! 8  Cerkev se je skozi stoletja svojega obstoja stalno sreèevala z ljudmi, ki so se od nje od- daljili. @e od prvih stoletij naprej so se ver- niki oddaljevali od Cerkve: nekateri so po- stali mlaèni in nedejavni kristjani, drugi pa so se oddaljili na dogmatiènem podroèju. Oèetje so se zavedali dol`nosti, ki jo imajo kot kristjani, duhovniki in škofje, da posku- šajo pripeljati nazaj izgubljeno ovco (prim. Mt 18,12-14). Ta èlanek je namenjen pred- vsem tistim naporom in razpravam, s kate- rimi so se oèetje sooèali zaradi dogmatiènih vprašanj. Ravno sreèanje s krivoverci je bilo odloèilno za razvoj kršèanske teologije. Pojav ebionitov1 je spodbudil razmišljanja o Jezu- su Kristusu, ki je veè kot prerok, saj je Gos- pod. Kot protijudovska reakcija se je v 2. sto- letju pojavil markionizem, ki je loèeval med Bogom Stare zaveze, ki je tudi stvarnik, in Bogom, ki se je po Jezusu razodel v Novi za- vezi. Ker je Markion zavraèal celotno Staro zavezo in del Nove zaveze, je njegova zmota zagotovo odloèilno prispevala k dokonènemu oblikovanju kanona svetopisemskih knjig (prim. Padovese 1994: 42-43). 5 ,   Zagotovo pa je zagon kršèanski teologiji dal gnosticizem. O izvoru gnosticizma obstaja veè teorij; glavno vprašanje pa je, ali to kri- voverstvo izhaja iz kršèanstva ali pa ima pred- kršèanske korenine. Veliko raziskovalcev tega pojava je preprièanih, da je gnosticizem na- stal loèeno od kršèanstva, in se pri tem skli- cujejo na nekatere rokopise, ki so jih leta 1963 našli v Nag Hammadiju v Egiptu, v bli`ini > ' =& - 3 " .   * -   Luxorja. M. Simonetti pa nasprotno meni, da se tudi v teh rokopisih nahajajo znamenja svetopisemskega vpliva (prim. Simonetti, Prinzivalli 2002: 56). Ko govorimo o gnosti- cizmu, si ne smemo predstavljati enotnega religioznega sistema, ampak je pod tem poj- mom mogoèe zdru`iti veliko število razliènih gnostiènih gibanj,2 med katerimi pa je najbolj poznan Valentinov sistem. Proti valentinjan- cem je veliko polemiziral sv. Irenej. Valentinov sistem ima bo`ansko sfero, ki je pleroma. Del plerome so razliène skupine eonov, ki so emanacija prvega in popolnega eona, ki ga sestavljata Buthos in Sige. Buthos je Oèe, ki je nepoznan in je vir vsakega biva- nja. Njegov `enski del Sige rodi prvo emana- cijo, ki po nekem procesu izhajanj pripelje do stvarjenja. Vsak od eonov je manj popoln od predhodnega eona. @enski del zadnjega eona bo`je plerome je Sophia, ki ima strast (pathos) spoznati Oèeta, namesto da bi rodila naslednji eon, zato izloèi neke vrste »splav«, zaradi èesar se ona sama razbije in postane Sophia Acamoth. Ta v doloèenem trenutku rodi Demiurga, boga Stare zaveze, ki kasneje ustvari svet in s tem tudi ljudi treh vrst: ma- terialne (hulikoi), duševne (psuchikoi) in du- hovne (pneumatikoi). Ljudje, ki pripadajo skupini materialnih ljudi, bodo unièeni. Du- hovni ljudje bodo rešeni, saj v sebi nosijo is- krice bo`anske plerome; duhovni ljudje se lahko poistovetijo z gnostiki. Gnostiki so is- tega bistva z bo`ansko pleromo. Edina skupi- na svobodnih ljudi, ki še nima povsem do- loèene usode, so duševni ljudje, ki jih gnostiki identificirajo s kristjani. Kristjani so zato po- # klicani, da se spreobrnejo, in so dele`ni mi- sijonarskega dela gnostikov. Bo`anska plero- ma je izloèila Odrešenika, ki ima nalogo, da reši ne samo Sophio, ampak tudi vse delce bo- `anske plerome, ki je prisotna v ljudeh (prim. Simonetti, Prinzivalli 2002: 54–55). Ta Odre- šenik je Jezus Kristus, ki ima nalogo, da v du- hovnih ljudeh zbudi speèe iskrice bo`anske plerome. Kristus je tej skupini ljudi izroèil skrivni nauk in sedem besed, s katerimi se bodo po smrti mogli prebiti skozi sedma ne- besa ter se vrniti k pleromi. Vrnile se bodo le duše, materialno telo pa bo unièeno. S tem mitom so valentinjanci `eleli razlo`iti prisot- nost zla na svetu: svet je ustvaril Demiurg, ki ni bil popoln, in ne pravi Bog (Buthos). Odrešitev ni odvisna od spreobrnitve, ampak od gnoze, ki jo je v primeru valentinjancev razodel Jezus. Èlovek, ki je odtujen od pra- vega Boga, ima nalogo, da se zbudi in spozna svoj bo`anski izvor. Ta in podobni gnostièni sistemi pa so bili povsem nesprejemljivi za cerkvene oèete, ki so se lotili boja proti gnostikom. Sv. Irenej (ok. 140 — ok. 200), ki je bil škof v današ- njem Lyonu v Franciji, je najpomembnejši pisatelj z izrazitim namenom boja proti kri- voverstvom. Njegovo osrednje ohranjeno delo Proti krivoverstvom `eli razkriti in iz- podbiti la`no gnozo. V prvi knjigi tako Ire- nej predstavi razne gnostiène skupine, v drugi knjigi pa s pomoèjo razuma spodbija trditve valentinjancev in markionistov. Tudi v tretji in èetrti knjigi predstavlja argumente proti gnostikom: v tretji knjigi ti izhajajo iz nauka Cerkve o Bogu in o Kristusu, v èetrti pa iz Jezusovih besed. Peta knjiga je name- njena veri v vstajenje mesa, ki so ji naspro- tovali vsi gnostiki (prim. Quasten 2000: 257; Simonetti, Prinzivalli 2002: 94-96). Ire- nej v nasprotju z gnostiki trdi, da je za zve- lièanje vsakega èloveka potrebno odrešenje, in da je vsak èlovek zmo`en prejeti odrešenje. Odrešenik je Jezus Kristus, ki je èloveka rešil su`enjstva greha, smrti in satana. Ker se bori proti gnostikom, Irenej ne govori o po- bo`anstvenju èloveka, govori pa o tem, da je Kristus vse povzel (rekapituliral) v sebi. Irenej `eli s svojim spisom v prvi vrsti pos- variti kristjane pred nevarnostjo, ki so jo za takratno Cerkev predstavljali gnostiki, in s kazanjem na njihove zmote prepreèiti, da bi kristjani zapustili Cerkev in se pridru`ili zmotnemu nauku, ki ne izhaja iz cerkvene tradicije niti iz apostolskega izroèila. Lyon- ski škof se ne poskuša pribli`ati gnostikom, ampak se jim z odloènimi argumenti postavi po robu. Povsem drugaèe pa je ravnal veliki Aleksandrijec Origen (ok. 185 — ok. 253). Origen je sledil Klemenu Aleksandrijske- mu, ko je kristjana, ki je duhovno poglob- ljen, imenoval pravi gnostik (prim. Simonet- ti, Prinzivalli 2002: 123). Veliki ekseget in teolog se je imel za èloveka Cerkve. V uvodu knjige O poèelih Origen pojasni, da sprejema ne samo Sveto pismo, ampak tudi nauk cerk- venega uèiteljstva, ki je prišel do njega preko apostolskega nasledstva. Tista vprašanja, ki jih Cerkev še ni definirala, pa so predmet njegovega razmišljanja.3 Origen tako verjame v predbivanje èloveških duš, ki so padle na ta svet zaradi oddaljitve od Boga, torej zaradi grehov. To se je zgodilo v prejšnjem veku,4 kjer so vse duše `e imele zmo`nost izbire med dobrim in slabim, med Bogom in oddaljitvi- jo od njega. Prav to zmo`nost je imela tudi Kristusova duša, ki je bila `e pred njegovim telesnim rojstvom z neloèljivo ljubeznijo po- vezana z Bogom, druge duše pa so se odda- ljile od Boga. S tem ko Origen trdi, da imajo vse duše mo`nost izbire med dobrim in sla- bim, se