GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 43 — Leto II. Murska Sobota, 26. oktobra 1950 Cena 3 din Uredništvo in uprava: M. Sobota, Okrajni komite KPS — Ček. račun: Narodna banka Murska Sobota štev 641- 906-030 — Naročnina: Celoletna din 100 —. polletna din 50.—, četrt letna din 25 — Da bo več kruha ˜moramo preorati vsako ped zemlje! Ali se prekmurski kmet zaveda važnosti jesenske setve? Jesenska setev je v murskosoboškem okraju v glavnem končana. Prekmurska polja so ozelenela. Seme, ki je bilo pravočasno vrženo v zemljo, je vzkliko in posevki lepo kažejo. K temu je pripomoglo lepo vreme v oktobru in pa na splošno dobra organizacija dela. Najboljše je jesenska setev potekala v tistih krajevnih odborih, kjer so se množične organizacije zavedale važnosti setve in pravočasno pomagale tam, kjer so setvena dela šepala. To so predvsem krajevni odbori: Gor. Lendava, Gančani, Tešanovci, Puconci, Kuzma in še nekateri. Med kmetijskoobdelovalnimi zadrugami so se najboljše izkazali pri setvi zadružniki v Krplivniku, ki so končali s setvijo že v začetku oktobra in plan setve lOOodstotno izpolnili. Tudi ostale zadruge ne zaostajajo s setvijo. Slabo pa je setev potekala v zadrugi v Fikšincih, kjer se zadružniki niso ničesar naučili od lanskega leta, ko so imeli slab pridelek žitaric ravno zaradi pozne setve v lanski jeseni. Tudi zadružne ekonomije so pohitele s setvijo. Med najboljšimi so bile ekonomije v Borejcih, M Črncih in Topolovcih. KJE JE VZROK, DA NI SETEV 100%no IZVRŠENA? Po dosedanjih poročilih, s katerimi razpolaga pov. za kmetijstvo pri OLO, je bilo do 23. oktobra skupno posejano 14.540 ha njiv, od tega rži 6340 ha, pšenice 6210 ha, ječmena 75 ha, oljne repice 418 ha, a ostalo pa s krmskimi rastlinami. Kljub temu, da so te številke v resnici še nekaj višje, pa vsa predvidena zemlja za setev ni zasejana. Nezasejane so površine predvsem onih kmetov, ki niso sejali zaradi pomanjkanja semena, kot so to: Lončar Anton iz Nemčavec, Flisar Jolanka iz Tešanovec, Sapač Aleksander iz Černelavec, Kumin Marija iz Veščice, Vučkič Franc iz Gradišča, Horvat Mihael in Bakan Janez iz Murske Sobote. OLO je prejel precej prošenj za dodelitev semenskega žita. Ker pa murskosoboški okraj ni iz- polnil plana odkupa belih žit, je bilo sklenjeno, da ne bodo tako dolgo prejeli semena, dokler plan odkupa žita ne bo izpolnjen. Res je, da je bilo med prosilci semena precej takih, ki semena v resnici niso rabili, vendar je bilo tudi nekaj upraviče- nih prošenj, in jasno, da so bili ti prizadeti. Krajevni odbori, predvsem pa kmetijske zadruge, so pokazale premalo zanimanja, da bi preskrbele takim seme, oz. se za to sploh niso zanimale. Šele sedaj je dovoljeno, da se takim kmetovalcem dovoli zamenjava fižola, ajde, prosa, krompirja in drugih pridelkov za semensko žito. Jasno je, da je ta ugodnost za rž že skoro prepozna, lahko pa bodo še sejali pšenico, kolikor bodo vremenske prilike to dovoljevale. Čudno pot pa ubira ekonomija v Dolencih. Lansko leto je prejela 400 kg semenskega žita, da bi lahko setev izvršila. Posejali pa so le 1.10 ha Letos pa niso ničesar oddali, niti niso vrnili semena, pač pa so ponovno zaprosili zanj. KAKO PA JE S SETVIJO OLJNE REPICE? Nikakor se pa ni mogoče zadovoljiti s setvijo oljne repice. Plan setve oljne repice je bil 700 ha. Posejane je po nepopolnih podatkih 418 ha. Kje leži vzrok za tako slabo izpolnjen plan setve oljne repice? Okrajni ljudski odbor je pravočasno prejel plan setve oljne repice za 300 ha, o tem so bili pravočasno obveščeni kmetje na Goričkem kjer oljna repica dobro uspeva. Naknadno je OLO prejel še plan za setev 400 ha oljne repice, in to konec avgusta. Ta plan setve je bil razbit na tiste KLO, kjer so doslej sejali sladkorno peso, to je na nižinski predel okraja. Razumljivo je, da so tu nastopile razne težave, kakor n. pr. nepripravljena zemlja, suša itd. Vendar to niso bile nepremagljive ovire, in so se dale premostiti, kar nam dokazujejo krajevni odbori, ki so plan setve 100%no izpolnili. To so krajevni odbori: Kupšinci, Predanovci, Puconci, Nemčavci, Rankovci, Sebeborci, Sodišinci. Strukovci, Tešanovci, Gradišče, Lipovci in še nekateri. Na drugi strani pa vidimo sosedne krajevne odbore, kot so to: Beltinci, Bakovci, Dokležovje, Ižakovci, Ivanci, Krog, Moravci in Noršinci, kjer ne samo da plan setve niso dosegli, temveč se lahko trdi, da skoraj ničesar niso posejali. Vzemimo n. pr. Ižakovce, kjer bi bilo potrebno po planu zasejati 10 ha oljne repice, a posejane je le 0,88 ha; ali Dokležovje, kjer je plan setve 9 ha, posejane pa je 1,58 ha. Zanimivo je, da ravno v teh krajevnih odborih tudi plan setve sladkorne pese niso nikoli dosegli in so bili v tem pogledu najslabši v okraju. To kaže na nezadostno delo in na premalo zanimanja krajevnih odborov, predvsem pa množičnih organizacij. Kako naj sejejo ostali kmetje, če pa odborniki KLO in množičnih organizacij svoje dolžnosti niso izvršili. V teh in še nekaterih vaseh čaka spomladi KLO in množične organizacije važna naloga. Namesto oljne repice bo treba zasejati sončnice. Ko bo treba oddati predpisano količino oljaric, bo izgovor, da ni bilo zasejano, zaman. Če je lahko večina kmetov svojo nalogo častno izvršila, je nujno, da se tudi ostali zavedajo svoje dolžnosti. Treba pa je omeniti, da je zadružni sektor v okraju svojo nalogo setve oljne repice ne samo izpolnil, temveč