadajo „Slovenské Pohlady" k najboljšim leposlovnim in znanstvenim časopisom slovanskim. Stojé na 1. 5, na pol 1. pa 2.50 gld. Izhajajo: Turciansky Sv. Martin (Turóc — Szt.-Marton).
Cp6uja 1834. HiiCMa rpoijia 'BoajieKOHTa rpoqpy JI,e-BHJity, MimiiCTpy ciiojiHiix uocJioBa y Ilapnay, o TasaiuiteM cTaiby Cp6nje, 03; aKa^eMHKa Gr. HoBaKOBiiha. CnoMeniiK Cpn. Kp. aKa^exiije XXIV. Y Keorpa^y 1894.
Karajioz nap. áuÓMioreKe y Eeozpady. I. Kií>iia:eB-hoct cpncKa. Kp. cpn. apac. niTajinapnja 1894. R. 10 hbh.
„Eocancjca Bujía", ki izhaja uže IX. 1. v Sarajevu kot „jijict 3a aaóaBV, noyuy n kitnsebhoct, pridala je 7. št. (april) t. 1. še posebno št. kot dodatek 15. br. 1. 1893., in sicer v spomin Gunduličeve in Obodske proslave. Na prvem mestu ste sliki bar. Gondole, predsedn.
odbora Gunduličeve in P. A. Rovinskega, predsedn. odbora Obodske slave; ima potem sliko Gunduliča, odkritja njegovega spomenika, in Obodskega mestica v Črni Gori. List posebe kaže, da Obodska tiskarna je bila mati mnogim drugim, v katerih so se tiskale jed-nake. cerkvene knjige na staroslovanskem jeziku.
Bruna u.ni HpaBOjiemie. CtcTaBiLit Ahtoht. EeaeH-liieira. (CočcTeHHO ro^ainre Ha ciHimiiTe.ia). U.iob,t,hbt,. Jl,py®ecTBeHHa neiaTiinua „Ctrjiacne". Crp. VIII. -(- 138» 8° ijiHa 2 JieBa. Prof. Bezenšek, slovenski rojak, ki na gimnaziji v Plovdivu prodava etiko, logiko in psihologijo, predlagal je bolgarskemu naučnemu ministerstvu, da se sprejme etika kot naučni predmet v VII. gimn. razredu; to se je sprejelo, in je po nalogu spisal on tu navedeno knjigo. Kakor poroča v predgovoru, razpravljal je etiška načela po različnih knjigah, sosebno pa ga je vodil dr. G. v. Gizicki: „Grudzuge der Moral. Gekronte Preis-schrift". Leipzig 1893. Med slovanskimi deli navaja rusko: K. KaBejnrai.: „Satanu eniKn". CIIE. 1887.
Pycjcax xpuCTOMariH. Ct pyccKO-HeuiKO cep6eKiiMrf> c.i0B0yKa.3aTe.icin,. Upora. Ka^aie-ib 8 BaiieiKa. Ta hre-stomatija ima na besedah tudi ruski akcent.
Kuaaa YepuozopcKazo hhko.iaa EajiKaHCKaa IJapaua, Apana bi Tpei"L jj,ijfictbiaxi. IIepeBe.ii, cf, cep6cnaro M. iKepaHii. Ma^airie A. C. CyBopima. C. Heiep6ypri, tiiiio-rpat|>ia A. C. CyBopHHa, 9pTe:ieB'L nep. fl. 13. 1895. II,. 2 py6.ia. Žerajič je to vsemu Slovanstvu znano delo sedanjega črnogorskoga kneza izborno preložil na ruski jezik in to po duhu, kakor po poetiški lepoti.
Listnica uredništva.