oddalji od gnostiènega determiniz- ma.5 Odrešenik je postal vse vsem (prim. 1 Kor 9,22), da bi odrešil vsa razumska bitja (lo- gikoi). S pojmom logikoi Origen ne misli samo na èloveka (na njegovo razumsko dušo), ampak tudi na druga razumska bitja, kot so angeli, pa tudi demoni.6 Odrešenje je pri 8     Aleksandrijcu izrazito logocentrièno. S trdi- tvijo, da je Kristusova odrešitev namenjena vsem razumskim bitjem, se je Origen pribli`al apokatastazi (apokatastasis). Apokatastaza,7 ki pomeni ponovno vzpostavitev prvotnega stanja, ko se razumska bitja še niso oddaljila od Boga, je spro`ila pomembno kritiko nje- govega nauka. Tudi z apokatastazo se je Ori- gen `elel oddaljiti od determinizma, ki ga je predstavljal gnostièni nauk. Origen je trdil, da se bodo razumska bitja v prihodnjih vekih neprestano in svobodno pribli`evala Bogu. To pa ne pomeni, da razumska bitja ne bodo prejela kazni za svoje grehe. Po prestani kazni naj bi Kristusova dobrota poklicala vsa bitja k edinemu koncu.8 Vrstice, kjer apostol Pavel pravi, da bo Kristus polo`il vse sovra`nike pod svoje noge (prim 1 Kor 15,25), Origen ne razume kot unièenje sovra`nikove substance, ki je bila ustvarjena od Boga, ampak sovra`- nega nagnjenja, ki ni od Boga, ampak od so- vra`nika. »Zato ne bo unièeno njegovo biva- nje; unièena bo njegova sovra`na volja, zato ne bo veè sovra`nik.«9 Med Origenom in 8  Helena Valentin: Afrika, 2000, tempera na papirju, 50 x 70 cm. # gnostiènimi sistemi je kar nekaj podobnosti, a zaradi tega on še ni gnostik. Tako gnostiki kot Origen so verjeli, da je ta svet posledica greha, ki se je kronološko in ontološko zgodil pred stvarjenjem tega sveta. Toda pri Origenu ne greši Bog (ali del bo`je plerome), ampak ustvarjena razumska bitja, ki niso del Boga (bo`je plerome). Apokatastaza je za gnostike rešitev zgolj oddaljene bo`je plerome, za Ori- gena pa rešitev vseh razumskih bitij (logikoi). Aleksandrijec se je s svojim razmišljanjem pribli`al gnostikom, a je ostal zvest ortodoksiji svojega èasa. Bil je iskalec, ki je `elel priteg- niti èim veè ljudi v zavetje Cerkve, tudi tistih, ki so se od nje oddaljili. Nerazumevanje Ori- gena, njegova dela, ki se pogosto pribli`a robu pravovernosti tretjega stoletja, in nera- zumevanje razvoja teološke misli so pripeljali do obsodbe nekaterih Origenovih naukov na drugem carigrajskem koncilu leta 553.10 =   ,  V zaèetku 4. stoletja se je v Aleksandriji pri- èela arijanska zmota, ki je moèno zaznamovala odnose predvsem v vzhodnih Cerkvah ter pris- pevala k veèji razjasnitvi dogme o Sveti Trojici. Arij pri svojem razmišljanju izhaja iz Origenove tradicije, a zavr`e njegovo trditev, da je Sin od veènosti (ab aeterno) rojen iz Oèeta. »Arij je kljub vsemu na osnovi srednjega platonizma in v kontekstu protisabelijanske11 polemike radi- kaliziral subordinacionizem aleksandrijskega uèitelja (Origena). Osrednje toèke njegove mi- sli razkrivajo gledanje, da Sin ne more biti so- veèen z Oèetom, saj je rojen. Izkljuèevanje so- veènosti je šlo vštric s trditvijo, da Sin ni rojen iz Oèetovega bistva (ousia), ampak da je bil us- tvarjen pred èasom in zaradi stvarjenja. Sobis- tvenost (konsubstancialnost) bi po Ariju vse- bovala razdelitev bo`je substance v dva dela in bi bilo s tem bo`anstvo podvr`eno fiziènim ka- tegorijam.