je plan prekoračil. Prekmurski traktoristi vlagajo mnogo truda pri jesenski setvi Tudi kmetje ljutomerskega okraja še niso izvršili jesensko setev Vsak dan se spreminja obličje Murskega polja, vsak dan je več zasejanih in zoranih njiv. Kmetje in zadružniki pridno hitijo s setvijo, delajo od ranega jutra do poznega večera. Vsaka zamujena ura se pozneje, če žito ne bo pravočasno v zemlji, maščuje. Vreme je naklonjeno, zato je treba dneve izkoristiti. Po vaseh ljutomerskega okraja se je razvilo pravo tekmovanje, kdo bo prej zaključil setev. Tam, kjer setvene komisije dobro delajo, so uspehi vidni. Kjer pa je setev prepuščena kmetom samim, pa setvena dela zaostajajo. Alkohol je važnejši kot jesenska setev... Spričo številnih pomembnih nalog v tem mesecu se tudi nekateri akti- visti ne znajdejo. Tako je na zadnjem sektorskem sestanku v Slamnjaku uslužbenec poverjeništva za finance pri OLO dejal, da je popis alkoholnih pijač važnejši od jesenskih setvenih del. Nesmiselno bi bilo tudi trditi, da popis ni važna naloga, še slabše pa je podcenjevati pomen setve in drugih jesenskih del. Slabo pa je to, da v popisni ter setveni komisiji delajo eni in isti ljudje, a vsega tega dela ne zmorejo sami. Prav v tem mesecu se izrazito kaže slabost dela nekaterih KLO. ki ne znajo v delo raznih komisij pritegniti širši krog volivcev in jih vzgojiti za uspešno izvrševanje raznih dolžnosti. Po teh KLO prevladuje mnenje, da so edino administratorji, tajniki ali pa predsedniki zmožni kaj napraviti. V okraju so že posejali polovico površin... Okrajna evidenca prikazuje, da je 15. t. m. bilo v okraju posejano nekaj nad 25 odst. površine. Ta evidenca pa je popolnoma drugačna od stanja po vaseh. Poglejmo, kakšne rezultate so dosegli v nekaterih KLO? Najbolj pridni so kmetovalci iz Vučje vasi, ki so od 52 ha posejali 48 ha. Pa ne samo to. Poskrbeli so, da je prišlo v zemljo res čisto in razkuženo seme. Malo slabše je v tamkajšnji KDZ. vendar pa so tudi zadružniki že nad polovico posejali. Kmetovalci v tej vasi so imeli sami dovoljne količine semena, samo eno prošnjo za dodelitev semenskega žita je OLO ugodno rešil. (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 26. oktobra 1950 (Nadaljevanje s 1 strani) V Logarovcih je nekoliko slabše, zlasti v KDZ. Ni pa mogoče reči, da zadružniki ne delajo. Mnogo so se zamudili pri kopanju krompirja, zato jim je setev nekoliko zaostala. Sedaj so se zagrizli v oranje z 12 pari konj. Nad polovico zemlje so že zorali, v par dnevih bodo z oranjem gotovi. Za sejanje imajo štiri stroje, s katerimi bodo delo v par dneh opravili. Tudi privatni kmetje v tej vasi so izpolnili 50 odstokov setvenega plana. Vendar pa je grajati nekatere kmetovalce, ki svojega žita niso pred setvijo razkužili in očistili. Tudi v Vogričevcih setev dobro napreduje. Zadružniki in kmetje so trdo zagrabili za delo, saj hočejo že tos so še prav posebno pazili na to, do 20. t. m končati s setvijo. Leda so posejali čisto semenje in ni niti enega kmeta, ki bi ne bil očistil žita. V KDZ Radoslavci je slabše. Dasiravno imajo v hlevu 11 delovnih konj, so pri setvi precej zaostali. Boljše je pri privatnih kmetih, kjer so posejali že nad polovico. Pri nekaterih kmetih pa obstoja nevarnost, da ne bodo zasejali vseh površin. Na KLO so bile vložene 4 prošnje za dodelitev semena, katere je OLO zavrnil. Kmet 5. kategorije Anton Farkaš še lani ni izpolnil plana jesenske setve, saj je posejal 20 arov manj, kot mu je bilo predpisano. Letošnja oddaja žita mu je temeljila seveda po planu posejanih površin, zato je verjetno Farkašu ostalo v lastno uporabo manj žita, kot bi mu sicer moralo. Takšno je stanje tudi pri ostalih kmetih, ki so vložili prošnje. KLO bo moral vztrajnejše zahtevati od kmetovalcev, da bodo zasejali sleherno ped zemlje. Doseči bo moral, da si bodo kmetje medsebojno pomagali s semenom ker sicer obstoja resna nevarnost, da krajevni plan setve v Radoslavcih ne bo 100 odst. izvršen Graje vredno pa je to, da KLO še ni razbil planov oddaje za prihodnje leto. Tu nastaja vprašanje, kako bodo kmetje usmerili setev in koliko bodo zasejali, če pa še niso sprejeli dokončnih odločb o prihodnjih oddajah poljskih pridelkov. Ta počasnost KLO bo imela drugo leto, pri odkupih, škodljive posledice. Pozabili so na siliranje, ponekod tudi na jesensko pašo Čeprav navodila Ministrstva za kmetijstvo vlade LRS obvezujejo KLO, KDZ in vse kmetovalce, da pristopijo h gradnji zasilnih silosov — so doslej v ljutomerskem okraju v tem pogledu zelo malo ukrenili. Temu se sicer ni čuditi, saj je odnos samih odbornikov KLO do tega vprašanja zelo slab. V Vučji vasi, Logarovcih, Radoslavcih, v Vogričevcih pa tudi drugod se tajniki in odborniki KLO ne zmenijo za te naloge. Zagovarjajo stališče nekaterih kmetovalcev, da se gradnja zasilnih silosov ne izplača, da se krma v teh silosih pokvari itd. Tudi v KDZ ni boljše stanje, čeprav bi le-ta morale dati zgled privatnemu sektorju. Tako se n. pr. predsednik KDZ v Vogričevcih izgovarja, da nimajo cementa in da vsled tega ne bodo gradili silosov. Izjeme pa so nekatere zadruge kot v Logarovcih Križevcih itd., kjer bodo silirali krmo v silose ki so jih lani ali pa že poprej zgradili. Vendar pa kapaciteta teh silosov ne zadostuje potrebam staleža živine v zadrugah. Misliti bodo morali na gradnjo novih silosov, kar pa v teh KDZ občutno šepa. Ali ni sramota, da v teh