Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64, 2001, s. 105 - 141 GDK: 377 + 662.3 Prispelo / ÄeceiVe^/: 19.3.2001 Izvirni znanstveni članek Sprejeto/Accepted: 24.4.2001 Original scientific paper DEJAVNIKI IN KRITERUI, KI VPLIVAJO NA IZBOR DELOVNIH SREDSTEV PRI PRIDOBIVANJU LESA V ZASEBNIH GOZDOVIH Jurij MARENČE*, Iztok WINKLER** Izvleček V prispevku so predstavljene metode in modeli, ki jih lahko uporabljamo pri izračunu izkoriščenosti in gospodarnosti posameznih delovnih sredstev v pridobivanju lesa v zasebnih gozdovih. Pri ugotavljanju primernosti posameznih delovnih sredstev primerjamo po tehničnih lastnostih različne traktorje, traktorsko spravilo primerjamo z žičnim, kjer pa spravilni model dopušča smiselno vključujemo tudi ročno spravilo kot predspravilo ali zaradi slabše odprtosti sestojev predvidimo dodatno gradnjo vlak. Primeijave delamo znotraj enakih delovnih razmer. Te opredeljuje naklon terena in razvojna faza sestoja, opisana z velikostjo drevesa. V članku prikazana metoda predstavlja osnovo za izračun potrebnega dela z delovnimi sredstvi; poudarek je na gozdnem delu, čeprav je metoda oblikovana tako, da upošteva in ovrednoti tudi delo na kmetijski površini, ki sicer zaradi svojega obsega na kmetiji tudi prevladuje. Ključne besede: zasebni gozd, delovno sredstvo, izbor, dejavnik in kriterij, spravilni model FACTORS AND CRITERIA AFFECTING THE CHOICE OF EQUIPMENT USED IN EXTRACTION OF WOOD IN PRIVATE FORESTS Abstract The article presents methods and models that can be used in calculating the profitability and economy of various types of equipment used to extract wood in private forests. In establishing the suitability of each kind of equipment, various tractors are compared with respect to technical capabilities, tractor skidding is compared with cable skidding and, where the skidding model allows, also manual skidding as preskidding or, due to the poor openness of stands, the additional construction of skidding traks. The same working conditions are assumed in making comparisons. These include definitions of steepness of the terrain and development stage of the stands described by the size of trees. A method is presented as a basis for calculating the necessary work with the equipment with the emphasis on forestry work, although it can be applied to farm work and anyway a large extent of the forestry work is on farms. Keywords: private forest, equipment, choice, factor and criteria, skidding model ^ mag., BF-Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83,1000 Ljubljana, SVN " prof.dr., BF-Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SVN 106 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 VSEBINA contents 1 UVOD introduction...........................................................................107 2 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJ RAZISKAVE problem definition and study objectives..............107 3 DOSEDANJE RAZISKAVE S PODROČJA PRIDOBIVANJA LESA V ZASEBNIH GOZDOVIH past studies of wood extraction in private forests......................................................................109 4 DEJAVNIKI IN KRITERUI, KI VPLIVAJO NA IZBOR DELOVNIH SREDSTEV V ZASEBNIH GOZDOVIH factors and criteria affecting the choice of equipment in private forests.........................................111 5 METODE RAZISKOVANJA study methods........................................................................115 6 ZAKLJUČEK conclusions.............................................................................136 7 POVZETEK...................................................................................137 8 SUMMARY....................................................................................138 9 VIRI bibliography.............................................................................36 107 Marenče, J., Winkler, L: Dejavniki in kriteriji... 1 UVOD introduction Večina slovenskih gozdov je v zasebni lasti. Pokrivajo predvsem ozemlje v nižinah in sredogorju. Iz podatkov (Podatki o stanju gozdov 1996 - Zavod za gozdove Slovenije) je razvidno, da do nadmorske višine 800 m leži 83 % vseh zasebnih gozdov; z naraščanjem nadmorske višine se delež zasebnih gozdov v razmeiju do državnih sicer manjša, vendar je njihov delež do nadmorske višine 1000 m še vedno prevladujoč. Višje pa prevladujejo državni gozdovi. Razporejenost zasebnih gozdov v tako širokem intervalu hkrati kaže na raznolikost terenskih razmer, v katerih so ti gozdovi. Zaradi sprememb v reliefu je težavnost delovnih razmer različna, kar kaže na velik vpliv reliefa na specifične razmere v pridobivanju lesa. Tem spremembam morajo biti prilagojene tudi tehnologije oziroma delovna sredstva, ki jih uporabljamo v pridobivanju lesa - primerna morajo biti za delo v težjih kot tudi v lažjih delovnih razmerah. Posledica tega dejstva je uporaba različnih delovnih sredstev, tako po moči kot tudi po drugih tehničnih lastnostih. Pomembna značilnost zasebnih gozdov je tudi majhna povprečna velikost gozdne posesti in njena razdrobljenost na več prostorsko ločenih kompleksov. Predvsem različen obseg dela v gozdu, ki je posledica različno velike gozdne posesti, vpliva na izbor delovnih sredstev - ta morajo biti primerna oziroma prilagojena delovnim razmeram, v katerih z njimi delamo. 2 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJ RAZISKAVE problem definition and study objectives Pri pridobivanju lesa v državnih gozdovih so tehnologije, delovna sredstva in njihova opremljenost prilagojene značilnostim, ki veljajo zanje. Proizvodnja poteka na večjih površinah, ki so prostorsko zaokrožene; količinska koncentracija lesa je bistveno lažje dosegljiva kot na razdrobljeni in majhni gozdni posesti. 