Leto V. — Št. 5 Veliki traven 1908. Odmev iz Afrike Blagoslovljen po Piju X. Upravništvo: TRST, via del Ronco 6. Stane za celo leto K 150. Vsak prvi torek v mesecu daruje eden vlč. misijonarjev v Afriki eno sv. mašo ..•o-»o—o-o- za žive in mrtve ude. ■o-o—o^-o- Pismo lyonske misijonske družbe gospej grofici Mariji Tereziji Ledochowski, ustanoviteljici in glavni voditeljici družbe sv. Petra Klaverja. Lyon, 2. vinotoka 1907. b priliki glavne skupščine lyonske misijonske družbe tukaj zbrani prečastiti apostolski vikarji in apostolski prefekti porabijo z veseljem priliko iri prosijo, preden se razi dej o, Vaše blagorodje, da blagovolite sprejeti izraz najsrčnejšega občudovanja in hvaležnosti za Vašo neusahljivo vdanost, s katero Vaše blagorodje zastavi vse svoje moči za afrikanske zamorce in za posebno skrb, katero ste tako pogosto izkazali zlasti ubožnejšim otročičem ob suženjskem obrežju. Podpisani prosijo Boga, da Vašemu blagorodju podeli obilen blagoslov in Vas podpira pri tem tako težavnem in tako hvalevrednem delu, katero ste prevzeli v srečo Afrike. Sprejmite, gospa glavna voditeljica, izraz najglobokejše vdanosti in najsrčnejše hvaležnosti. •f Fr. S. Hummel, apostolski vikar ob zlatem obrežju, f Frančišek Steinmetz, apostolski vikar v Dahomey. G. Brediger, zastopnik Msgr. Lang, apost. vikarja v Beninu. C. Zappa, apostolski prefekt ob Nigru. S. Kyne, apostolski prefekt v Liberiji. A. Hamard, apostolski prefekt ob slonokoščenem obrežju. Sv. Peter Klaver, apostol zamorcev, prosi za nje in za naSe podjetje! 66 ODMEV IZ AFRIKE. Misijonski dopisi. Apostolski vikarijat južni Viktoria- Nyanza. Beli očetje. — Hiša božja v deželi nevernikov. Issavd, dne 4. sušca 1907. jmF nizki s slamo pokriti kočici sedi ubogi misijonar, ubog feMš) in vendar danes tako bogat in poln srčnega veselja, da ga tesni prostor ne more obseči, in tu sili vunkaj, daleč vun črez morje in hiti v Evropo, da dojde tudi tiste, katerim je zanj za Bogom najbolj dolžen zahvalo: Klaverjevi družbi in njenim dobrotnikom. In jaz sem prepričan, tudi ti bodo sočutili nekoliko mojega veselja, če jih v duhu popeljem tjekaj, kjer je nekdaj v sredi med siromašnimi kočami Gospodu vojskinih trum služila za stanovanje nič manj siromašna, s slamo pokrita kočica. Kaj boljšega Mu ubogi misijonar takrat ni mogel dati, in bridkega srca je poslal svoj klic za pomoč neki daljni dobrotnici. Ga boli uslišala? Pa glej, ljubi bravec, krasno svetišče, ki se dviguje zdaj na mestu siromašne kočice in s svojimi vitkimi slopi in stolpi oznanja črnim bratom slavo božjo, je bil odgovor na to. Da, nova, v dnevih siromaštva in bede sanjana hiša božja je dogotovljena in je tudi pri nas »vso žalost spremenila v veselje.« Zato je bil pa tudi dan njenega posvečenja tako svečan, in jih je toliko sodelovalo za to, da se tem lepše obhaja. Dragi či-tatelj, ti jih pač že poznaš vsaj po imenu, misijonarje, ki so se sešli pri nas vsi ob tej slovesnosti! Tu je pred vsemi preč. o. Po u get (beri Puže), častitljivi naš starosta, eden izmed prvih delavcev v vinogradu Issava. Ta je torej tudi nosil Gospoda novega svetišča prvikrat v slovesni procesiji iz njegovega siromašnega stanovanja vun, in mi vsi smo ga spremljali skoz mesto, da blagoslovi teh 700 prvencev naše duhovnije in njih število kmalu pomnoži stoterno. Dalje goreči predstojnik še mladega misijona v Kariyinya (Urundi), o. van der Burgt, ki je obhajal in pel slovesno levitirano sv. mašo, in misijonarji iz Kissaka, Mulera in Marangara. A naših črnih kristjanov ti ne morem vseh imenovati — morda je tudi marsikak pobožen otrok med njimi, kateremu si boter, — pa to ti lahko povem, vsi so bili pri sv. opravilu pričujoči z veliko pobožnostjo, ki bi te bila zelo, zelo vspodbujala. Povabljenci in gostje so se vrstili v bratski edinosti okoli bogato obložene mize, in so bili neizcrpljivi v svojih hvalospevih o lepoti te hiše božje, za katero bratje kakor očetje misijona,. kljub napornemu dušnemu pastirstvu niso štedili svojih moči, dokler ni bila krasna stavba, že pred določenim časom, popolnoma zgrajena, po zamorskih pojmih »velika kakor cela vas« in vsem, prebivavcem blizu in daleč znak velikosti in veličastva krščanskega Boga. Da, dragi dobrotniki vsi, ki ste svoj milodar tako radodarno poklonili, s tem ste na več ko en način večali