dneh kosijo v KDZ Radoslavci otavo, ki so jo že privatniki pred dvema mesecema spravili pod streho. Saj se res ni čuditi govorjenju zadružnikov v tej vasi, češ, da jim bo do novega leta zmanjkalo krme, ko pa na drugi strani tako malomarno ravnajo z dragoceno otvavo. Tudi na jesensko pašo so pozabili. Prav lahko bi si v tem pogledu vzeli zgled od kmetovalcev iz Vučje vasi, ki so pospravili sleherno bilko pod streho. Letos so uvedli skupinsko pašo in jo po cele dneve s pridom uporabljajo Prav v tem pogledu bo potrebno še marsikaj storiti, predvsem pa spremeniti odnos do borbe znižanja živinskega fonda, do česar prav lahko pride, če bodo KLO do tega vprašanja zavzeli tako malomarni odnos. Nekaj pa bi bilo prav koristno. Naši vasi bi bilo treba dati zgled, kako naj se k temu pristopi. Kmetijski strokovnjaki naj bi odšli na podeželje in tam s praktično gradnjo zasilnih silosov našemu zadružniku in kmetovalcu pokazali, kako se je treba lotiti dela. Dosedanji odnos do siliranja krme izvira v marsičem iz neznanja kmetovalcev, ki doslej niso bili v ogromni večini vajeni graditi zasilnih silosov Tudi zadružniki bi morali stopiti na pot borcev za večje hektarske pridelke V okraju je lepo število kmetov, ki so kljub letošnji suhi letini — dosegli na svoji zemlji lepe hektarske pridelke. Samo primer Alojza Hanzelja iz Ljutomera, ki je pridelal na ha 21 stotov žita in 240 stotov krompirja, nam kaže, kaj je vse mogoče doseči z intenzivnim obdelovanjem zemlje Ta primer pa hl osamljen. Franc Škrinjar iz Veličan, Jože Ledinšek iz Bunčan, Jožefa Rozmarič iz Krapja in drugi so letos mnogo pridelali — pa tudi mnogo oddali skupnosti. Ti ljudje so se zavedali, da je to njihova in skupna korist. Njihova delovna zavest se kaže prav v tem, da so zemljo kar najbolje obdelali in od nje prejeli bogate pridelke. Kako je le mogel Joško Slavič iz Cvena izpolniti oddajo mleka (1700 litrov) že meseca julija t. l. se bo marsikdo vprašal. Brez dvoma je ključ njegovega uspeha v pravočasnem pospravljanju krme, dobri reji in negi molznih krav itd., skratka v njegovi napredni živinoreji Prav ti vzgledi naj bi služili našim kmetom in zadružnikom pri letošnjih jesenskih delih in bili vzpodbuda, da bodo vsi do zadnjega izpolnili svojo dolžnost do skupnosti, do delovnega ljudstva. Ljutomerske frontne organizacije bodo tekmovale v čast 10-letnice OF Pred dnevi so se zastopniki frontnih organizacij v Ljutomeru pogovorili o bodočih volitvah v frontne odbore m o tekmovanju, ki ga bodo izvedle frontne organizacije v čast 10 obletnice OF Na konferenci so med drugimi sprejeli sklep da bodo v tekmovanje pritegnili vse članstvo Fronte. Tekmovanje bo zajelo tudi KDZ, ki bodo tekmovale v gradnji zadružnih domov in drugih objektov, v notranji organizacijski utrditvi zadrug v popravilu zadružnega orodja in strojev pri spomladanski setvi itd. Pri okrajnem odboru Fronte so ustanovili posebno tekmovalno komisijo, ki bo nadzirala tekmovalne uspehe in ob koncu vsakega meseca podeljevala najboljšim organizacijam, KZD in podjetjem okrajne prehodne zastavice. Po 25. t, m. bodo po vseh osnovnih organizacijah Fronte predvolilni množični sestanki na katerih bodo člani OF izbirali kandidate za bodoča vodstva osnovnih frontnih organizacij, sprejemali pa bodo tudi tekmovalne obveznosti. Frontne organizacije radgonskega okraja tekmujejo v čast 10 letnice OF Razpis volitev v frontne organizacije in 6 mesečno tekmovanje v čast 10 letnice OF sta močno razgibala frontovce v radgonskem okraju. Že sredi meseca so bili v nekaterih vaseh predvolilni sestanki, na katerih so frontovci predlagali ljudi, ki bodo v bodoče vodili njihove organizacije. Obenem so frontovci sprejeli številne obveznosti v čast zgodovinske obletnice svoje organizacije. Frontovci iz Zgornje Velke so napovedali tekmovanje Spodnjim Velkam Frontovci iz Zgornje Velke so izvoliti na sestanku že 4 ljudske inšpektorje. Toda za ljudske inšpektorje so izbrali prav one ljudi, ki so jih kandidirali tudi v novi odbor. Tako bo teh nekaj tovarišev zopet preobloženih z različnimi dolžnostmi in se jim ne bodo mogli docela posvetiti. Frontovci iz Zg. Velke bodo tekmovali s frontovci iz Sp. Velke. Tekmovali bodo v sprejemanju novih članov v OF, pomagali bodo pri izvršitvi gozdnega plana, organizirali bodo predavanja o gospodarskih in političnih vprašanjih. Frontovci iz Sp. Velke so na sestanku ugotovili, da so s članarino močno zaostali in sklenili, da bodo te napake še pred volitvami odpravili. Sprejeli so tekmovanje, ki jim ga je napovedala fronta iz Zg. Velke. Tudi Žice tekmuje z Zgornjo Rečico Frontovci iz Žic so na svojem sestanku zadolžili stari odbor OF z nalogami, ki jih mora vršiti do volitev. Zbrali bodo predvsem vso članarino. Pomenili so se tudi o tekmovanju. Tekmovali bodo v pravočasni izpolnitvi gospodarskega plana, v industrijo bodo poslali vso odvisno delovno silo, pravilno bodo tolmačili ljudem pomen pravočasnega oddajanja poljskih pridelkov. Tekmovali bodo s frontovci iz Gor. Rečice. V Rečici so si tudi izvolili nove ljudske inšpektorje. V bodoči odbor OF so predlagali nekatere sedanje odbornike, na mesto nedelavnih pa so predlagali nove. Napovedano tekmovanje frontovcev iz Žic niso samo sprejeli, temveč so ga dopolnili z novimi obveznostmi. Vzgoji mladine in njenemu vključevanju v kmetijske šole bodo posvetili največ pažnje. Kaj pa bodo benediktski