108 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 Dosedanje raziskave (JUŽNIČ 1990, MEDVED 1995) v zasebnih gozdovih so pokazale, da so delovna sredstva pri delu v gozdu slabo izkoriščena. Lastniki delajo z njimi v svojem gozdu le nekaj dni na leto. Posledice se kažejo v nizkem izkoristku strojev, zato je tudi ekonomičnost dela vprašljiva. Za takšne pogoje dela je zato treba izbrati primerna delovna sredstva, ki se med seboj razlikujejo po tehničnih karakteristikah, uporabnosti v različno težkih delovnih razmerah in tudi po nabavni vrednosti. Cilji tega prispevka so: • opozoriti na tiste dejavnike in kriterije, ki vplivajo na izbor delovnih sredstev za delo v gozdu, • predstaviti metode in spravilne modele, ki jih lahko uporabimo pri izračunu izkoriščenosti in gospodarnosti posameznih delovnih sredstev, • v analizo vključiti predvsem tista delovna sredstva, ki jih gozdni posestniki največkrat uporabljajo, zaradi primerjave pa tudi tista vama delovna sredstva, ki bi jih pri delu v gozdu lahko uporabili. Pri odločanju o primernosti posameznih delovnih sredstev bomo: • med seboj primerjali po tehničnih lastnostih različne traktorje, • traktorsko spravilo primerjali z žičnim, • kjer bo glede na spravilni model možno, tudi smiselno vključevali ročno spravilo kot predspravilo ali zaradi slabše odprtosti sestojev predvideli dodatno gradnjo vlak. Primerjave delamo znotraj enakih delovnih razmer. Opredeljuje jih naklon terena in razvojna faza sestoja, opisana z velikostjo drevesa. V raziskavi bomo upoštevali delo v položnem in strmem terenu, in sicer v treh razvojnih fazah sestoja. Tako opredeljene delovne razmere nam omogočajo in nas hkrati omejujejo pri izbiri določenega delovnega sredstva. Glede na uporabnost se posamezno delovno sredstvo lahko večkrat pojavi v različnih delovnih razmerah in ga bomo v primerjave vključili povsod tam, kjer bo to glede na delovne razmere in zahteve možno in smiselno. 109 Marenče, J., Winkler, L: Dejavniki in kriteriji... 3 DOSEDANJE RAZISKAVE S PODROČJA PRIDOBIVANJA LESA V ZASEBNIH GOZDOVIH past studies of wood extraction in private forests Problematika tehnologije pridobivanja lesa v zasebnih gozdovih je malokrat obravnavana. Teme dosedanjih raziskav so predvsem tehnična opremljenost in usposobljenost lastnikov za delo v gozdu, zelo malo pa je govora o načinih pridobivanja lesa, ki pridejo v poštev v zasebnih gozdovih, o izkoriščenosti delovnih sredstev in gospodarnosti dela z njimi. WrNKLER (1974) ugotavlja, da se z naraščanjem velikosti gozdne posesti povečuje število posestnikov, ki sami opravijo sečnjo in spravilo, zmanjšuje pa število tistih, ki sami ne opravijo nobene od faz v pridobivanju lesa. Navaja tudi, da so stroji le malo in nesmotrno izkoriščeni. Tudi produktivnost dela lastnikov gozdov je praviloma nižja od storilnosti poklicnih delavcev. Ta je predvsem posledica slabše tehnične opremljenosti, pa tudi slabše tehnike in neustrezne izrabe delovnega časa. Navaja tudi pomembno ugotovitev, da je treba tehnična sredstva za delo v zasebnih gozdovih razvijati v kombinaciji z delovnimi sredstvi za kmetijstvo, hkrati pa priskrbeti primerne priključke za gozdno delo (WINKLER 1987). Podobno tudi JUŽNIČ (1990) ugotavlja, da so učinki pri delu v zasebnih gozdovih precej nižji kot v družbenih in da so delovna sredstva slabo izkoriščena. V svojem gozdu dela lastnik le nekaj dni na leto, v drugem pa še manj ali nič. MEDVED (1991, 2000) v svoji raziskavi z anketo presoja opremljenost in usposobljenost lastnikov za delo v svojem gozdu. Za motorne žage ugotavlja poleg številčnosti tudi njihovo starost; le-ta je v zasebnem sektoqu bistveno višja kot v družbenem. Na splošno uporablja traktorje pri spravilu lesa 79,5% gozdnih posestnikov. Tudi traktorji presegajo starost, ki jo v amortizaciji upoštevamo pri običajnih kalkulacijah (6 do 8 let). Tudi TERGLAV (1994) v svoji raziskavi ugotavlja, da sta od velikosti gozdne posesti odvisni opremljenost in usposobljenost lastnikov za delo v gozdu. Večina opravi sečnjo sama; les spravljajo sami ali pa jim pri tem pomagajo sosedi. Prevoz lesa pa opravi sama le dobra petina lastnikov, saj lastna mehanizacija za prevoz lesa ni zadostno izkoriščena. 110 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 HORVAT (1995) obravnava opremljenost lastnikov gozdov in izkoriščenost strojev v njihovi gozdni proizvodnji. Navaja, da večji gozdni posestniki delajo v gozdu povprečno več časa kot lastniki, ki imajo manj gozda in za delo manj možnosti in tudi zanimanja. Pri sečnji dosegajo lastniki malo obratovalnih ur in s tem slabo izkoriščenost motornih žag. Podobno ugotavlja tudi pri spravilu, saj ima samo del lastnikov gozda traktor opremljen z vitlom. Prevoz lesa opravijo lastniki le deloma, večidel opravijo to delo zasebniki ali izvajalska podjetja. V raziskavi omenja tudi možnost povezovanja gozdnih posestnikov v združenja, kjer bi lahko uporabili skupna delovna sredstva. Tako bi bili lahko delovni stroji bolje izkoriščeni, pri večji amortizaciji bi hitreje obnavljali delovna sredstva, njihova starost bi se bistveno zmanjšala. Vendar so take pobude zelo redke, večidel še zmeraj prevladuje miselnost, ki zahteva, da mora imeti vsak lastnik gozda svoja delovna sredstva. V tujem strokovnem slovstvu številni avtorji ugotavljajo različno problematiko dela v zasebnih gozdovih, pri tem pa le deloma obravnavajo delovna sredstva, ki bi bila prilagojena in gospodama na različno veliki gozdni posesti. Veliko avtorjev se ukvarja s problematiko združevanja gozdnih posestnikov zato, da bi zagotovili smotrno uporabo delovnih sredstev in zvečali gospodarnost dela (LECHNER 1969, BACHMANN 1971, STEINER 1974, SCHWARZBAUER 1981). Nekateri predstavljajo različna delovna sredstva in ugotavljajo, da jih lahko uporabljamo tudi na manjši gozdni posesti (KOHLBRAT & BUNZ 1989, MAXWALD 1989, SONNLEITNER 1989, TRZESNIOWSKI 1989, HOFMANN 1991). Uporabljamo lahko tudi konje ter različna delovna sredstva, montirana na traktorjih in motornih žagah (TRZESNIOWSKI 1993). Ill Marenče, J., Winkler, L: Dejavniki in kriteriji... 