čast božjo; kajti ne bo li na zamorca napravilo globokega vtisa dejstvo, da si celo tuji, nepoznani ljudje štejejo v čast, če svojemu Bogu iz svojih sredstev postavijo hišo celo v daljnih deželah? Ne bo li to celo zamorca, ki je še pagan in ki bi sicer najbrž ostal v svoji zmoti nagnilo, da pripozna Boga, ki ima po vsem svetu tako zveste služabnike, za edinega Gospoda nebes in zemlje? In tako je tudi v resnici, ljubi bravec, in mnogo tisoč jih bo po tvojem veledušnem pripomaganji vstopilo v veliko, celi svet obsegajočo hišo božjo, sveto katoliško cerkev. O. L. Classe, predstojnik. Apostolski vikarijat gorenji Kongo. Očetje iz družbe sv. Duha. Brazzaville, dne. 8. prosinca 1907. Spoštovana gospa glavna voditeljica! jekateri čitatelji tako prikupljivega »Odmeva« se pritožujejo, da misijonar vedno v isti rog trobi, da v njih ušesih odmeva le tarnanje in klicanje na pomoč. Žele si raznolič-nosti in kratkočasnih zgodbic mesto resnih in golih dejstev. Tem dobrim čitateljem se pač niti ne sanja o bedi in revščini, ki tu vlada, in kako srce prebadajoče siromaštvo kolje naše oko ter nas sili, da javkamo in kličemo: pomagajte! Če se misijonar s prošnjo obrača do Vas, komu je slava in čast? Otrok v trpljenju teče k materi, potožit ji svoje gorje, tako se obračamo tudi mi tjekaj, odkoder se nadejamo pomoči. Ne, prepričan sem, da bodo vsi pravi prijatelji misijonov radi poslušali naše prošnje. — Pred vsem hvala in zopet hvala prisrčna za dozdajšnje podpiranje. Rad bi Vam našteval, koliko duš se je tako rešilo, koliko se jih je iztrgalo kremljem satanovim in njegovih pomagačev! Tudi v osrčju Afrike se mora malikovalstvo umikati pravemu Bogu, pa divja surovost krščanskemu naziranju in mišljenju. Težkoče se množe brez števila. Hudobec uganja tudi tu svoje zvite prekanjenosti; izpodkopuje, kolikor more in zna, to kar mi gradimo. Nedavno je strela vpepelila našo lepo misijonsko hišo pri sv. Radegundi. Ker kamenja ni bilo, se je moralo poslopje napraviti iz bambusa, iz desk in slame, pa vendar je kazalo nekak umetniški obraz, ki je ugajal mimoidočim potnikom. Kako je prasketal ogenj! Pohištvo, knjižnica, jedila in druge stvari: vse je v kratkem času uničil ogenj. Ostalo nam je le golo življenje; zrli smo pogorišče, ne da bi si bili mogli kaj pomagati. Dež je lil curkoma kakor iz vedrice, pa mi se nismo zmenili zanj. Vsled tega naliva in vsled razburjenosti je še pa mrzlica pograbila oba misijonarja naše naselbine. Menjavala sta se tako, da je vedno manj bolni stregel bolj bolnemu. Starejši, že sicer bolj slaboten in oslabljen, se pri afrikanskem podneblju ni mogel več okrepčati; iti je moral v domovino. Zdaj je pa legla vsa teža in skrb na rame mlajšega tovariša. Dela je bilo preveč; tudi on se je zgrudil. Polotila se ga je nova vrsta mrzlice, namreč takozvana hematurična mrzlica. Tej bolezni je Evropejec težko kos, mnogoterega pobere usodna smrt. Beden in brez tolažbe, je uvidel svoj žalosten stan; ni se dal varati, menil je, da se mu bliža konec. Tu mu pošlje previdnost božja postrežnika. Očeta najde neki tuj Evropejec, ki mimogrede obišče njegovo stanovanje. Ta tujec se usmili zapuščenega siromaka; z najplemenitejšo požrtvovalnostjo mu streže noč in dan. Brž pošlje sla na bližnjo postajo. Preteklo je 5 dni, predno je prihitel sobrat s pirogvo, čolnom, ki je tam v navadi. Tako bi bil bolnik rešen, a slabost noče prenehati. Naša hrana ne zadostuje za okrevajočega, in vendar se mora z njo zadovoljiti, kajti denarnica žal ne more nič boljšega preskrbeti. Iz iste naselbine je moral še en brat odriniti domu na Francosko. Bolen na spalni bolezni, se nudi na Posteurjevem zavodu v Parizu. Kmalu potem je moral predstojnik misijona sam iti domu. Onemogel in zdelan do skrajnosti, potrebuje daljšega počitka, da se zopet okrepi. Ravnoisti dan, ko je šel na ladijo, je podrla strela s tolikimi težavimi postavljeno hišo, pri sv. Radegundi. Brezdvomno je bilo delovanje naših prednikov na tem kosu zemlje blagonosno; sicer bi jih nezgoda ne preganjala tako srdito in trdovratno. Iz-prememba pri ljudeh tako surovega rodu je bila res nekaj posebnega. Še iz drugih krajev sem pošiljal bolnike v materno hišo. Ravniška (ekvatorialna) Afrika zahteva pač svoj del tudi od najmočnejših. Samo izprememba podnebja preganja te bolezni. Naj si bo zdravljenje