Tem, ki so po nas naročili Dimitrijevičevo rusko slovnico, naznanjamo, da se je zakasnila, in sedaj kmalu zvemo, ali jo še dobimo pred novim izdanjem. — F. M. B. Dotične pesmi dobite pri Zagorjanu, knjigarju, v Ljubljani. — Razni dopisi in spisi, ki se niso se priobčili, pridejo kmalu na vrsto. — Na razne strani, kamor smo dolžni odgovor, odgovorimo posebe. — ? ? Pesem „Žensko vprašanje" ima dobro vsebino, ali nima gladke, ugodne oblike. Nekoji verzi so preveč trdi. U drugih je jezik nemški, ne slovenski. „Kle-vetnikom" nije od važnosti. Na oni način morda se pravdati privatno, ali ne v „Slov. Svet-u". Morda bode drugi krat bolje. Do videnja! — A. B. u Zadrit. Cim nam se prijavi više početnika, tim bolje. Sto bude valjano, donest čemo prije ili kašnje. Mi ne bacimo nijedne stvari u koš, dok je nismo proučili. Pitate nas, je li naš list razširen ? U Hrvata nije baš odviše. Da ste nam zdravo! — M. K. v Ljubljani. Vaše novele ne moremo sprejeti, ker nimamo prostora za proizvode take vrsti. Zdravo i sretno!
Milan Z. Br. u Zagrebu. Veoma nam je drago, što ste nam se opet javili. Jednu čemo pjesmicu donesti. — Vi pjevate o jadu i hadu, kano da ste doživjeli i proživjeli više nego ... je pravo i zdravo. „Medju cviečem u prirodi Divna ruža procvjetala, Miri som mi rosnih usna Suhu žedju utišala. Ah, i sada znade često
Ožednuti duša moja, Al je nema tko da poji — Usahla su usta tvoja". Zar je jektičava ili je umrla? — U drugoj pjesmici pjevate suncu: „Zorom opet kad zasjaješ, Hladno bit če srce moje". To ste napisali 26. 4. — po tom ste 27. 4. bili mrtvi, a 28. 4. su Vas upokali. U istoj pjesmici kažete zlatu svome : „Poljubi me jošte jednom, Ružo sladka, dok je doba (malo prije ste rekli, da su joj usta usahla); Ljubiti če ova usta (Vaša usta!) Sjutra črvi na dnu groba" (brrr.... zar čemo Vam poslati „SI. Svet" u grob medju črve ?) Mi smo se bojali ... ali nas je umirila pjesmica „Lijek mojoj tugi", u kojoj nam pričate, da ste bili u gostioni, gdje ste se napili crvenike vina, nazdravljajuči mladoj, dražestnoj krčmarici: „Dodji amo, da se kucni S grličico' i soko sivi! Tvoje vino srce lieči — Ja te ljubim! Bog te živi!" inis coronat opus.
—	Ili je možda jedna pjesma spjevana p6 godine prije od druge?
—	Nekoj su stihovi gladki i sladki. U pjesmici „Cijek mojoj tuzi" ima duhovitosti. Do vidjenja!	Tr.
Oponin a upravništva. Nekateri naročniki so na dolgu od več let; kljubu večkratnim opominom na tem mestu, oziroma tudi po pismih, se ne zganejo. Nismo nikdar mislili, da bodo tako zanikarni nasproti nam; oni so izjeme med našimi naročniki, ali so, in zato nam ne morejo zameriti, ako bodemo tudi mi postopali proti
njim — izjemno, s pomočjo sodnijsko. Če se hočejo izo-gniti izrednim stroškom, naj poravnajo do konca tega meseca svoj dole;.
Pfijmu rždneho jednatele pro privatni obchod se lnen^m zbožim za vysokou provisii. Ctene nabidky pod adressou:
JOSEF KEJZLAR jun.
Červeny Kostelec — Čechy. (RotK Kostelec — Bohmen)
Barrnticlniii nhl*a7V pfinaši každč čislo najlacinejšiho
fllfUUaMJIt/ UUIfllij obrazkoveho časopisu pro lid
OCjOdy UdJcltl. Jedn°Miva čisla pouze
V predplaceni pulletne 80 kr., ročne I zlati 60 kr. i s poštou.
Každe čislo pfinaši velliy v^bor kresne četbv a četna vyobrazeni provedena barvotishcm, — Každy, kdo požada, obdrži čislo na ukazku. — Sberatelum neb tem, kdož by se chteli zabavati prodejem, povolujeme zvlastni vyhody.
Veškere dotazy a objednavky vjrizuje obratem
Administrace časopisu „Besedy Udu"
v Praze-II., Karlovo ndm. i. 34.
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 8 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. — Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstn, ulica Farneto št. 44.
Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik. —
Tisk tiskarne Dolenc.