« (Padovese 1994: 70). Arijanski spor je pripeljal do prvega eku- menskega cerkvenega zbora, ki je bil leta 325 v Niceji, kjer so Arijev nauk obsodili, kar je potrdil tudi cesar Konstantin, ki je `elel gra- diti enotnost imperija tudi s pomoèjo enot- nosti kršèanske veroizpovedi. Pomemben vpliv pri zgodovinskem poteku te zmote so imeli cesarji, saj so bili pogosto bolj naklo- njeni arijancem; tako je Konstantin sam `e leta 327 oprostil Arija in ga poklical iz izg- nanstva.12 Do leta 381 je bilo tako veliko pre- rekanj med arijanci (bodisi tistimi radikal- nimi kot bolj umirjenimi) in tistimi, ki so sledili nicejski veroizpovedi. Danes je morda te`ko razumeti, kako je mo`no, da je enot- nost Cerkve tako dolgo visela v zraku zaradi besede »sobistvenost«, ki jo je sprejel nicejski koncil, dokonèno pa potrdil šele koncil v Carigradu leta 381. Oèetje pa v tej besedi niso videli zgolj nekega abstraktnega pojma, ampak so jo do`ivljali na veliko pomem- bnejšem soteriološkem nivoju. Bo`ji Sin, ki je postal èlovek, mora biti pravi Bog, ne pa Bog druge stopnje. Koncil v Carigradu je bil plod teoloških razprav, pri katerih so pomembno vlogo odi- grali Atanazij, Melecij, Bazilij Veliki, Gre- gor Nacianški in Gregor iz Nise, na Zaho- du pa Hilarij in Ambrozij. Ne smemo pa pozabiti na pomen politiène zmage Teodo- zija, ki je kot cesar leta 380 in 381 izdal dva odloka, s katerima je podprl nicejsko veroiz- poved ter kasneje tudi sklical prvi carigrajski koncil (381). Carigrad je kot prestolnica sledil cesarski usmeritvi, zato je v tem mestu veèina kristjanov simpatizirala z arijanci; štirideset let je v tem mestu kršèansko skupnost vodil arijanski škof. V metropoli je bila tudi manjša nicejsko usmerjena skupnost, ki pa je bila brez škofa. Po smrti cesarja Valenta (378) je pravoverna skupnost v prestolnico poklicala škofa Gregorja Nacianškega. V za- èetku jeseni leta 378 je Gregorja obiskala de- legacija iz Konstantinopla in ga prosila naj stopi na èelo ortodoksne skupnosti. Gregor je za nasvet vprašal svojega prijatelja Bazilija 8     Velikega, ki je umrl 1. januarja 379, nato pa se je podal v Bizanc novemu izzivu naproti (prim. Bernardi 1997: 150-152). Gregor je postal voditelj obrobne pravoverne skupno- sti, veèina ljudi pa je sledila Demofilu, ki je bil arijanski škof. Nicejsko usmerjena skupnost se je zbirala v mali cerkvici ime- novani Anastazija, kar pomeni Vstajenje. V tej cerkvici je Gregor prièel s svojimi govori, ki so privabljali vedno veèje število ljudi, saj je bil Gregor Nacianški odlièen govornik. V tem mestu je Gregor izrekel tudi pet znanih teoloških govorov,13 v katerih se je lotil tri- nitariène dogme. 24. novembra 380 je v Ca- rigrad vstopil cesar Teodozij, ki je Gregorja imenoval na izpraznjen škofovski sede`. Ari- janski duhovniki so na cesarjev ukaz morali zapustiti cerkve, Gregorja pa je popeljal v cerkev Svetih apostolov, kjer je prevzel ško- fovski sede`. A Gregor ni dolgo ostal cari- grajski patriarh, saj se je med carigrajskim koncilom zaradi nesporazumov znotraj pro- tiarijanske skupnosti odpovedal tej slu`bi, koncil pa je njegov odstop sprejel. Gregor Nacianški se je èlanom arijanske skupnosti pribli`al z lepoto svojih govorov, s katerimi jih je `elel pritegniti na pravoverno stran. Tudi v zahodnem delu cesarstva so imeli v 4. stoletju nekaj te`av z arijanizmom. Am- brozij, ki se je rodil med leti 337 in 340, je postal milanski škof decembra 374. Pred njim je sedel na škofovskem sede`u v Milanu