še tako drago, za življenje naših ljubih sobratov smo tudi to dolžni žrtvovati. Včasih se poslužujemo tega sredstva žal le prepozno. Tako smo zvedeli, da je o. Moreau na visokem morju izdihnil vsled te bolezni, predno je stopil na domača tla. Bil je goreč, vzoren duhovnik, njegova smrt je bridka izguba za moj vikarijat. Njegova najljubša naselbina, ki mu je posebno na srce prirasla, je postaja sv. Družine. Imel je povsod le uspehe. Kar je on dosegel, je včasih kar čudovito in je vzbujalo strmenje pri Evropejcih, ki se mu imajo zahvaliti poleg prostosti zlasti še tudi za duhovno prerojenje. Navzlic bridkim izkušnjam in preskušnjam gremo vendarle naprej. Na vsak večji praznik sprejemamo po nekoliko katehumenov v naročje sv. Cerkve. To vam je veselje za misijonarja! Da bi imeli obilnejše dohodke, bi se dalo se več pridobiti. Zdi se, kakor bi se hotel ljubi Bog za odpad toliko evropskih kristjanov odško-dovati z afriškimi narodi. Blagodejen verski duh veje med rodovi ob Kongu. Naj bi le tudi naše žrtve bile očetnjavi na blagor! V zlih in lepih dneh se hočemo hvaležno spominjati svojih dobrotnikov in Vaše družbe. Njen prospeh nam je zelo pri srcu; Boga prosimo, naj bi kar najobilniše blagoslovil in oblagodaril družbo, zlasti pa tudi nje velespoštovano voditeljico. f JProsper Jiufeouatd, apostolski vikar. Apostolski vikarijat Natal. Častilci Brezmadežnega Spočetja. Kakor znano, so misijoni med Kafri najrevnejši. Zato se ne bodo naši ljubi bralci čudili klicu na pomoč, ki nam ga pošilja o. Delagnes. Radi bodo uvaževali rek: »Kdor da ubogemu, posodi Gospodu na obilne obresti.« Umsinsini, 4. vinot. 1907. |(žjr kratkim sem zamenjal mesto z deželo. Kakor povsod, JP^ ste me spremljali tudi sem revščina in sila. Na svoji prej-šnji postaji sem sicer tudi bil našel te dve spremljevalki, pa z napornim delom, s pomočjo božjo ter vrlih bralcev »Odmeva« mi je bilo mogoče svoje stanje nekoliko poboljšati. Ta-mošnjim črncem pride to zelo dobro, kajti od pretečenega leta naprej že molijo ter slavijo Boga v precej čedni cerkvici, S težkim . srcem sem se ločil od nje, — pa kakor hoče Bog! Rad bi tu isto storil kakor v Durban-u. Zato hočem v svojem pismu odtod popisati častitim bralcem »Odmeva« veliko revščino našega misjona, ter jim pokazati, kje nam je treba najnujnejše pomoči. Misjon Umsinsini je še nov. Leži na precejšnjem hribu, oddaljenem 20 milj od morja, 70 milj pa od Durban-a. Pri svojem prihodu sem našel tu tri misjonske sestre, ki delujejo požrtvovalno in z veliko vnemo; zraven priprostega samostančka, kjer stanujejo sestre, stoji navadna šola za male zamorčke ter ponižno stanovanje za očeta misjonarja. Kaj pa je s cerkvico? bodete prašali, dragi bralci. Prostor zanjo imam, druzega nič. Sv. mašo moram služiti v šoli, v šoli morajo spati otroci, tam se igrati kadar dežuje, v šoli dobijo hrano. Torej vse se vrši žalibog v šoli. Zato je moja največja želja, da bi se temu odpomoglo ter se vsaj našemu Gospodu in Izveličarju postavilo vrednejše stanovanje, kjer bi vedno med nami bival. Toda kakor rečeno, zato imam dozdaj le še prostor. Da bi se vendar našel med častitimi bralci »Odmeva« poseben prijatelj Ka-frov, boljše rečeno duša, kateri je posebno na tem, da se širi slava božja: naj mi vendar položi dar za našo cerkev! Tak dar bo gotovo dobro naložena glavnica pri ljubem Bogu ter prinašala obilne obresti! Temu dobrotniku prepuščam tudi oblast, da izvoli ime dotičnega svetnika, kateremu bi se cerkev posvetila. Že na- prej naj bo zagotovljen moje molitve kakor tudi molitve misjonskih sester ter male četice naših katoličanov! Tej skrbi se še pridružuje skrb za šolo. Otrok je sicer zdaj še le okoli 30, pa tudi te oskrbovati z obleko ter živežem ni lahko! Le računite! — Potem pa: če hoče v Evropi dati oče otroka v odgojilnico, poravna ori stroške; tu pa je ravno narobe. Če pridem n. pr. v hišo, kjer mrgoli otrok ter vprašam očeta: »Ali pošlješ otroke v šolo?« — mi odgovori: »Ne, Mfundisi.« »Hočeš jih poslati k meni v šolo?« »Koliko mi daš zato?