4 DEJAVNIKI IN KRITERIJI, KI VPLIVAJO NA IZBOR DELOVNIH SREDSTEV V ZASEBNIH GOZDOVIH FACTORS AND CRITERIA AFFECTING THE CHOICE OF EQUIPMENT IN PRIVATE FORESTS 4.1 DEJAVNIKI FACTORS Kakšno oziroma katero delovno sredstvo izbrati za delo v gozdu? Na takšno odločitev lastnika gozda vpliva več dejavnikov, ki so pogosto tesno povezani. Vsak od naštetih pomembno vpliva na to izbiro. Njihov vpliv je celosten, zato je te dejavnike težko angirati po njihovem pomenu. Najpomembnejši so: velikost in razdrobljenost gozdne posesti in z njim povezan obseg proizvodnje, naravne razmere, odprtost gozda, usposobljenost lastnika in njegovih družinskih članov za delo v gozdu, povezanost kmetijskih in gozdnih del na kmetiji. Velikost in razdrobljenost gozdne posesti Velikost gozdne posesti pomembno vpliva na izbiro delovnega sredstva predvsem zaradi neposredne povezanosti velikosti posesti in obsega pridobivanja lesa. Z velikostjo gozdne posesti praviloma narašča obseg gozdnega dela. Zasebna gozdna posest v Sloveniji je v povprečju majhna in zelo razdrobljena. Vprašanje je, kaj in kako je mogoče delati na takšnih površinah? Kakšna delovna sredstva je smotrno uporabiti? Iz preglednice 1 (WINKLER 1995) je razvidno, da ima kar 85,4% gozdnih posestnikov gozdno posest manjšo od 5 ha, imajo pa skupaj 38,6% gozdov. Le 2,9% posestnikov ima gozda več kot 15 ha, imajo pa skupaj 26,5% gozdne površine. Takšne so značilnosti zasebne gozdne posesti pri nas, ki zelo vplivajo na način in gospodarnost dela gozdnih posestnikov. 112 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 Preglednica 1: Struktura zasebne gozdne posesti Table 1: Structure of private forest estates If Razredi gozdne posesti (ha) Struktura ( %) Structure of (%) Class forest estate (ha) posestnikov gozdne površine owners forest area do 0,9 51,0 8,0 1-4,9 34,4 30,6 5 - 14,9 11,7 34,9 15 - 29,9 2,3 16,3 30 in več 0,6 10,2 SKUPAJ 100 100 Naravne razmere Omogočajo in dopuščajo uporabo različnih delovnih sredstev. Težavnost terena in omejenost uporabe delovnih sredstev v določenih delovnih razmerah močno vplivata na odločitev ob njihovi izbiri. Predvsem naklon terena in sestojne razmere sta dejavnika, ki omejujeta uporabo določenega delovnega sredstva. Odprtost gozda Odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami je dejavnik, ki pomembno vpliva na izbiro. Odprtost gozda vpliva na njegovo dostopnost za opravljanje gozdnih del. Uporaba traktorjev pri delu v gozdu je tesno vezana na odprtost gozdov s primernimi prometnicami. Večino gozdnega prostora obvladujemo s traktorji, s katerimi je spravilo lesa večinoma lažje in cenejše kot z drugimi delovnimi sredstvi. To pa je mogoče le v primemo odprtih sestojih. V ožjem pomenu pa odprtost vpliva predvsem na spravilno razdaljo, ki veliko pripomore k večji gospodarnosti pridobivanja lesa. V primeru, da gradnja vlak ni smiselna, lahko uporabimo ročno ali žično spravilo, če nam terenske razmere to dopuščajo. Različna odprtost gozdov bistveno vpliva na izbiro ustrezne tehnologije. Ročno spravilo je primemo pri krajši spravibi razdalji. Pri večji razdalji pa uporabljamo za spravilo lesa predvsem traktorje in žične naprave. 113 Marenče, J., Winkler, L: Dejavniki in kriteriji... Usposobljenost lastnika in njegovih družinskih članov za delo v gozdu Lastnik bo v procesu pridobivanja lesa uporabljal tisto delovno sredstvo, za katero je usposobljen. Če opravijo gozdni posestniki samo del pridobivanja lesa, se bodo primemo opremili le za to delo. Drugo bo opravil za to opremljeni izvajalec del. Gozdni posestniki so za delo v gozdu tudi bistveno slabše usposobljeni od poklicnih gozdnih delavcev. Slabša usposobljenost pomeni tudi slabšo storilnost pri delu; s tem postane delo dražje, in ker tehnično ni pravilno, tudi nevarnejše. Povezanost kmetijskih in gozdnih del Narava dela in možnost uporabe istih delovnih sredstev v kmetijstvu in gozdarstvu narekujeta smotrnost skupne rabe delovnih sredstev v obeh panogah. Stroje, ki jih uporabljamo v kmetijstvu, je treba prilagoditi za delo v gozdu, saj je to delo specifično in nevarno. Taka uporaba delovnih sredstev je tudi racionalna, saj delovna sredstva uporabljamo v gozdu v njihovi življenjski dobi bistveno manj kot v kmetijstvu. S tem zmanjšujemo investicijske izdatke, povečujemo izkoristek delovnih sredstev in gospodarnost dela. Tako isto delovno sredstvo uporabljamo v kmetijstvu, če ga primemo prilagodimo in dodatno opremimo pa tudi v gozdarstvu. 4.2 KRITERIJI CRITERIA Ob navedenih dejavnikih lastnik pri nakupu upošteva več kriterijev. Izbrati okolju čimbolj prijazna delovna sredstva Delo v gozdu je treba opraviti s čim manj poškodbami na sestoju in tleh, zato moramo izbrati primerna delovna sredstva glede na terenske razmere v svojem gozdu. Na lažjih in primemo odprtih terenih naj bi se zato odločali predvsem za traktorsko spravilo; na težjih, težko dostopnih terenih pa naj bi uporabljali močnejše traktorje, žične naprave, ali pa delo v svojem gozdu prepustili za takšno delo opremljenim in usposobljenim izvajalcem. 