ari- janski škof, ki je imel oporo cesarja Valenti- nijana. Po škofovi smrti pa je prišlo do velikih nasprotij glede novega škofa med katoliki (del vernikov) in arijanci (veèji del klera in del duhovnikov). Èe bi arijanci izbrali arijan- skega naslednika, bi verjetno te`ko dobili ško- fe posveèevalce, saj so bili vsi okoliški škofje pripadniki pravoverne katoliške skupnosti. Ko je Ambrozij posegel, da bi povrnil mir v mesto (prim. Mara 1999: 135-143), so ga tako arijanci kot katoliki z vzkliki izbrali za škofa, èeprav še ni bil kršèen. Ambrozij je izhajal iz kršèan- ske dru`ine, ki je bila pravoverna, kar je da- jalo upanje katoliškemu delu, da novi škof ne bo arijansko usmerjen. A tudi arijanci so upa- li, da jim bo Ambrozij, ki je opravljal po- membno dr`avno slu`bo, naklonjen ali pa vsaj nevtralen, kot je bil nevtralen cesar (Si- monetti 1975: 436-437). V zaèetku je bil novi škof sicer nekoliko previdnejši, a `e od zaèet- ka je zavraèal arijansko zmoto. Boj proti mi- lanskim in ilirskim arijancem pa se je prièel leta 375, po Valentinijanovi smrti. Najprej je pomiril vzburjenje v milanski skupnosti, ki ga je povzroèil Julijan Valent, arijanski du- hovnik, ki je zaradi svoje zmote moral zapu- stiti Petovijo. Aktivno je sodeloval pri izvo- litvi katoliškega škofa v Sirmiju. Leta 382 pa je sklical sinodo v Ogleju, kjer je s pomoèjo ostalih škofov odstavil še zadnja dva arijanska škofa (Paladija in Sekondinjana). To sinodo je vodil Ambrozij, pomembna pa je tudi za- radi tega, ker je ohranjeno pisno poroèilo o poteku te sinode. Zanimiva pa sta dva milanska dogodka iz leta 386, ki sta moèno prispevala k okrepitvi katoliškega dela skupnosti. Arijanski škof Au- sencij, ki je prišel v Milano in se je zadr`eval na Justininem14 dvoru, je pred veliko noèjo leta 386 zahteval baziliko, v kateri bi mogli arijanci obhajati bogoslu`je. »Ambrozij je v nevarnosti, da bi mu odvzeli stolnico, dal za- sesti svojo cerkev; ljudje so v njej vztrajali noè in dan. In tedaj se je zgodil veliki preo- brat: arijanska stran je morala popustiti in Ambrozij je med tem svoje ljudstvo uèil peti himne in tako institucionaliziral liturgièno petje na Zahodu.« (Špeliè 1997: 18). Milanski dvor je tako moral popustiti vztrajnosti ljuds- tva, ki se je postavilo svojemu škofu v bran; Valentinijan II. je namreè ukazal umakniti vojaške èete izpred bazilike. Nekaj mesecev kasneje je bila dokonèana nova bazilika. Ljudstvo je `elelo, da Ambrozij ob posvetitvi vanjo prinese tudi relikvije muèencev. Sv. Av- guštin pravi: »Tedaj si imenovanemu svojemu 8   # škofu (Ambroziju) v sanjah razodel, kje le`ijo telesni ostanki muèencev Gervazija in Prota- zija. Hranil si jih veliko let nedotaknjene v svoji skrivni zakladnici, da bi jih ob pravem èasu dvignil in ukrotil z njimi pobesnelost `enske, pa èetudi je bila cesarica. Izkopali so jih in spravili na dan ter jih z vsemi dostoj- nimi èastmi prenesli v Ambrozijevo baziliko. Ob prenosu je bilo ozdravljenih veè obsede- nih, ki so jih muèili neèisti duhovi ... Glas o èude`u se je razvedel, vsepovsod je iz pre- kipevajoèih src zvenela tvoja svetla hvala, in èeprav se duša naše sovra`nice ni obrnila k èi- sti veri, se je vendar njena besnost toliko une- sla, da nas ni veè preganjala.