« mi odgovori in prepričan sem, da bolj iz nevednosti, ko iz zlobnega namena. — V bližnji koči imam več sreče. Toda otrok nima kaj obleči. Kaj naj storim? Če ne storim nič, se pogubi duša. Danes bi pustili stariši otroka v šolo, jutri ne več; tako odide trenutek milosti in otrok ostane vse življenje v neveri. Če ga sprejmem . . . da, toda moj prazen žep? Na to ne smem misliti. O nikdo si ne more prav misliti, kolika žalost obhaja misjonarja, ako vidi, da je edina ovira uspešnega delovanja pomanjkanje potrebnih sredstev! Taki slučaji se dogajajo dan na dan. — Gotovo storim, kolikor morem, da si pridobim sredstev. Pridno rabim plug, motiko, lopato, sekiro. Kadar je neugodno vreme, pa opravljam doma mizarska dela, da prihranim denar, ki bi ga sicer izdal za drage rokodelce. Pozno zvečer še le imam čas, da opravim svoje duhovne vaje in da si malo počijem. Opisal sem Vam, častiti bralci »Odmeva« svojo bedo. Pri-pomozite mi, da rešim te duše, da razširim spoznanje Odrešenika, da postavim na tem griču sredi med neverniki križ rešitve! Premislite, kako zelo rabim k temu Vaših darov! Že se kaže dušna žetev in obeta obilen sad. O vi vsi, ki lahko storite delo usmiljenja, pomagajte mi! Apostolski vikarijat Srednji Madagaskar. Očetje iz La Salette. Ravnokar smo dobili naslednje poročilo o misijonu v Vakinaukaratra, ki leži v sredini Madagaskarja. Njegov položaj postaja tem opasnejši, čim bolj se preganjanje katoliške cerkve na Francoskem razteza na francoske naselbine. V ^jjjri alostni dogodki, ki se vršijo v glavnem mestu Francoske, so žalibog prehitro našli odmev v Vikanaukaratri. Posledica tega je, da se nam je izdatno pomnožilo naše delo in naše skrbi, in da se nam tudi stavijo velike zapreke na pot. Zadnjekrat moremo poročati o precejšnjem številu naših učencev (172 šol s 7289 učenci). Vsled zagrizenega in z vso brezobzirnostjo izpeljanega vladnega ukaza so večino naših šol zaprli. Ljubi Bog sam ve, koliko »Kabary« (privatnih in javnih pogovorov) smo morali govoriti, da smo našim katehistom in kristjanom raztolmačili, da so sedaj še samo šole zaprte, cerkve in kapele pa smejo za molitev in krščanski nauk biti odprte. V šolah so poučevali naši katehisti razun čitanja in pisanja zlasti katekizem in z 9 ali 10 leti smo lahko otroke krstili in jih pustili k sv. spovedi. Odkar so šole zaprte, skušamo otroke trikrat, odrasle pa dvakrat na teden zbrati v cerkvi h krščanskemu nauku. Toda kako težko se doseže, da otroci pridejo, odkar se ničesar druzega ne učijo, ko katekizem! Prej so lahko naši katehisti po hišah poučevali v krščanskem nauku, kar je zelo olajšalo učenje zveličavnih resnic, toda tudi to je sedaj prepovedano. Celo skupno molitev, če so bili tujci navzoči, so naznanili kot kršenje postave. Vsem tem nezgodam so se pridružile še bolezni. Dva naša sobrata sta ležala cele mesece bolna in le skrajni delavnosti zdravih bratov moramo pripisovati, da konečni uspeh pretečenega leta (mali srpan 1906 do malega srpana 1907) ni bil manjši od onega v prejšnjem letu. Naši izdatki postajajo večji od dne do dne, kajti, da omenim samo to, naši katehisti, katerih napori rastejo s številom kristjanov, zahtevajo, da jim podvojimo njihovo skromno plačilo. Nekatere naše kapele so popolnoma razpadle, druge so zopet premajhne, tako, da smo prisiljeni zgraditi nove. Predno pa smemo s takim delom pričeti, pride vedno kak uradnik s francoske vlade, zbere naše kristjane okrog sebe in jim strogo zabiča, da ne sme nobeden brezplačno sodelovati pri zgradbi. Kako bi ne bili pri tem zmedeni naši ubogi Malga.ši! Kako hočemo v prihodnje svoje izdatke poravnati? O ne pozabite dragi bralci in dobrotniki, da ste orodje božje previdnosti za ohranitev ubogih misijonarjev. Kakor mi za rešitev duš z veseljem žrtvujemo svoje zdravje in življenje ter se ne ustrašimo slabih potov, niti solnčne vročine, niti hudega deževja, tako upamo, da bote tudi Vi radodarno odprli svojo dlan. Da, dajte, dajte, ne štejte ! Vaši darovi bodo, pokropljeni od potu misijonarjev, uboge paganske Malgaše spreobrnili v goreče otroke božje in enkrat bodo te rešene duše Vaša slava in Vaša krona v nebesih! Nekaj besed k izkazu razdeljenega denarja za misijone leta 1907. Mopet moramo iskrenega srca reči »Hvala Bogu!