114 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 Delovna sredstva morajo biti čimbolj izkoriščena Izkoristek delovnega stroja je vsekakor odločilni kriterij ob njegovem izboru. Odvisen je predvsem od velikosti kmetijske in gozdne površine in s tem potrebne (možne) količine dela. Tudi razdalja do gozda oziroma porabljen čas za pot od kmetije do delovišča v gozdu pomembno vpliva na izkoristek delovnega dne in tudi delovnega sredstva. Zato je ob tem pomemben tudi podatek, kolikokrat je treba iti v svoj gozd, da odkazana drevesa posekamo in spravimo do kamionske ceste. Uporabljeno delovno sredstvo naj bo gospodarno Eden pomembnih kriterijev pri uporabi delovnega sredstva je njegova gospodarnost. Nabavna cena in količina opravljenega dela v njegovi življenjski dobi največ vplivata na gospodarnost dela. Zato je treba pri njegovi izbiri to tudi upoštevati. Investicijska sredstva in investicijski pogoji Od količine investicijskih sredstev in pripravljenosti vlaganja v nova delovna sredstva je odvisno kako in s čim bomo opravljali delo v svojem gozdu. Poleg lastnih denarnih sredstev odločajo o nakupu delovnih sredstev tudi primerni namenski krediti in njihova obrestna mera. Možnost servisiranja, oskrba z rezervnimi deli Dobro organizirana servisna mreža in redna oskrba z rezervnimi deli prispevata svoj delež kot kriterija pri nakupu delovnega sredstva. Ergonomske značilnosti delovnih sredstev za delo v gozdu (pri tem mislimo predvsem na hrup in vibracije pri motorni žagi) so zaradi majhnega obsega dela v gozdu manj pomembne. Vsekakor pa je nujna njihova opremljenost z elementi, ki omogočajo varno delo. Vsi našteti dejavniki in kriteriji so osnova pri izbiri in odločanju. Lastniki gozdov bi se vsekakor morali odločati na tej osnovi, vendar se tako kompleksno prav gotovo ne odločajo. Kupujejo delovna sredstva, ki so namenjena predvsem delu v kmetijstvu in so 115 Marenče, J., Winkler, /.; Dejavniki in kriteriji... dodatno opremljena tudi za delo v gozdu. Na njihovo izbiro poleg primernosti za delo gotovo odločilno vpliva predvsem nabavna cena. 5 METODE RAZISKOVANJA STUDY METHODS 5.1 VELIKOST POSESTI, RAZVOJNE FAZE SESTOJA, TERENSKE RAZMERE SIZE OF ESTATE, DEVELOPMENT STAGE OF STANDS, CONDITIONS OF TERRAIN Primernost posameznih delovnih sredstev za delo v gozdu in njihove medsebojne primerjave smo ugotavljali znotraj posebej za to oblikovanih spravilnih modelov. Ob tem smo uporabili tudi podatke ankete s področja opremljenosti in nekaterih navad gozdnih posestnikov pri pridobivanju lesa (WINKLER, MEDVED 1996). Za našo raziskavo smo uporabili izvirne podatke iz te ankete in jih posebej obdelali. Glede na obseg dela, ki je odvisen od številnih dejavnikov, nas zanima predvsem izkoriščenost posameznih delovnih sredstev in s tem gospodarnost nj ihove uporabe. Pri tem smo upoštevali: a) velikost gozdne in kmetijske posesti, b) različne razvojne faze sestojev in c) pestrost terenskih razmer. a) Velikost gozdne in kmetijske posesti V raziskavi želimo prikazati, kakšna je uporaba teh sredstev glede na velikost gozdne in kmetijske posesti. Anketirane gozdne posestnike smo razdelili v štiri velikostne razrede glede na lastništvo gozdne posesti. Iz obdelave smo izločili vse posestnike z gozdno površino manjšo od 1 ha, saj menimo, da gozdni posestniki v najmanjšem velikostnem razredu ne morejo biti nosilci tehnološkega razvoja. Povprečno velikost gozdne in 116 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 kmetijske površine znotraj posameznih razredov v anketnem vzorcu prikazuje preglednica 2 (MARENČE 1997). Preglednica 2: Povprečna velikost gozdne in kmetijske površine Table 2: Average size afforest and agricultural areas Razredi gozdne posesti (ha) Class forest estate (ha) Gozdna površina (ha) Forest area (ha) Kmetijska površina (ha) Agricurtural area (ha) 1-4,9 2,46 4,24 5 - 14,9 8,78 7,34 15 - 29,9 20,28 10,56 30 in več 51,34 13,09 Z velikostjo gozdne posesti se spreminja tako količina dela v gozdu kot tudi opremljenost in navade, ki jih imajo gozdni posestniki v pridobivanju lesa. Predvsem z različno opremljenostjo se gozdni posestniki prilagajajo količini dela, ki ga opravijo v svojem gozdu. Pri tem uporabljajo nekatera delovna sredstva samo v gozdu, druga pa predvsem v kmetijstvu. b) Razvojne faze sestoja Poleg velikosti posesti vplivajo na obseg dela tudi različne razvojne faze sestoja. V raziskavi smo upoštevali tri razvojne faze, ki se med seboj razlikujejo po lesni zalogi, povprečni debelini, poseku in s tem potrebni količini dela, ki ga moramo opraviti v gozdu. Za izračun iskanih količin smo uporabili tabele donosov švicarskega zavoda za gozdarska raziskovanja EAFV (ČOKL 1992), oblikovane po zgornjih višinah dreves (po srednjih višinah 100 najdebelejših dreves na 1 ha pri starosti sestojev 50 let - h^g 50). Za iglavce (smreka) in listavce (bukev) smo v izračunih upoštevali višino 20 m (hjg 50 = 20m). Dobljene podatke o poseku smo s pomočjo tablic za gozdne Sortimente (ČOKL 1992 - Gozdni sortimenti po srednjem premeru dreves) ob upoštevanju deležev skorje in drobnjadi spremenili v neto vrednosti. Ti deleži se v skupni masi drevesa s spremembo debeline posekanega lesa spreminjajo, kar smo pri izračunu tudi upoštevali. Pri strukturi odkazila smo vzeli razmerje igl: 1st = 61% : 39% (podatki Zavoda za gozdove Slovenije). 