«15 Ljudstvo je pri- sotnost muèencev in pa številne èude`e, ki so se zgodili ob prenosu relikvij, razumelo kot znamenje, da je nicejska veroizpoved edina pravilna. Williams je mnenja, da je Ambrozij prav ta dva dogodka uporabil kot oro`je proti milanskemu dvoru in milanski arijanski skup- nosti, saj po poletju 386 ni veè znamenj, da bi dvor še preganjal katoliško skupnost (prim. Williams 1995: 221-223). Med Gregorjem Nazianškim in Ambro- zijem Milanskim je neka podobnost. Oba sta prevzela vodstvo cerkvene skupnosti za ari- janskim škofom. Gregor je pri vabljenju ljudi na katoliško stran izkoristil svoje govorniške sposobnosti. Ambrozij pa je poleg govorniških sposobnosti izkorišèal tudi svoj politièni vpliv in obèutek za ljudsko pobo`nost, kot sta èaš- èenje muèencev in petje, ki ga je uvedel v mi- lanski obred. V vseh štirih primerih (Irenej, Origen, Gregor in Ambrozij) so se oèetje zavedali po- membnosti, da kristjani ne samo verujejo v Jezusa Kristusa, ki je Bo`ji Sin, temveè da so enotni tudi v izpovedovanju vere. Vsi štirje so se poèutili kot ljudje Cerkve in so `eleli v Cerkev pripeljati tudi tiste, ki so se zaradi ver- ske zmote oddaljili od nje, s tem pa tudi od Boga in od odrešenja. Njihovi naèini pa so se med seboj razlikovali, saj so bili odvisni od 8  okolišèin, v katerih so ti ljudje `iveli, pa tudi od znaèaja posameznih oseb. Literatura: Bernardi, J. 1997: Gregorio di Nazianzo. Teologo nell’età d’oro della patristica. Roma: Città Nuova. Mara, M. G. 1999 (1978): Ambrogio di Milano. V: Patrologia III. Casale: Maritetti. Padovese, L. 1994: Uvod v patristièno teologijo. Ljubljana: Franèiškanska knji`nica. Quasten, J. 2000 (1980): Patrologia I. Fino al Concilio di Nicea. Cannara: Marietti. Simonetti, M. 1975: La crisi ariana nel IV secolo. Studia Ephemeridis »Augustinianum« 11. Roma: Institutum Patristicum »Augustinianum«, Simonetti, M., E. Prinzivalli 20022: Storia della letteratura cristiana antica. Casale Monferrato: Piemme. Špeliè. M. 1997: Ambrozij. V: Zgodnjekršèanska latinska poezija. Ljubljana: Mihelaè. Williams, D. H. 1995: Ambrose of Milan and the End of the Nicene-Arian Conflicts. Oxford: Clarendon. 1. Krivoversko kršèanstvo, ki izhaja iz judovstva in trdi, da je Jezus Kristus zgolj èlovek. Posledica nizke kristologije je tudi adopcionizem. Ebioniti so sprejeli Jezusov nauk, a zaradi svojega strogega monoteizma niso mogli sprejeti, da je Jezus ne samo pravi èlovek, ampak tudi pravi Bog. 2. Prim. Irenej, Proti krivoverstvom I, 11,1-13,6. 3. Prim. Origen, O poèelih. Uvod 2-3. 4. Prim. Origen, O poèelih 2,9,3; Proti Kelzu 1,32. 5. Prim. Origen, O poèelih II,6,3.5. Predbivanje Kristusove razumske duše je povsem v skladu z Origenovo mislijo o predbivanju razumskih duš. Kristusova duša postane vmesni èlen med Sinovo bo`ansko naravo in Kristusovim telesom. 6. Prim. Origen, Komentar Janezovega evangelija I,216-219.255-257. 7. Tudi gnostiki so govorili o apokatastazi. Za njih je to pomenilo povrnitev vseh bo`jih iskric nazaj k bo`ji pleromi. 8. Prim. Origen, O poèelih I,6,1-2. 9. Origen, O poèelih III,6,7; prim. O poèelih III,5,7. 10. Prim. H. Denzinger, Enchiridion symbolorum definitionum et declarationum de rebus fidei et morum, edizione bilingue, uredil: P. Hünermann, EDB, Bologna 1996. 11. Sabelijanci so tako moèno poudarjali enost v Bogu, da so pozabili na njegovo trojnost. 12. O odnosu med Arijem in Konstantinom glej Simonetti 1975: 115-124. 13. To so govori 27-31. 14. Cesarica Justina je simpatizirala z arijanci. 15. Avguštin, Izpovedi IX,7,16.