«, medtem ko , našim bralcem posebno dobrotnikom in prijateljem misijonov predlagamo izkaz o uporabi milodarov pretečenega leta. Ker nismo bili lansko leto primorani se obrniti v izvanredni stiski do misijonskih prijateljev, kakor moramo letos zopet storiti, zato so milodari za misijone toliko manjši, kar se je leta 1906. prispevalo za lakoto, vendar je samo na sebi lepa svota K 172,851,67 ki je našla pot v Afriko. In ako se pomisli, da vse te kaplje in kapljice, ki se tu snidejo, ne obstoje iz rednih prispevkov, tudi ne vsako Kako je razdelila družba sv. Petra Klaverja misijonske doneske iz leta 1907.1 Družba Vikarijat ali prefektura Skupni znesek Kron Beli očetje Lavigerle Apost. vik. Sahara (Msgr. Bazin) Apost. vik. Zg. Kongo (Msgr. Roelens)........I Apost. vik. Zgornja-Viktorija- Nyanza (Msgr. Streicher) Apost. vik. Južna -Viktorija -Nyanza (Msgr. Hirth) . . . Apost. vik. v Unyanyembe (Msgr. Gerboin).....' Apost. vik.Nyassa(Msgr.Dupont) V različne namene 4.809-45 1.370-74 3.601-66 3.98017 5.930-76 3.352 61 423-26 23.468-65 Očetje sv. Duha Apost. vik. Severni-Madagaskar (Msgr. Corbet)..... Apost. vik. Zanzibar (Msgr. Allgeyer)....... Apost. vik. Bagamoyo (Msgr. Vogt)........ . Apost. pref. Francoska-Guinea (o. Segala)....... Apost. vik. Sierra Leone (Msgr. O' Gorman)...... Apost. pref. Spod.-Niger (o. Shanalian)....... Apost. vik. Gabun (Msgr. Adam) Apost. vik. Loango (Msgr. Derouet)........ Apost. vik. Ubanghi (Msgr. Augouard)....... Apost. pref. Spod.-Kongo (o. Magelhaes)....... Misijon Malanga (o. Wendling) Misijon Kunene (o. Lang) . . Prokura Pariz...... V različne namene 1.001-92 3,234.16 4.294-33 1.444-30 1 100 — 824-77 3.468-19 2.249-93 3.801 08 2.245-44 21-80 774-49 1.749-89 317-59 26.527-89 Jezuitje i Apost. vik. Centralni-Madagaskar (Msgr. Cazet) . . . Apost.pref. Sambesi [Rodezija] (o. Gartlant....... Misijon Sp.-Sambesi (o. Gon- (,-alvez)........ Misijon ob Vzhod.-Nosu (Kei- lands)......... V različne namene 3-791-97 2.625-69 9.702-85 2.249-39 256-21 - 18-626-11 Prenos I • • • | 68.622-65 1 Tej svoti so prišteti tudi priposlani mašni štipendiji. Družba Vikarijat ali prefektura Skupni znesek Kron . Sinovi presv. Srca j Prenos Apost. vik. Sudan (Msgr. Geyer) Misijonska hiša Verona za »delo Odrešenika«...... 3.214-32 7374 68.622-65 3.288-06 Frančiškani Apost. pref. Tripolis (o. Rossi) Misijon v Zg. Egiptu (o. Fra- cassini)........ Misijon Mozambique (o. Tei- xeira)......... V razne namene 966.40 5.61095 5.376-19 57-24 12.010-78 Kapuclnl Apost. pref. Erytrea (o. Michele da Carbonara)...... Apost. vik. Gallas dežel (Msgr. Jarosseau) ....... Apost. vik. Arabija in Somali (Msgr. Clark)...... V razne namene 865-— R42I-94 2.66057 24-05 11.971-56 Misijonska družba j sv. Benedikta j Apost. vik. Dar - es - Salaam (Msgr. Spreiter)..... Misj. hiša St. Ottilien (Bavarsko) V razne namene 1.788-56 7 08 18.88 1.814-52 Družba „Božje besede" Apost. pref. Togo (o. Berning) 1.061-19 Palotincl J Apost. vik. Kamerun (Msgr. Vieter)........ Misijonska hiša Limburg . . V razne namene 1 474-78 2-60 17.75 1.495 13 Oblati Marije Brezm. Apost. vik. Transvaal, (Msgr. Miller)......... Apost. vik. Natal (Msgr. De-lalle) ......... Apost. pref. Basuto-dežela (o. Ctšnez)........ Apost. pref. Sp. Cimbebazija (o. Nachtwey)...... V razne namene 1 224-- 1 513-73 3.612-98 1.271-24 649-64 8.271-59 Lijonska misijonska družba Apost. pref. Liberia (o. Kyne) Apost. vik. zlatega obrežja (Msgr. Hummel)..... Apost. vik. Dahomey (Msgr. Steinmetz)....... Apost. vik. Benin (Msgr. Lang) Apost. pref. Zg Niger (o. Zappa) Apost. pref. Nilov delta (o. Chabert)........ Prokura Marseile..... Prokura Rim....... V razne namene 1.218*10 3.258*45 1.565*43 2.167*63 3.554*61 108 10 96607 542*52 68-62 13.449-53 Prenos I 121.985*01 Družba Vikarijat ali prefektura Skupni znesek Kron Oblati sv. Fr. Šaleškega Prenos Apost. vik. Oranje-reka (Msgr. Simon)........ Provincijalna hiša na Dunaju (o. Lebeau)....... V razne namene 4 466-43 1.180-26 46-40 121.985-01 5.693-09 Lazaristi Apost. vik. Abyssinija (o. Gruson)........ V razne namene 3.332-21 2-21 3.334-42 Očetje Brezm. srca f Marijenega \ Prokura v Rimu...... Prokura v Seut...... 95.-37.20 132-20 Premonstratenci Mašniki Srca Jezusovega j Apost. pref. Učlč (o. Beynen) Apost. pref. Stanley-jevi slapovi (o. Grison)..... V razne namene 1.76803 26-51 1.300-34 ! 