117 Marenče, J., Winkler, L: Dejavniki in kriteriji... Sestojne razmere po posameznih izbranih razvojnih fazah tako opredeljujejo naslednji elementi: • razvojna faza 1: - starost: smreka 55 let, bukev 55 let, - povprečna neto prostornina posekanega drevesa: 0,10 m\ - letni posek: 4,0 m^, • razvojna faza 2: - starost: smreka 85 let, bukev 85 let, - povprečna neto prostornina posekanega drevesa: 0,50 m^ - letni posek: 5,8 m^, • razvojna faza 3: - starost: smreka 115 let, bukev 115 let, - povprečna neto prostornina posekanega drevesa: 0,90 m^ - letni posek: 5,1 m^. c) Terenske razmere Od terenskih razmer smo pri delu upoštevali predvsem naklon terena. Z naklonom opredeljujemo lažje in težje terenske razmere. Terene z naklonom nad 35% smo označevali s strmimi. Medsebojne primerjave posameznih delovnih sredstev smo opravili v okviru enakih delovnih razmer. Enake delovne razmere nam predstavlja enota z enakim naklonom in razvojno fazo sestoja. Glede na elementa, ki opredeljujeta posamezne delovne razmere (naklon terena in neto prostornina srednjega posekanega drevesa), imamo torej šest različnih delovnih razmer. V vseh delovnih razmerah smo predvideli sečnjo z motorno žago. Pri izdelavi smo predvideli metodo mnogokratnikov pri iglavcih oziroma kombiniranih hlodov pri listavcih v vseh tistih delovnih razmerah, kjer smo imeli redčenja oziroma 118 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 mlajše sestoje, sortimentno metodo pa v odraslih sestojih, kjer smo imeli nadpovprečno debela odkazana drevesa in povsod pri ročnem spravilu. Preglednica 3: Delovne razmere glede na razvojno fazo sestoja in naklon terena Table 3: Working conditions with respect to the development stage of stands and incline of terrain Neto prostornina srednjega odkazanega drevesa Net volume of a medium-size tree marked for felling Ravno Flat Strmo (naklon nad 35%) Steep (inclination over 35%) 0,10 m-' Poldebelna metoda Half-length method, Sečnja z motorno žago Felling with chain saw Spravilo s traktorji Tractor skidding Poldebelna metoda Half-length method, Sortimentna metoda Assortment method Sečnja z motorno žago Felling with chain saw Spravilo s traktorji Tractor skidding Ročno spravilo Manual skidding Žično spravilo Cable skidding 0,50 m' Poldebelna metoda Half-length method Sečnja z motorno žago Felling with chain saw Spravilo s traktorji Tractor skidding Poldebelna metoda Half-length method Sortimentna metoda Assortment method Sečnja z motorno žago Felling with chain saw Spravilo s traktorji Tractor skidding Ročno spravilo Manual skidding Žično spravilo Cable skidding 0,90 m^ Sortimentna metoda Assortment method Sečnja z motorno žago Felling with chain saw Spravilo s traktorji Tractor skidding Sortimentna metoda Assortment method Sečnja z motorno žago Felling with chain saw Spravilo s traktorji Tractor skidding Ročno spravilo Manual skidding Žično spravilo Cable skidding 119 Marenče, J., Winkler, 1.: Dejavniki in kriteriji... Na položnem terenu smo predvideli spravilo s traktorji, uporabo malih kmetijskih traktorjev pa le v sestojih, kjer so zaradi manjših dimenzij lesa (0,10 in 0,50 m^) lažje delovne razmere. Na strmem terenu (nad 35% naklona) smo predvideli uporabo večjih traktorjev. Poleg traktorskega smo upoštevali še ročno in žično spravilo (preglednica 3). V zasebnih gozdovih imamo zaradi slabše odprtosti z vlakami razdaljo zbiranja večjo. Zato smo v takšnih sestojih predvideli dodatno izgradnjo potrebnih vlak ali pa smo spravilo kombinirali z ročnim spravilom kot načinom zbiranja lesa. Enako smo z ročnim dopolnjevali tudi žično spravilo. V vseh primerih predpostavljamo po celotni površini enakomerno porazdeljeno odkazilo. 5.2 ZNAČILNOSTI PRIDOBIVANJA LESA V ZASEBNIH GOZDOVIH CHARACTERISTICS OF WOOD EXTRACTION IN PRIVATE FORESTS V predstavljeni metodi obravnavamo le primere, ko lastniki gozdov vsa dela opravijo sami z lastnimi delovnimi sredstvi. Sečnjo opravijo z motorno žago, les pa spravijo do kamionske ceste: • ročno, • z žičnimi napravami • ali traktorji. Ročen način spravila je možen način transporta lesa na krajših razdaljah in na primernih terenih, tudi kot predspravilo. Žične naprave so kot delovna sredstva strogo namenske - le za pridobivanje lesa; na majhni in razdrobljeni gozdni posesti je predvsem zaradi majhnega obsega dela njihova uporaba manj gospodama. Zaradi visoke nabavne vrednosti naprave, njene slabe izkoriščenosti in posledično nizke gospodarnosti, je žično spravilo na majhni gozdni posesti manj primemo. 120 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 Ob primerni odprtosti gozdne površine je spravilo s traktorji najprimernejši in obenem najpogostejši način transporta lesa iz gozda, zato temu načinu transporta tudi namenjamo največ pozornosti. Iz podatkov o opremljenosti in značilnostih pridobivanja lesa na različno veliki gozdni posesti (MARENČE 1997) in stanju posestne strukture (WINKLER 1995) lahko sklepamo na povprečne oziroma najbolj pogoste razmere v pridobivanju lesa, v kakršnih delajo zasebni lastniki gozdov. V raziskavi smo zajeli le posestnike z najmanj 1 ha gozda - 34,4 % teh lastnikov je v razredu od 1 do 4,9 ha gozda, 14,6 % pa je lastnikov v vseh večjih velikostnih razredih skupaj. Ocene in prikazane značilnosti, ki veljajo za gozdne posestnike v velikostnem razredu od 1 do 4,9 ha gozda, lahko v grobem veljajo za velik del lastnikov gozdov, ki delajo v gozdu. V pridobivanju lesa je tako za večino zasebnih gozdnih posestnikov pri nas značilno: sečnjo opravijo z motorno žago, pri spravilu lesa uporabljajo različne kmetijske traktorje, ti so srednjih moči (od 30 do 35 kW), s pogonom na eno os, le četrtina posestnikov uporablja vitel za zbiranje lesa, lastniki vitlov uporabljajo preproste, enobobenske, mehansko krmiljene vitle, del lastnikov uporablja ročno spravilo kot samostojen način spravila lesa ali kot predspravilo, žičnega spravila skoraj ne uporabljajo. Takšno je v povprečju stanje na področju pridobivanja lesa. Zastavljamo pa si naslednja vprašanja: Ali je glede na velikost posesti, razvojno fazo sestojev, naklon in razgibanost terena takšno stanje optimalno? Kakšna je primernost in gospodarnost uporabe takšnih delovnih sredstev? 