frontovci napravili? Frontovci v Benediktu hočejo biti med prvimi v šestmesečnem tekmovanju. Redno bodo pobirali članarino. seje odbora OF bodo sklicevali vsakih 14 dni, množične sestanke članstva pa redno vsak mesec. Dvignili bodo število naročnikov za časopisje, v hidrocentralo Vuzenica bodo poslali tri tovariše, popravili bodo krajevne ceste v času tekmovanja, priredili samostojen kulturni nastop. Kot je vedno v Benediktu, so se tudi tokrat člani OF odbora prvi obvezali, da bodo opravili pri gradnji zadružnega doma 400 prostovljnih ur. V bodočem odboru OF bo delalo devet najboljših frontovcev, ki so jih člani Fronte predlagali za kandidate. Med njimi je tudi Rojko Franc, ki se je doslej v delu že večkrat izkazal. Zato so mu frontovci ponovno zaupali, da pomaga pri vodstvu njihove organizacije. Tudi tri ljudske inšpektorje so izvolili, pri čemer pa so naredili napako. Vsi trije inšpektorji so iz ene vasi, kar bo zaradi razsežnosti terena prav gotovo otežkočilo njihovo delo. V Orehovcih so frontovci zadolžili ljudskega inšpektorja Duh Ivana, da bo vršil kontrolo v gospodarskih podjetjih in v KLO, Strah Franca pa so določili za inšpektorja v trgovskih poslovalnicah in za ostale naloge ljudskih inšpektorjev Do meseca oktobra bodo poravnali vso zaostalo naročnino, 100 odst. izvršili jesensko m spomladansko setev, v tednu cest bodo navozili 30 kubikov gramoza in očistili in poškropili bodo sadno drevje itd. Vso tekmovanje bo vodila posebna komisija, ki so jo frontovci predlagali. Kaj je prav: ali zbor volivcev — ali frontovski sestanek? Krajevni odbor OF v Policah je poslal Okrajnemu odboru Fronte v Radgono zapisnik množičnega sestanka OF, v katerem navaja, da gre za zbor volivcev. Z dnevnega reda je opaziti, da gre dejansko za množični sestanek Fronte. To dejstvo kaže, da v Policah ne poznajo razlike med zbori volivcev in množičnimi sestanki Fronte. O čem pa so se frontovci na sestanku pogovorili? Prvo, kar so sklenili — je vprašanje plačevanja članarine. Tekmovali bodo pri popravilu cest, poslali bodo voznike na Pohorje, na pomlad pa bodo odprli poljsko opekamo, ki jim bo dajala potrebno opeko za krajevne gradnje. Tudi o hidrocentrali v Vuzenici so razpravljali in sklenili, da bodo odšli na gradilišče oni, ki doma niso potrebni. Pogovor frontovcev je nanesel tudi na nepravilnosti v KZ Radgona, kjer dobivajo tekstilno blago vedno eni in isti ljudje. Zato so kar na sestanku določili Puhar Jožeta, da bo vedno prisostvoval pri delitvi blaga Poličanom. V Vratji vasi so kandidirali v bodoči frontovski odbor sedem zadružnikov, 5 žena in eno članico LMS. Frontovci hočejo demokratične volitve, zato so predlagali sedem kandidatov in isto število protikandidatov Tako bodo pri volitvah lahko resnično volili najboljše izmed predlaganih kandidatov. Čas bi bil, da bi se v Spodnji Ščavnici zdramili? Slabše pa je v Spodnji Ščavnici, kjer je celoten odbor OF — razen sekretarja bil doslej nedelaven. Letos še niso plačali niti dinarja članarine, niti niso imeli v vasi množičnega frontnega sestanka. Prav tako je v Nasovi in na Rožengrundu, kjer vodstvo OF doslej ni znalo pritegniti ljudi k delu. Pozabili so tudi na šestmesečno tekmovanje Fronte in o njem na svojih sestankih sploh niso razpravljali. V teh krajih bodo morali pričeti z drugačnim delom. Frontovci naj sami obračunajo s preteklostjo, s časom, ko je pri njih Fronta spala. Vodstvo Fronte naj poverijo ljudem, ki bodo voljni delati. Mnenje nekaterih tovarišev, da v teh krajih pač ne gre, je napačno. Zakaj pa dela Fronta v Benediktu, Velki in drugod? Brez dvoma zato, ker jo vodijo dobri člani Fronte. M. Sobota, 26. oktobra 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Kaj je prikazal okrajni festival v Murski Soboti? Letošnji okrajni festival murskosoboškega okraja se je začel s kulturnimi prireditvami domačih kulturnoumetniških društev v obmejnih vaseh Čepinci in Gor. Lendava. Tukaj se je, odkar so dogradili zadružne domove, močno razvilo kulturno življenje. Same prireditve so ob obilni udeležbi razmeroma dobro uspele. Mlada, šele pred letom ustanovljena društva so na prireditvah v Čepincih in Gor. Lendavi že dokazala, da so prekoračila začetne težave. Tako je žel v Čepincih splošno priznanje mladi pevski zbor iz obmejne vasice Dolenci. Zbor je s svojim nastopom dokazal, da ima dobrega zborovodjo v osebi učitelja Gonze, ki je sam komponiral domačo pesem »Tü so venci beli«. Razen domačih društev je še z uspehom gostoval pevski zbor SKUD-a »Štefan Kovač« iz Murske Sobote. V Murski Soboti so na predvečer festivala slovesno odkrili spominsko ploščo padlim borcem za osvoboditev Prekmurja: Štefanu Kovaču, Štefanu Cvetku in njegovim tovarišem. Ob tej priliki je pred zbranim ljudstvom govoril minister za kulturo in znanost tov. Potrč. Naslednjega dne je po okrašenih ulicah krenila povorka s spremstvom kmetskih godb. Gimnazijska mladina je v barvah zastave tvorila črke Tita. Sledila je gimnazijska folklorna grupa in v mimohodu ob spremljavi harmonike izvajala narodne plese. Za gimnazijsko mladino so korakali mladi, a številni soboški jadralni letalci z modeli in jadralnim letalom naravne velikosti. Po kratkem presledku je sledila mladina kmetijske šole iz Rakičana. Za mladinci iz Rakičana so stopala številna kulturna umetniška društva iz vsega okraja. Društva so v maketah, parolah ter z živimi grafikoni in v narodnih