1.794-54 Misijonska družba ( i sv. Jožefa v Mili- [ Hillu ( Apost. vik. Zg. Nil [Uganda] (Msgr. H anion)..... V razne namene 2.824-28 54-82 2.879-10 [Trapisti v Marien- ( hillu Misijon v Marienhillu (po zastopništvu v Lincu) . . . po zastopništvu v Bresslau 514-55 10- — 524-55 Očetje montforški Miss, de la Salette Misijonarji della Consolata Sinovi brtzm. srca Marijenega Misijonarji posv. duhovn. Apost. pref. Shirč (o. Prčzean) v apost. vik. Sred. Madagaskar (o. Dantin)....... Misijon Kenya (o. Perlo) . . Apost. vik. Fernando Poo (Msgr. Coll)......... Misijon preč. Fr. Mayra v Pietermaritzburgu (Natal) Preč. Andreju H. Ngidi (Natal) Preč. Juliju Mbele (Natal) . . 3.373-86 117-50 117-50 1.766-30 657 94 2.064-34 950 — 3.608-86 Bele sestre j Misijon Rubaga (Sever. Viktoria Nyanzu) ....... Materinska hiša sv. Charles (nadškof Algier)..... 612-28 50-— 662-28 Dominikanke Pie madri della f Nigrizia Misijon Marija Pomagaj (vzh. Nos)......... po mater, hiši v Veroni . . . V razne namene 200 — 20-40 492-06 220-40 Sestre N. (j. G. Apost. Misijon v Dabou (slonokošč. obrežje)........ Misijon v Porto-Novo (Dahomey) ........ Misijon v Asabi (Zg. Niger) . Mater, hiša v Lijonu .... V razne namene 500- - 980-61 1.029-70 285 — 15-79 2.811-10 Prenos 150.876-53 Družba Vikarijat ali prefektura Skupni znesek Kron Oblatinje sv. 1 Frančiška Sal. Prenos Misijon Matjeskloof (na reki Oranje)........ Misijon Pella (na reki Oranje) V razne namene 594-65 42-61 3-60 I 150.876-53 640-86 Sestre božje Previdnosti Misijon Betafo (Osrednji Madagaskar) ....... 510- — Sestre naše ljube Gospe namurške Misijon Kisantu (Kwango) . . . . . 522-— Sestre sv. Jožefa i kliniškega Misijon Calabar (Spodnji Niger) Misijon Kabinda (portugiški Spodnji Kongo)..... Misijon Boroma (Spodnji Sam-besi)......... 500- — 500-— 178-15 1.178-15 Auguštinke Misijon Pietermaritzburg(Natal) . . 743-90 Sestre sv. Družine j Misijon Pietermaritzburg(Natal) Misijon Dunbrody (Vzhodnji Nos)......... V razne namene 500- - 500-— 116-07 1.116-07 Srs. de la Charite Po glavnem zavodu v Gentu (Belgija)........ 618-17 Benediktinke Misijon Dar-es-Salaam 500 — Za različne družbe misijonskih sester 191-92 Afriška društva Marijina družba dunajske nad-škofije......... 69-82 Sv. kongregaclja de Propag. fide Darovanje na dan sv. treh kraljev........ 249-90 Splošni izdatki j Nakupovanje cerkvene obleke, tiskovni stroški za knjige v zamorskih jezikih etc. 15.634-35 Skupna vsota kron ... 172.851-67 leto od istih dobrotnikov, potem se mora vedno zopet čuditi delovanju sv. Duha v človeških srcih in taisto s spoštovanjem moliti. Resnično, poleg veliko izprijenosti in sebičnosti nahaja se tudi še veliko žrtvovalnosti in vzornega razumevanja na svetu! Temu je delovanje, kakor je naše, najboljši dokaz, katero domneva o darovalcih globoko vero in vse obsegajočo ljubezen. Zatorej, Deo gratias, hvala Bogu, in Vam vsem bodi zahva-ljeno, častiti prijatelji misijonov, ki ste omogočili Klaverjevi družbi podpirati afriške misijone na tako izdatni in tudi tako katoliški način, opustivši vse ozire na narodnost ali posameznih razmer! Menim, nas vseh želja je, naj bi se Klaverjeva družba in njen list »Odmev iz Afrike« vedno bolj razširila v omikanih deželah in vse narode nagnila, da sodelujejo pri spreobrnjenju Afrike! Ne samo v Avstriji in Nemčiji v katerih deželah seje pričela Klaverjeva družba, tudi v Švici, v Italiji, na Francoskem in Rusko-Poljskem se po svojem listu vedno bolj udomači Klaverjeva družba. Naj bi vedno več dežel pristopilo njenemu dejanju! Potem se bodejo tudi podvojili in pomožili milodari in v Afriki bode stem vedno več bede utešeno, vedno več sužnjih spon razvezano, vedno več duš pridobljeno za Gospoda. V to pomozi Bog! M. T. L. Kratka misijonska poročila. Apostolska prefektura .,Spodnji Niger." C. Roland N., črni učitelj in navdušen naročnik »Odmeva« nam piše: »Bil je zelo lep dan, trikrat lep dan na praznik sv. Treh Kraljev, ko se je delilo v krščanski vasi Agaleri, ki je nekako ."> ur oddaljena od Onitscha, prvo sv. obhajilo, kateliumenom sv. krst in sv. birma. V tej vasi bivajo le dobri katoličani, paganov, protestantov ali mohamedanov ne najdeš pri njih. Postaja je priporočena varstvu sv. Jožefa. Zadnji superior tega misijona je bil rajni o. Bubendorf, C. S. Sp., sedaj mu pa načeluje vi-sokočastiti o. Bisch, C. S. Sp., ki se trudi hoditi po začrtani poti svojega prednika. Na dan sv treh kraljev je opravil prečastiti apostolski prefekt S h a n a li a n slovesno službo božjo, pri koji sta mu stregla č. oo. Lichtenberger in Douvry. Ko so odpeli »Pridi sv. Duh«, je prečastiti apostolski prefekt delil zakrament sv. birme. Cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena in vse se je vršilo v najlepšem redu.