121 Marenče, J., Winkler, L: Dejavniki in kriteriji... Ali bi bili v teh specifičnih delovnih in posestnih razmerah primernejši lažji, cenejši ali nasprotno, še močnejši in bolje opremljeni stroji? Kakšna bi bila gospodarnost dela s takšnimi stroji? Kakšna bi bila gospodarnost dela z žičnimi napravami? V okviru posameznih posestnih in delovnih razmer ter modelov, ki odražajo vse naštete značilnosti, medsebojne razlike in uporabo različnih delovnih sredstev, lahko s pomočjo predstavljene metode odgovorimo na zastavljena vprašanja. 5.2.1 Sečnja Felling Pri sečnji gozdni posestniki največkrat uporabljajo po moči in teži skupino srednjih motornih žag. V raziskavi smo pri vseh prikazih in izračunih stroškov dela upoštevali motorno žago Stihi 029. To žago moči 2,7 kW po kalkulacijskih predpostavkah - po moči in teži (WINKLER in sod. 1994) uvrščamo med srednje žage. 5.2.2 Traktorsko spravilo v lažjih delovnih razmerah Tractor skidding in easy working conditions Pri traktorskem spravilu gozdni posestniki največkrat uporabljajo kmetijske traktorje moči 30 do 35 kW s pogonom samo na eno os. V anketi ugotovljena povprečna moč traktorjev v velikostnem razredu od 1 do 4,9 ha znaša 31,9 kW. Za isti velikostni razred ugotavljamo, da ima večina traktorjev pogon samo na zadnjo os. Ti traktorji so glede na tehnične lastnosti v kalkulacijskih predpostavkah (WINKLER in sod. 1994) srednji kolesni kmetijski traktorji. Kot predstavnika te skupine traktorjev smo v nalogi pri izračunu proizvodnih stroškov upoštevali traktor IMT 549, ki je s 32,5 kW in pogonom samo na zadnjo os tipični predstavnik te skupine. Traktorje opremljen z enobobenskim vitlom Tajfun z vlečno silo 30 kN, varnostno kabino in verigami na pogonskih kolesih. Za izračun opravljenih delovnih ur v gozdu smo uporabili veljavne normative (Odredba o določitvi normativov za dela v gozdovih - Ur. 1. RS št. 11- 956/99). 122 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 Pri vlačenju in zbiranju lesa smo upoštevali skupino traktorjev - pogon na eno os, ki pri delu upošteva uporabo dvobobenskega vitla z vlečno silo 50 kN. Zato je bilo potrebno pri enobobenskem vitlu z vlečno silo 30 kN pri zbiranju upoštevati večjo porabo časa na enoto proizvoda. Normativov za tovrstne vitle nimamo. Zato smo s pomočjo literature (DERETA 1969) za traktor Holder, opremljen z enobobenskim vitlom z vlečno silo 30 kN, izračunali porabljen čas za zbiranje m^ lesa s takšnim vitlom. Ob enakih vhodnih podatkih smo primerjali porabljen čas za zbiranje lesa po normativih za dvobobenski (50 kN) vitel. Ugotovili smo, da z manjšim vidom porabimo v povprečju 1,76 krat več časa za zbiranje m^ lesa. To razmerje smo pri izračunih učinkov tudi upoštevali. Pri zbiranju smo dodali še 60% na osnovni čas zaradi organizacijske oblike (traktorist brez pomočnika) in 15% časa zaradi gostote sečnje, manjše od 15 m^/ha (po veljavni odredbi o določitvi normativov). S tem traktorjem lahko uspešno opravimo delo na kmetijskih površinah, ob dodatni gozdarski opremi pa tudi v gozdu. Zaradi slabših tehničnih značilnostih osnovnega stroja in preprostejše gozdarske nadgradnje zahteva manjša investicijska vlaganja. Nabavna cena delovnega sredstva in količina opravljenega dela največ vplivata na izračun gospodarnosti dela. V lažjih delovnih razmerah (ravnina, neto prostornina srednjega odkazanega drevesa do 0,50 m') je možno uporabiti mali (do 30 kW) kolesni kmetijski traktor. Po anketnih podatkih gozdni posestniki uporabljajo tudi traktorje tega velikostnega razreda - zlasti na majhni gozdni posesti (1 do 4,9 ha gozda). Predstavnik te skupine traktorjev je kmetijski zgibni traktor AGT 830 (Agromehanika Kranj) in je s svojimi 26 kW med najmanjšimi traktorji, ki bi jih lahko uporabili tudi pri delu v gozdu. Ima pogon na obe osi. Za zbiranje lesa je opremljen z enobobenskim vitlom z vlečno silo 30 kN; ima varnostni lok in verige na pogonskih kolesih. V veljavnih normativih nimamo podatkov o učinkovitosti pri delu s takšnim in tako opremljenim traktorjem. Zato smo pri vlačenju morali oceniti učinkovitost stroja; upoštevali smo normative za skupino prilagojenih kolesnih kmetijskih traktorjev s pogonom na dve osi, pri tem pa upoštevali razmerje moči med obema skupinama traktorjev. Traktor AGT 830 je v bistvu zgibni traktor, zato bi morali ob izračunu njegove 123 Marenče, J., Winkler, L: Dejavniki in kriteriji... Učinkovitosti uporabiti normative za skupino velikih gozdarskih zgibnih traktorjev, vendar ocenjujemo, da je traktor po svoji učinkovitosti bližji skupini prilagojenih kolesnih kmetijskih traktorjev s pogonom na dve osi. Enako kot v primeru traktorjev s pogonom na eno os smo tudi v tem primeru upoštevali učinkovitost dela z enobobenskim vitlom in bonifikacije zaradi organizacijske oblike dela in manjše koncentracije lesa. Delo s takšnim traktorjem bi bilo lahko primemo na izrazito majhni gozdni in kmetijski posesti, kjer je količina dela majhna. Zaradi slabših tehničnih značilnosti traktorja delo z njim ni primemo na težjih terenih in pri spravilu večjih bremen. Predvsem zaradi nizke nabavne cene bi lahko bil ta traktor primeren za delo v lažjih delovnih razmerah. 5.2.3 Traktorsko spravilo v težjih delovnih razmerah Tractor skidding in difficult working conditions Gozdni posestniki lahko pri delu v gozdu uporabljajo tudi močnejše in bolje opremljene traktorje, kot sta prejšnja. Kakšna bi bila izkoristek in gospodamost stroja iz skupine velikih kolesnih kmetijskih traktorjev (WINKLER in sod., 1994), ki bi ga gozdni posestnik uporabljal v kmetijstvu in v gozdu? Značilni predstavnik te skupine je traktor Zetor 6340 s 50 kW moči in s pogonom na obe osi. Traktorje opremljen z dvobobenskim vitlom vlečne sile 50 kN, z vamostno in zaščitno kabino ter kolesnimi verigami. Tako opremljene stroje uporabljajo tudi gozdarska izvajalska podjetja pri delu v gozdovih. Pri izračunu učinkovitosti dela uporabljamo obstoječe normative za skupino prilagojenih kolesnih kmetijskih traktorjev s pogonom na dve osi. Pri zbiranju smo enako kot v prejšnjih primerih upoštevali bonifikacije zaradi organizacijske oblike in koncentracije lesa. Visoka nabavna cena zahteva visoko izkoriščenost takšnega stroja. Tega na majhni gozdni posesti zaradi majhne količine dela ne dosegamo, zato je uporaba tehnično boljših in dražjih strojev veijetno primernejša na veliki zasebni gozdni posesti. 