nošah prikazovala porast knjižnic, pevskih zborov, izobraževalnih tečajev itd. Prav prisrčen je bil nastop soboškega SKUD-a »Štefan Kovač«, ki je nastopil v obliki lire. Povorko je na velikem vozu zaključilo lutkovno gledališče. Da je bil ta del povorke posrečen in mikaven za naše pionirje, pa tudi za ostalo mladino, je dokazala naša mladež, ki je z glasnim truščem obkolila gledališče in z navdušenjem spremljala predstave skozi mesto. V drugem delu festivala je na velikem travniku nastopil pionirski pevski zbor iz Tišine s pesmijo »Mi smo mladi bataljoni«. Tudi nastop folklorne skupine beltinskih pionirjev, ki je izvajala vrsto domačih ljudskih plesov, je žel vse priznanje. Sledili so še nastopi folklornih grup iz Guštanja in Domanjševec, na katerih je madžarska mladina ob ciganski godbi prikazala nekaj narodnih plesov. Za zaključek programa je nastopil pevski zbor SKUD-a »Štefan Kovač«. Letošnji festival v Murski Soboti je kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki jih je bilo opaziti tudi letos, še dokaj dobro uspel. To je dokazalo ljudstvo, ki je z navdušenjem spremljalo festival in v njem tudi množično sodelovalo. Letošnji festival, sicer ni bil tako bogato opremljen, kakor n. pr. leta 1947, vendar ima to značilno prednost pred ostalimi festivali, da je prišla v celoti do izraza ljudska volja, ki se je odražala v lastni zamisli nastopajočih društev iz podeželja. Tukaj se je potrebno ozreti na prejšnje festivale, ki so se zanašali le na lastne sile, t. j. na samo okrajno vodstvo, ne da bi prisluhnili ljudski volji in verovali v samoiniciativo nastopajočih skupin. Da to ni bilo pravilno, da smo včasih podcenjevali ljudi iz vasi, je posebej podčrtal letošnji nastop društev v povorki, ki je prišel do izraza v preprostem in učinkovitem prikazu kulturnoprosvetnega življenja naših vasi. Vendar bi lahko vasi murskosoboškega okraja prikazale še več kot so, ako bi že enkrat zato poklicani funkcionarji in izvoljeni pripravljalni odbor OOLP zavihali rokave in pošteno prijeli za delo, ne pa, da so vse mogoče in nemogoče delo naprtili tajniku OOLP. Ali ne bi tov. predsednik ali pa tov. podpredsednik poskrbela za veselični del festivala? Mislimo, da bi lahko! Ravno tako številni odborniki za drugo tehnično drobnjad! Še bolj graje vreden je primer grdega birokratizma tov. Kirala in električarja Mestnih podjetij. Prvi ni hotel izdati mikrofona, čeprav je izdajo odobril klub JA, drugi pa ga ni hotel montirati na oder. To so stvari, ki so občutno zavirale delo tov. Novaka, ki za svojo požrtvovalnost zasluži vse priznanje. Drobne vesti RADGONA. — Delavci mizarskega podjetja v Apačah so letos dva polna meseca pomagali pri sečnji lesa na Pohorju. 35 delavcev podjetja je posekalo v tem času preko 1200 m3 hlodovine. Delavci so s prostovoljnim delom ob nedeljah spravili nasekani les z železniške postaje Radgona v Apače. Podjetje je razstavilo na Okrajni razstavi lokalnega gospodarstva v Radgoni izdelke različne kakovosti in sprejelo v znak priznanja diplomo in 7 tisoč dinarjev denarne nagrade. V kolektivu dela 20 udarnikov med njimi 4 kratni udarniki: Horvat Jurij, Lorbek Franc, Zver Martin in Belec Stanko. Kljub temu, da je kolektiv dva meseca opravljal izvenplanska dela na Pohorju, je že dosedaj uresničil 70 % letnega proizvodnega načrta. Delavski svet pa je prevzel odgovornost, da bodo letni načrt v podjetju izvršili do konca letošnjega leta. Ljutomer: V nedeljo, 15. t. m. je v Žerovincih pri Ljutomeru uspešno nastopil KUD iz Stare ceste. Dramatska skupina je nastopila s Seliškarjeve štiridejanko »Divji lovec«. Igralci so svoje vloge dobro podali. Gledalci so bili zadovoljni tudi s prvim nastopom pred meseci ustanovljene tamburaške sekcije. Radgona: V radgonskem okraju dela 36 KZ z različnimi odseki. Živahno je delo trgovskih, odkupnih in obrtnih odsekov, dočim so odseki za živinorejo, gozdarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo po nekaterih KZ zelo slabi. Pri KZ obratuje 10 obrtnih in uslužnostnih podjetij. V okraju imajo KZ 11 ekonomij s 530 ha površine. Najboljše KZ so v Benediktu, Cerkvenjaku in na Rečkem vrhu. V Brengovi, Draževcih in v Zupetincih pa so upravni odbori KZ nedelavni in niso bili zmožni ustanoviti nikakega odseka, čeprav so bili za to dani pogoji Ljutomer: Okrajno odkupno podjetje v Križevcih pri Ljutomeru zadnje čase uspešno izvršuje odkupne naloge. Tako je 12. t. m. odkupilo rekordno količino poljskih pridelkov: 168 ton krompirja, 85 ton sladkorne pese in 18 ton raznega sadja, kar da skupno 27 vagonov pridelkov v enem dnevu za delovno ljudstvo. V ljutomerskem okraju so do tega dne odkupili tudi 31 vagonov krompirja. Pri oddaji tega pridelka so se doslej najbolj izkazale KDZ v Stročji vasi, Križevcih pri Ljutomeru in v Bunčanih Ljutomer: V nedeljo, 15. t m. so v Gresovčaku ustanovili novo gasilsko društvo, v katerega se je vključilo 40 članov. Ustanovitev gasilske čete so svečano proslavili s kulturnim nastopom. Med drugim so uprizorili burko »Dr. Hribar«. Apnenje zemlje je Prekmurju zelo potrebno V času, ko polagamo novo zrno v zemljo za bodočno letino je potrebno, da ugotovimo, kakšni ukrepi bi bili potrebni, da bi bila bogatejša in boljša prihodnja žetev. Globoko izorana in dobro pognojena ter pripravljena zemlja, pravi čas s strojem posejano razkuženo priznano čisto seme, pa kljub temu premali predelki. Tako se