« O. Beynen, premonštratenc, superior misijona v Ibembo, piše od tam s 14. prosincem 1907: »Kako težko umljivi so božji sklepi! V osmih letih je poklical Bog 7 očetov iz tukajšnjih misijonov k sebi, „torej vsako leto enega duhovnika! Žetev je tu velika, a delavcev, posebno duhovnikov je malo in delo, ki čaka. preostale, presega njih človeške moči. Moramo pač potrpežljivo čakati, da se nas usmili.« Sestra Zenaide, prednica sester sv. Jožefa iz Cluny v Madagaskaru, nam poroča iz Tananariva o težavnem položaju, v katerem so sestre, odkar se boj zoper katoliško cerkev na Francoskem širi bolj in bolj v kolonijah. Piše nam: Dozdaj nam je bilo mogoče, čeravno z velikimi težavami, oskrbovati približno 1200 otrok. Veliki trud nam obilno poplača tolažba, katero pripravlja pridnost teh otrok, kakor tudi marsikateri veseli dokaz prave pobožnosti. Med temi še napol divjimi naravami se najde pogosto duša, ki je zelo lepa v očeh Gospodovih. Le z največjo žalostjo gledamo v bodočnost. Kako dolgo bomo še smeli skrbeti za uboge otroke? Kakor na Francoskem, tako so tudi tukaj bogoslužni redovi v veliki nevarnosti. Kaj bode potem iz*naših malih »malgašev«. Položimo tudi to skrb v božje roke! Lansko leto je razsajala tukaj huda mrzlica, ki je zahtevala mnogo žrtev. Letos se je kazalo začetkoma bolje, toda pred jednim mesecem se je pojavila ta kužna bolezen zopet v okolici Tananarive. Naši »malgaši« so zelo ubogi in žalibog tudi naša sredstva ne zadostujejo popolnoma, da bi vsem ubogim preskrbeli zdravila. Kolikokrat najdemo bolnike, ki pričakujejo, ležeč na ubožni plahti in izmučeni od bolezni, smrti. — Kako srčno bi želeli, če bi mogli zelo mnogim preskrbeti kako olajšavo 1 K temu nam naj pomagajo velikodušni dobrotniki! Velečastiti škof Vieter iz kon-gregacije palotincev nam piše iz K a m e r u n a : V velikem tednu je bilo v Duali 112 odraslih krščenih po 2 letnem katehumenatu. Veliko je bilo veselje teli ubogih. Mnogo jih je bilo že pri letih, niso znali brati in torej ni bila nikaka malenkost, se vsega potrebnega priučiti in prestati skušnjo. ■ Na »angeljskem bregu« je prejelo v velikem tednu 75 odraslih sv. krst. Od drugih postaj nam manjkajo še poročila. Ljubi Bog daj vsem milost stanovitnosti v njihovih dobrih sklepih! - 6. sušca nam je pisal o. Halbing iz iste kon-gregacije. Šolo 1 iateliistov zidajo dalje v gorovju, med tem smo napravili začasno prvi kurz tukaj v Duali, ker je bil že zadnji čas, da začnemo slednjič resno. Prvi kurz ima zdaj 17 kandidatov, pa se bo dal razširiti na 20; priskrbeti vsem potrebne hrane itd , je treba ne malenkostnih stroškov. Mi popolnoma zaupamo na pomoč dobrih dobrotnikov in na blagoslov božji za dobro in potrebno delo. Iz dnevnika glavne voditeljice. Rim, 21. prosinca. Obiskal nas je prečastiti vladika A u-gouard, apostolski vikar v Ubanghi, čegar prihoda po dolgih petih letih smo se zelo razveselili. Ker nas je o njegovem prihodu že prej obvestil njegov brat Abbe Augouard, smo se pripravili za predavanje že za 23. prosinca. 23. prosinca. 0. Beduschi, sinov presv. Srca Jezusovega, ki je 21. prosinca predaval s pomočjo naše oddajalnice v Bologni o misjonih, se nam je prišel na svojem potovanju v Neapel predstavit. Čez nekaj dni bo stopil na ladjo, ki ga bo odnesla v njegov misijon med Šiluk-zamorci, kjer meni uvesti poljedelsko naselbino. Ta dan je predaval popoldan v naši dvorani milostljivi škof Augouard. On, ki deluje že trideset let med divjimi Kongo-rodovi, nam je orisal z živo, da tu in tam pesniško besedo ta-mošnje razmere. Med predavanjem je kazal kaj primerno svetle podobe tamošnje dežele, ljudij ter običajev. Ob koncu se je zahvalil s toplimi besedami družbi sv. Petra Klaverja, ki se v resnici kaže vedno kot orodje božje previdnosti za podporo afriških mis-jonov, ter za razširjanje božjega kraljestva na zemlji osobito v Afriki, najnižjem in najrevnejšem delu sveta. Mnogo visokih oseb, predstojnikov duhovnih zavodov, mnogo duhovnih in posvetnih velikašev je počastilo prevzvišenega govornika s svojo navzočnostjo. Izmed drugih omenimo belgijskega poslanika pri sv. stolici, Njeg. prevzvišenost barona Erp s soprogo, titul. škofa Barone in Syraon, kneginji W o Ikon s ki ter D i Cassano Zunica, grof in grofica Potočki in drugi. 