124 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 5.2.4 Žično spravilo Cable skidding Gozdne žičnice so kot delovna sredstva namenjena le delu v gozdu, zato je toliko bolj zanimivo, koliko smo lahko gospodami pri delu z njimi. Ker je tehnologija žičničarskega spravila enonamenska, je vprašljivo, ali s ceno prodanega lesa sploh lahko pokrijemo stroške takega spravila. Izkoriščenost žičnic, ki bi bile v lasti gozdnih posestnikov, je nizka; zato je zelo vprašljiva gospodarnost takega dela ne samo na majhni, ampak tudi na veliki gozdni posesti. Pri delu z žičnico predvidevamo, da gremo v sestoj le enkrat v ureditvenem obdobju. V modelu (skica 7) smo zaradi velikosti spravilne razdalje uporabili žične žerjave na srednje razdalje (TVS - 1500). To je univerzalni žični žerjav z dosegom 400 m, kar pomeni, da obvladuje teren navzgor in navzdol v tej širini. Tako smo znotraj enakega spravilnega modela lahko primerjali med seboj traktorsko in žično spravilo. Manjše, cenejše in preprostejše žične naprave, montirane na traktoijih, imajo manjši doseg in so namenjene predvsem spravilu navzgor. Zato so bile zaradi tehnološke omejenosti neprimerne za primerjavo v spravilnih modelih v okviru naše raziskave. Pri izračunu učinkovitosti dela uporabljamo obstoječe normative za skupino srednji večbobenski žični žerjavi s stolpom. Normativi za spravilo navzdol za to skupino žičnih žerjavov niso izdelani, zato smo v modelu žičnega spravila ocenili, da pri spravilu navzdol zaradi zahtevnejšega dela porabimo približno 15% več časa. V modelu predvidevamo delo strojnika in pomočnika, zato povečamo normativ spravila za 13%, kar je v skladu z navedenim normativi. 5.2.5 Usposobljenost gozdnih posestnikov Capabilities of forest owners Tudi usposobljenost posestnikov za delo v svojem gozdu, kije bistveno slabša kot je pri poklicnih gozdnih delavcih, vpliva na gospodarnost dela. Bilo bi napačno, če bi pri delu gozdnih posestnikov upoštevali enako storilnost, kot jo dosegajo poklicni delavci. V 125 Marenče, J., Winkler, L: Dejavniki in kriteriji... dosedanjih raziskavah (MEDVED 1989) je ugotovljeno doseganje standardnih normativov dela gozdnih posestnikov pri sečnji na različno veliki gozdni posesti. Preglednica 4: Doseganje normativov pri sečnji na različno veliki gozdni posesti Table 4: Achieving norms in felling on different sizes of forest estate Velikost gozdne posesti (ha) Stopnja doseganja standardnega 11 učinka (%) 1-4,9 41 5 - 14,9 70 15-29,9 88 30 in več 100 Ob upoštevanju takšne stopnje doseganja učinkovitosti pri delu tudi pri spravilu, dobimo količino porabljenega časa za sečnjo in spravilo, kije blizu vrednostim, ki jih za delo na zasebni posesti navajajo nekateri drugi avtorji. Tako KOVŠCA (1996) navaja, da porabijo gozdni posestniki za sečnjo in spravilo skupaj na majhni gozdni posesti 3,57 ure/m\ pri srednji 3,11 ure/m\ pri veliki pa 2,61 ure/ml 5.2.6 Delo na kmetijski površini Work on farmland Žičnico uporabljajo gozdni posestniki samo za spravilo lesa, traktorje pa tudi oziroma pretežno za delo v kmetijstvu. Zato je pri izkoriščenosti delovnih sredstev pri traktorskem spravilu lesa potrebno upoštevati tudi delo na kmetijskih površinah. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije (ŽIBRIK, GOLEŽ 1991) porabijo kmetijski traktorji moči 50 kW (Zetor 6340) v povprečju 42 delovnih ur/ha kmetijske površine. Iz istega vira smo izračunali povprečno letno količino potrebnih delovnih ur za obdelavo 1 ha kmetijske površine z različnimi traktorji. Glede na velikost kmetijske površine so podani izračuni potrebnega dela na kmetijski in na gozdni posesti znotraj posameznega velikostnega razreda gozdne posesti. Navedene podatke smo upoštevali v metodologiji izračuna izkoriščenosti in gospodarnosti posameznih skupin traktoijev. 126 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 5.3 OBLIKOVANJE SPRAVILNIH MODELOV FORMING SKIDDING MODELS Za izračun stroškov pridobivanja lesa v različnih delovnih razmerah smo oblikovali spravilne modele. Iz njih je razviden način njihovega oblikovanja in izračuna vseh elementov, ki jih potrebujemo v kalkulaciji stroškov gozdnega dela (spravilne razdalje, razdalje zbiranja, potrebna gradnja gozdnih vlak). Ob posameznih modelih so ti elementi tudi navedeni. Spravilni modeli so naslednji: • model 1: traktorsko spravilo na ravnem terenu z dodatno gradnjo vlak (skica 1), • model 2: traktorsko spravilo na strmem terenu z dodatno gradnjo vlak (skica 3 in 4), • model 3: traktorsko spravilo na strmem terenu z dodatnim ročnim predspravilom (skica 5 in 6 ), • model 4: žično spravilo na strmem terenu z dodatnim ročnim predspravilom (skica 7). Pri oblikovanju spravilnih modelov smo upoštevali razmerja in odvisnosti med gostoto cest (m/ha) in širino gozdnega pasu (e), ki ga te ceste odpirajo; hkrati je potrebno upoštevati tudi gostoto vlak (m/ha) in njihovo medsebojno oddaljenost ter spravilno in zbiralno razdaljo. Te odvisnosti upoštevamo pri izračunavanju sestavnih elementov v modelih in jih na tem mestu tudi navajamo: a) Povprečna širina pasu gozda (e), ki ga cesta odpira: (DOBRE 1994) e - povprečna širina pasu gozda (v metrih), P - površina gozda (ha), ki ga odpirajo ceste, D - dolžina produktivnih cest (v metrih), b) Spravilna razdalja je odvisna tudi od koeficienta lege ceste (p^) -na platojih in v ravnini znaša od 0,335 do 0,390 (DOBRE 1980). V našem primeru smo vzeli vrednost 127 Marenče, J., Winkler, L: Dejavniki in kriteriji... 