izprašuje marsikateri napredni kmet v Prekmurju ob setvi, ko razmišlja, kako bo izpolnil obveznost in prehranil družino. Res je, da je zemlja zelo skopa s pridelki, da moraš vložiti veliko truda, dela in sredstev, če hočeš kaj požeti, vendar je tudi res, da imamo bolj napredne in manj napredne kmete. Prvi se bolj poglobijo v sestavo zamlje, vprašujejo strokovnjake za svet, ker le hočejo pridelati na svojih njivah kar največ. Zemlja ni mrtva, ampak je živa stvar in mora imeti v sebi poleg ostalih manj važnih snovi za pravilen in močan razvoj rastlin dovolj dušika, fosforja, kalija, apna in humusa. Lahko trdimo, da je vseh teh snovi v prekmurski zemlji premalo, tako na ravninskem, kot v goričkem predelu. V zemljo pridejo naravnim potom te snovi v glavnem s hlevskim gnojem, vendar pri običajnem gnojenju nikoli v dovoljni količini. Ne da se reči, katere od naštetih snovi so važnejše, ker so vse potrebne in če le ena od teh manjka, se rastline slabše razvijajo in dajajo manjše pridelke. Apno in humus sta glavna nosilca pravilne strukture in življenja v zemlji, od katerih je močno odvisna poljedelska proizvodnja. Splošno pa je znano, kar je tudi dokazal Kmetijski znanstveni zavod v Ljubljani v letu 1947, da v prekmurski zemlji manjka ravno apno in humus, zato jih bo treba dodajati v zemljo umetnim potom, Apnenec, ker ga ni v Prekmurju (razen v okolišu Rogaševcev), je potrebno pripeljati iz drugih krajev, humus pa dodajati zemlji v obliki zelenega gnojenja. Za apnenje zemlje pride v poštev takšne vrste apnenec, ki ostane v zemlji več let, ne pa žgano apno, ki se raztopi in izgine že skoraj v prvem letu. Da je tako, naj služi primer lucerne, ki uspeva in potrebuje apno za več let. Z žganim apnom zemljo celo pokvarimo, če ga dajamo več kot je potrebno, kar je pa s surovim apnencem nemogoče, ker ga zemlja topi sproti le toliko, kolikor ga potrebuje Apnenca je potrebno trositi na ha vsaj okoli 50—100 q, t j. na vsak ar okoli 50—100 kg. Apnenec trosimo v času od jeseni pa do spomladi iz dveh razlogov: 1. da se skozi zimo, ker je dosti vlage, raztopi in že deluje za izboljšanje pridelka v tem gospodarskem letu; 2. ker je v zimskih mesecih na vsakem gospodarstvu več časa in vpreg na razpolago za prevoze. Apnenec je na razpolago v zadostni količini in ga lahko naroči vsak kmet pri svoji kmetijski zadrugi Cena za 100 kg je okoli 25 din. Humus dodajamo zemlji najbolj praktično v obliki zelenega gnojenja. Tako posejemo takoj prve dni po žetvi lupino ali grahorico ter jo poz- no jeseni podorjemo. S tem smo zemlji dodali ne samo humus, ampak tudi veliko količino dušika, ki ga lupina in grahorka dobi s pomočjo bakterij iz zraka. Po zelenem gnojenju sejemo okopavine, ki zeleno gnojenje najbolj izkoristijo. Apnenje in zeleno gnojenje je različno za razna tla in kulture, zato je potrebno predhodno posvetovanje s kmetijskim strokovnjakom. Težka je kmetova borba za vsakdanje življenje, še težje pa mu je, če v jeseni pospravlja slabe in malo pridelkov, zato je potrebno, da se posluži vseh mogočih možnosti za zvišanje svojih pridelkov. Beseda bralcem „Ljudskega glasu" Že več naših bralcev in naročnikov je izrazilo željo, da naj bi naš tednik na svojih straneh objavljal več literarnih podlistkov in podobnih sestavkov, ki jih kmetski ljudje v prostih urah radi čitajo. Uredništvo je o teh predlogih in željah bralcev »Ljudskega glasu« dokaj razmišljalo in prišlo tudi do sklepa, da svojim čitateljem ugodi. Ker pa je zanimivih dnevnih dogodkov vedno toliko, da bi s težavo dodelili v vsaki številki lista večji prostor za take podlistke, je uredništvo sklenilo, da bo »Ljudski glas« odslej imel redno mesečno prilogo, s katero bomo skušali ustreči željam čitateljev. V tej prilogi bomo objavljali ponatise raznih del naših domačih, kakor tudi dobrih tujih pisateljev in pesnikov, predvsem pa zapiske naših partizanskih borcev, kakor tudi dobro reportažo iz sedanjih naporov naših delovnih ljudi v borbi za socialistično izgradnjo domovine. Prva taka priloga je izšla v današnji številki »Ljudskega glasu«. Naše naročnike in čitatelje pa prosimo, da nam sporočijo svoje mnenje o njej, kakor tudi, da nam predlagajo, kako bi prilogo izboljšali. Vsak nasvet bomo z veseljem sprejeli in ga tudi skušali upoštevati. Hranite priloge, da boste imeli ob koncu leta lepo knjigo! UREDNIŠKI ODBOR OPOZORILO! žrebanje značk na dan festivala ni bilo, ampak bo šele takrat, ko bodo vsi prodajalci vrnili značke. Izžrebane številke bomo objavili v Ljudskem glasu. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 26. oktobra 1950 Kazniva dejanja, ki so jih storili obtoženci, so po svoji naravi zelo težkega značaja. Za velike količine žita, mesa in masti je oškodovan državni prehrambeni fond. Kajti poleg neizpolnitve oddaje cca 33.000 kg belih žit, večjih količin mleka, števila prašičev in živine sta zadružna živinoreja in svinjereja tako propadli, da bo zaradi neodgovornega pridobivanja živinske krme in njene uporabe še nadalje ogrožen njun obstoj, tako, da tudi v bližnji bodočnosti ni pričakovati izpolnitev obveznih oddaj, ki bi bile primerne gospodarski moči zadruge. Temelji zadruge so močno omajani, ne le v KDZ Cven, temveč tudi v okoliških zadrugah, in je vpliv KDZ Cven in njenih voditeljev segel daleč izven področja Cvena. Pa tudi kmetsko prebivalstvo, krividi slabe uspehe te zadruge, izgublja zaupanje v kmetsko