2. svečana. Ravnokar mi je došla brzojavka glavne asistent-nije darovancev sv. Fr. Šaleškega, sledeče vsebine: »Pere Bris-son decedč, benissant Votre O e u v r e.«1 Ranjki je bil usta- 1 »Umrl D. Bris s on, blagoslavljale Vaše delo.« novitelj darovancev in darovank sv. Fr. Šaleškega. Ko sem ga obiskala 1. 1897. v Troyes, tedanji materini hiši te družbi, me je sprejel s toliko dobrohotnostjo, da je ne bom kmalu pozabila ter me ognjevito navduševal, naj nadaljujem tedaj še komaj začeto podjetje družbe sv. Klaverja. O. Brisson je imel poseben talent za iznajdbe in je kaj rad pojasnjeval svoje izume. Še dobro se spominjam kako mi je razkazoval ljubeznjivi starček s srebrno-belo glavo stroj za pranje novega ustroja, stroj v kterem bi se pekel kruh, in posteljo napravljeno iz samih vrvic. Poleg tega je živel sveto in vsakdo, ki je imel srečo spoznati ga kot spovednika, lahko potrdi, da je imel ravno tak dar vlivati dušam nebeški mir, kakor izumevati stroje. Naj bi tudi doli iz nebes blogoslovil Kla-verjevo družbo kakor jo je blagoslovil ob smrtni uri, in naj bo njen mogočni varuh! 3. svečana. Obiskal nas je novoimenovani prefekt Be nadir-a, o. Alexander d i S a nt i iz reda trinitarcev v spremstvu nekdanjega tajnika o. Generala, o. Ludvika Richard. Napotila se bosta najprej v Benadvi. Polje njunega delovanja je zelo hudo, ker vlada jih trpi le v tolikor, v kolikor služijo kolonizacijskim (naselniškim) namenom. Pred »agitiranjem za vero« jih je vlada ostro svarila. Krasni upi za oznanjevalce vere! Časopis družbe su. Petra Hlauerja. Dunajska podružnica. Dne 17. prosinca smo imeli veselje zopet enkrat pozdraviti v naši pisarni enega misijonarja. To je bil, po svojih mnogovrstnih dopisih, katere smo tudi deloma objavili v Odmevu, že dolgo znani afriški apostol, preč. o. Malinowski iz nemške-južnozahodne-Afrike, Dne 26. prosinca smo priredili zborovanje, pri katerem je o. Malinowski jako zanimivo in vzbudljivo govoril o svojem misijonskem življenju posebno za časa vojske. Dne 2. svečana, na praznik Marijinega očiščevanja, se je dvakrat predstavljala nova gledališka igra naše glavne voditeljice: »Baronica Mici.« Izborno je bila izvršena bogata spremenjava dramatiških podob in je pripomogla igri k dostojni vrednosti. Podružnica Trst. 23. svečana. Naš današnji afriški dobrodelni večer se je sijajno obnesel. Prijatelji afriških misijonov so se vdeležili v velikem številu in so bili izvanredno zadovoljeni s krasnim govorom preč. o. Tomca, J. d., s dobrouspelim koncertom in z veselo tombolo. Opetovano vabilo k „Križarski vojski molitve." (i. — io. majnika). križarska vojska molitve za Afriko, o katerej smo v zadnji številki obširneje govorili, stoji pred durmi. Le malo dni nas še loči od nje. Naši ponudbi, v poljubni množini razposlati v ta namen sestavljeno molitev, se je, nam v veliko veselje, ustreglo. V nekaterih krajih se nam je obljubilo, to molitev pri šmarnicah javno opravljati, ker se vrši letos križarska vojska molitve v majniku. Hvala Bogu ! Koliko krdelo molilcev bode letos od 1. do vštevši 10. majnika vzdigovalo svoje roke proti nebu za nesrečno Afriko! Koliko milosti bode prišlo čez Afriko, koliko milosti poklica za misijonarja, za misijonsko sestro, kot pomožno misijonarko bode v omikanih deželah morda sad te molitve! Kdo to vč ? To so skrivnosti, katere nam bodo še le v nebesih razkrite. Za danes le to : Kdor še nima te zadostilne molitve, naj še hitro tisto od nas zahteva. Vsi, vsi naj se vdeleže križarske vojske molitve ! Mi s tem častimo Boga, mi tolažimo presv. Srce Jezusovo, mi pomagamo ubogim zamorcem in koristimo ne malo naši lastni duši. Popolni od.p"u.stels:, ki ga lahko dobijo udje družbe sv. Petra Klaverja meseca velikega travna. 1. velikega travna, na praznik sv. apostolov Filipa in Jakoba. Pogoji: Vreden sprejem zakramenta sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa,. obiskanje cerkve in molitev po namenu sv. Očeta za razširjanje sv. vere. Ponatis člankov is „Odmeva iz Afrike'- ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le z natančnim podatkom virov. Izdaja Klaverjeva družba v Solnogradu. — Odgovoren urednik: Anton Slamič. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.