zadružništvo in odklanja vstop v zadrugo, kar v veliki meri ovira socialistično izgradnjo našega podeželja in dvig kmetijske proizvodnje. Z ozirom na tako težke posledice storjenih dejanj je predvsem pri prvih treh — glavnih obtožencih — ta dejanja smatrati kot dejanja težjega značaja, ker so povzročili popolno dezorganizacijo v zadrugi, in so zato storilci teh dejanj za družbo še prav posebno nevarni ... Iz obtožnice javnega tožilstva Mariborske oblasti V četrtek, dne 19. oktobra t. l. se je pred senatom okrožnega sodišča v Mariboru — ki je zasedal v Ljutomeru — vršila javna sodna razprava proti razbijačem KDZ na Cvenu. Senatu sodišča je predsedoval dr. Dougan, sodnik okrožnega sodišča, obtožnico pa je zastopal namestnik javnega tožilca za Mariborsko oblast tov. Lešnjak. Pred ljudskim sodiščem so se zagovarjali glavni obtoženci predsednik KDZ Cven Puconja Branko, predsednik KLO in bivši član upravnega odbora KDZ Kovačič Franc in bivši član nadzornega odbora Sever Matija. Poleg navedenih obtožencev sta morala za svoja protiljudska dejanja dajati odgovor še zadružnika Roškar Andrej in Vargazon Franc. Razprava je pokazala sabotersko in škodljivo delovanje obtožencev, ki so svoje položaje vodilnih funkcionarjev KDZ izkoriščali v protiljudske namene. Njihovo delovanje je privedlo obstoj zadruge v nevarnost, pri manjših zadružnikih in »brezzemljaših« pa je ustvarjalo val upravičenega nezadovoljstva in kritike. Značilno za glavne obtožence je to, da so kot bivši premožnejši kmetje poskrbeli, da v upravnem in nadzornem odboru KDZ ni bilo bajtarjev, viničarjev in »brezzemljašev« s čemer so praktično dosegli, da so vsilili zadružnikom in njihovim zborom svoje — večkrat za obstoj in razvoj zadruge škodljive sklepe Glavna obtoženca Puconja Branko in Kovačič Franc sta kot vplivna funkcionarja KDZ in KLO odgovor- na za večje število nepravilnih ukrepov v KDZ. Tako sta v letu 1949 in 1950 opustila izpolnitev oddaje žit, ki je bila predpisana za zadrugo. Čeprav se je predpis glasil za približno 33.000 kg žita v obeh gospodarskih letih, sta navzlic temu dopuščala prodajo mlevskih izdelkov na prostem trgu in prodala na svojo roko neugotovljene količine žita. V letu 1950 sta nepravilno dovoljevala ohišnice posameznim zadružnikom, tako da so nekateri izmed njih imeli po dvoje ohišnic, skratka povzročala sta razlikovanje pri dodeljevanju ohišnic in kršila načelo enakosti. V teh letih sta dopustila razdeljevanje zadružnega vina med premožnejše zadružnike po vloženih površinah vinogradov v zadrugo, vpeljala sta neenako zaračunavanje vina posameznim zadružnikom. Večjim kmetom sta prodajala vino po 40 din, »brezzemljašem« pa tudi po 100 in za liter. Opustila sta točno določitev trudodnevov. ne glede na kvaliteto opravljenega dela in vložen trud — po vloženi površini zemlje, pri čemer so se koristili na račun delovnih zadružnikov bivši veliki kmetje. Čeprav so zadružno zemljo obdelovali večinoma »manjši« in »brezzemljaši« — pa ti po krivdi obtožencev niso prišli do potrebnega zaslužka. Obtoženca sta dopuščala, da so »večji« zadružniki samovoljno in nekontrolirano izkoriščali vprežno živino v zasebne namene, nista vodila nobene evidence glede stanja zadružnega članstva. Njuna malomarnost je zlasti očitna v izpolnjevanju dolžnosti pri zaščiti matere in otroka, starcev in onemoglih zadružnikov. Dasiravno je na Cvenu več zaščite potrebnih ljudi, nista od socialnega fonda zadruge v znesku 95.000 din izkoristila ali pa razdelila prav ničesar. Poleg vsega ostalega sta odgovorna za neizvršitev setvenega plana v letu 1949, ko je ostalo 8,57 ha zemlje neposejane, v letu 1950 pa sta opustila podsetev krmnih rastlin za približno 20 ha zemlje. Dopuščala sta manipulacijo z žitnim snopjem in pridelkom že pred mlačvijo. Po njuni krivdi je Dlan vzreje goveje živine v letu 1950 izvršen samo s 54 odst., pri prašičih pa s 56 odst. Pravtako ne bi poginilo okrog 44 odst. malih prašičkov, ne bi bilo primanjkljaja v gradbenem materialu (vrednost ca 20.000 din) in ne bi prišlo do razlike v potrošenem investicijskem kreditu, ter vrednostjo adaptacij za 60 tisoč 943 din, če bi obtoženca stremela za napredek in razvoj KDZ Puconja si je povrhu tega v svojo osebno korist v letošnji pomladi prilastil 2500 din, kateri znesek je bil namenjen za plačilo trošarine prodanega vina in še 1000 din od prodane ajde na prostem trgu, ki jo je zadruga prodala privatnikom kljub temu, da ni izpolnila svoje oddaje. Kovačič Franc pa odgovarja kot predsednik KLO za vse manipulacije s pridelkom belih žitaric. Opustil je vsako kontrolo pri mlačvi in dopustil, da je bilo pri mlačvi skoraj polovico žita sortiranega v drugo kakovostno skupino. Na ta način je oškodoval skupnost, ker je s svojim vplivom onemogočil, da bi bilo žito ocenjeno v prvo kakovostno skupino, ki bi ga potem lahko KDZ oddala državi. Sever Matija, ki je spočetka na sodišču zanikal navedbo obtožnice, je pod težo dokazov priznal svoja dejanja. Kot bivši tajnik, blagajnik itd. v KDZ je opustil izpolnitev obveznih oddaj žita, ki je bila predpisana zadrugi. V letu 1949 je poskrbel, da niso prišli do zasluženega dohodka mali zadružniki in brezzemljaši — obračunal je trudodneve po zemljiških površinah, ne pa po vloženem delu S tem svojim dejanjem je na zadružnem zboru 8. februarja letošnjega leta povzročil razdor med zadružniki in spravil v nevarnost obstoj zadruge. Obenem soodgovarja za neurejeno evidenco in knjigovodstvo v KDZ, za nepošteno zaračunavanje zadružnega vina, za manipulacije z belim žitom. Sever je celo dopustil, da sta soobtoženca Roškar in Vargazon utajila zemljo in ni ničesar ukrenil, da bi utajena zemlja prišla v sklop KDZ. To je storil zaradi tega, ker ni imel čiste vesti, saj je poleg tega utajil 70 arov travnika v Pristavi. Zadružnik Roškar Andrej je ob vstopu v KDZ leta 1949 utajil 1 ha zemlje in v letu 1950 pobral iz zadružnega vinograda in sadonosnika ca 330 kg sliv ter 1 tono jabolk. Med zadružniki je širil propagando propasti zadružništva, na zboru zadružnikov pa je 16. avgusta t. 1. zahteval razpust KDZ, rekoč: »Naše gospodarstvo se bo izboljšalo edino na ta način, če bo obdeloval vsak svoje in da ne bo gospodaril okraj s svojim planom.« Tudi Vargazon Franc je v letu 1949 utajil 4,36 ha zemlje ter se z njo sam okoriščal. V letih 1949-50 ni dopuščal zadružno obdelovanje na vloženi zemlji. Protivil se je skupinskemu delu in si je prilaščal vse pridelke iz one zemlje, ki jo je ob vstopu vložil v zadrugo. Vsi navedeni obtoženci so se na tridnevni javni razpravi izmikali odgovornosti in krivdi za povzročena dejanja, ki so jih s svojim saboterstvom in s proti zadružnim rovarjenjem povzročili skupnosti. Vendar pa v tem niso uspeli. Številne priče, med njimi tudi bivši viničarji — žrtve njihovega razdiralnega dela, Kovačič Nežika in Jeruzalema, Horvat Elizabeta iz Hermancev in večje število dragih — je dokazalo osnovan ost obtožnice. Pod težo dokaznega materiala in izjav prisotnih prič ter izvedencev — so obtoženci priznali pred sodiščem svoje delo. Ljudsko sodišče je — upoštevajoč družbeno nevarnost storjenih dejanj in obtožencev samih — obsodilo: Puconjo Branka z odvzemom prostosti za dobo osmih let. zaplembo premoženja z odvzemom državljanskih pravic za dobo dveh let. Sever Matijo z odvzemom prostosti za dobo treh let, zaplembo premoženja in odvzemom državljanskih pravic za dobo dveh let. Kovačič Franca z odvzemom prostosti za dobo štirih let, zaplembo premoženja z odvzemom državljanskih pravic za dobo dveh let. Roškar Andreja z 8 meseci odvzema prostosti in 20 odstotnim plačilom stroškov sodnega postopka. Vargazon Franca s 3 meseci odvzema prostosti in 20 odstotnim povračilom stroškov sodnega postopka. Vojna v Koreji Po hudih borbah so ameriške in južnokorejske čete zavzele glavno mesto Severne Koreje Fenjang. Ameriška konjeniška divizija, ki je zavzela mesto, se še bori z manjšimi raztresenimi grupami severnih Odpor je sicer oster, a ga bo prej ali slej strla premoč ameriških čet Severno od Fenjanga so Amerikanci izkrcali iz svojih transportnih letal 4000 padalcev, ki imajo v prvi vrsti namen, onemogočiti reden umik severnokorejskih enot, ki so se borile v samem glavnem mestu ali njegovi okolici. Severnokorejske čete se umikajo proti mandžurski meji. Mac Arthur, glavni poveljnik amerikanske in južnokorejske armad poroča, da so Amerikanci in Južnokorejci do sedaj ujeli že 82.000 severnokorejskih vojakov. Severnokorejski radio ki je pričel s svojimi oddajami iz Sinuidža poroča, da je novo glavno mesto Severne Koreje Sinuidžu. Sinuidžu leži tik ob mandžurski meji v bližini zahodnega Korejskega zaliva Naročniki poravnajte naročnino in Predplačajte se že v naprej, da bo izhajanje časopisa še v naprej redno in brez zamud zaradi materialnih tejav, ki jih povzroča neredno plačevanje naročnine. Še posebno prosimo tiste naročnike bi so pred kratkim prejeli opomine, sicer jim bomo pošiljanje lista ustavili. UPRAVA MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 26 oktobra do 2. novembra 1950 ameriški film »Tarzan v New Yorku« LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA je premestilo svoj sedež s 14. oktobrom 1950 iz Murske Sobote v Ormož, Naslov: Lesno industrijsko podjetje Murska Sobota, sedež v Ormožu, poštni predal št. 5, brzojavi: LIP-Ormož. Zaradi uspešnejšega poslovanja naj se v bodoče vsa službena pošta odpremi z novim naslovom. LIP Murska Sobota Obvestilo Obveščamo odjemalce, ki imajo v mizarstvu (prejšnji Durič) mestnega podjetja les za izdelavo pohištva, a še do danes ni izvršeno, da se zglase pri ravnatelju v upravi mestnih obrtnostoritvenih podjetij. Uprava mestnih obrtnostoritvenih podjetij, Murska Sobota NABIRALCI GOB IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ, POZOR! Višek sezone užitnega gobana ali jurčka nam nudi edinstveno priliko za nabavo zelo iskanega, koristnega in lepega blaga. Za ves izkupiček suhih jurčkov dobimo v zamenjavo pod novrstno tekstilno blago in druge uvožene industrijske predmete kot na primer vžigalnike s kamenčki, glavnike žepne nožičke, prvovrstne trde pile, jedilni pribor itd Ista zamenjava velja tudi za sledeča zdravilna zelišča: listi pekoče koprive, planinski pelin ali šinje, vsa rastlina brez korenin preobjeda gomolji, rumeni regrat, korenina bodeča neža ali kompava korenina, volčja češnja, korenina in gozdni koren, korenina. Suhe gobe in zdravilna zelišča oddajajte najbližjim kmetijskim zadrugam in odkupnim postajam. SLUŽBO DOBI Sprejmemo s takojšnjim nastopom 2 pekovska pomočnika ali priučena delavca in 4 mizarske pomočnike Uprava mestnih obrtno-storitvenih podjetij, Murska Sobota Urejuje uredniški odbor — Odgovarja uredniški odbor. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota. - Tiska Mariborska tiskarna.