0,35. Koeficient nam podaja položaj ceste znotraj modela (skica 1) in hkrati povprečno dolžino teoretično najkrajše razdalje od težišča ploskve do kamionske ceste. t = e*p, e - povprečna širina pasu gozda (v metrih) Ps - koeficient lege ceste t - najkrajša možna razdalja od težišča do ceste C) Koeficient spravilne razdalje (k,) predstavlja razmerje med dolžino dejanske spravilne poti (tj) in najkrajšo možno razdaljo (t,): t, Ta znaša pri traktorskem spravilu na položnem terenu okrog 1,1, v splošnem pa med 1,25 in 1,35. Pri ročnem spravilu 1,06, pri žičnicah na srednje razdalje pa 1,18. d) Spravilna razdalja je odvisna tudi od razmerja med naklonom terena in naklonom traktorske vlake. Pri traktorskem spravilu navzgor smo v modelu omejili največji naklon vlak s 15%, navzdol pa s 25%. Za izračun spravilne razdalje v strmini potrebujemo podatke za srednjo teoretično širino pasu (T,), teoretično najkrajšo razdaljo spravila pri določenem naklonskem kotu traktorske vlake (T^), naklonski kot terena (a) in naklonski kot traktorske vlake (ß) -KOŠIR 1990. Tb izračunamo po obrazcu (KOŠIR 1990): T To razdaljo je potrebno glede na naklon vlake iz njene horizontalne projekcije preračunati v njeno dejansko (poševno) vrednost. Pri izračunu dejanske spravilne razdalje je potrebno upoštevati tudi vijuganje traktorske vlake, kar pa upoštevamo s koeficientom spravilne razdalje (kj. 128 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 e) Povprečno razdaljo zbiranja (ZBI v m) izračunamo po obrazcu: P ZBI = 0,35 * - PRO P - površina delovnega polja (m^) PRO - skupna dolžina prometnic (vlak, poti in cest) na in ob sečišču (m) -Odredba o določitvi normativov za dela v gozdovih - Ur. 1. RS št. 11- 956/99. 5.3.1 Model traktorskega spravila na ravnem terenu z dodatno gradnjo vlak Model of tractor skidding on flat terrain with additional skidding tracks constructed Na ravnem terenu, kjer imamo traktorsko spravilo, smo model oblikovali z naslednjimi elementi (skica 1): naklon terena: ravno, odprtost s cestami: 16 m/ha, širina pasu (e), ki ga cesta odpira: 625 m, koeficient lege kamionske ceste: 0,35; koeficient spravilne razdalje: 1,1, dejanska spravilna razdalja: 242 m (v izračunu upoštevamo teoretično najkrajšo razdaljo spravila, koeficient spravilne razdalje 1,1 in razmerje velikosti površin na eni in drugi strani ceste). za izbrano povprečno razdaljo zbiranja 25 m potrebujemo 140 m/ha prometnic (16 nVha cest in 124 m/ha vlak), ocenjena obstoječa gostota vlak: 70 m/ha, zato je potrebno zgraditi še 54 m/ha vlak. 129 Marenče, J., Winkler, L: Dejavniki in kriteriji... Skica 1: Traktorsko spravilo na ravnem terenu z dodatno gradnjo vlak Figure 1: Tractor skidding on flat terrain with additional skidding tracks constructed 5.3.2 Model traktorskega spravila na strmem terenu Model of tractor skidding on steep terrain Na strmem terenu smo traktorsko spravilo oblikovali z naslednjimi elementi (skica 2): • naklon terena: 40 %, • odprtost s cestami: 13 m/ha, • širina pasu, ki ga cesta odpira: 769 m, • kamionska cesta je v modelu položena tako, da je 2/3 površine nad cesto, 1/3 pa pod njo, • ocenjena obstoječa gostota vlak: 50 m/ha, • spravilo navzdol -25 %, spravilo navzgor +15 %. V primeru traktorskega spravila na strmem terenu imamo dve možnosti: - predvideti ročno predspravilo - ali zgraditi potrebne vlake. Tako sta tudi oblikovana naslednja dva modela traktorskega spravila. 130 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 Skica 2: Traktorsko spravilo na strmem terenu Figure 2: Tractor skidding on steep terrain 5.3.2.1 Model traktorskega spravila na strmem terenu z dodatno gradnjo vlak Model of tractor skidding on steep terrain with additional skidding tracks constructed Če se odločimo za dodatno gradnjo vlak (skica 3), imamo v takem modelu naslednje elemente (posebej prikazujemo razmere nad cesto, kjer spravljamo navzdol in razmere pod cesto s spravilom navzgor): - V delu modela nad kamionsko cesto, kier spravljamo navzdol: • Če želimo v modelu imeti povprečno razdaljo zbiranja 25 m, je potrebno računati z gostoto 144 m/ha (cest in vlak) - ob predvideni odprtosti s cesto in vlakami (13m/ha cest in 50 nVha vlak) potrebujemo torej še 88 nVha vlak; ker je kamionska cesta skupna obema površinama, smo v izračunu modela nad cesto upoštevali le njeno polovično vrednost. • Razdalja med vlakami znaša 69 m, ob upoštevanju razdalje po padnici (71 m) - skica 3 - pa znaša povprečna razdalja zbiranja 25 m. • Dejanska spravilna razdalja navzdol: 510 m 131 Marenče, J., Winkler, L: Dejavniki in kriteriji... ™ * )go'2S ^ ^^^ ^^^^ "" ~ polovične najkrajše spravilne 381m razdalje -256,5 m - ob upoštevanju naklona terena 40 %), ■ = 392 m , (poševna razdalja ob naklonu vlake 25 % -14°), COS 14 392 m * 1,3 = 510 m, (1,3 - koeficient pravilne razdalje) • Naklon terena: 40 %, • Naklon vlake: 25 %. ® / S spravilo navzdol kamionska cesta teSiT^ ^^^^^ medsebojna razdalja pri spravilu lesa navzdol na strmem Figure 3: Additional skidding tracks and their mutual distances in skidding wood downhill on steep terrain V delu modela pod kamionsko cesto, kjer ■ipravliamn les nav^^rnr- • Predvidevamo povprečno razdaljo zbiranja 25 m; z dodatnimi 86 ni/ha vlak imamo 142 m^a prometnic ( 136 mA,a vlak in 6 m/ha cest), razdaljo med vlakami 70 m (71 m) oziroma povprečno razdaljo zbiranja 25 m. • Dejanska spravilna razdalja navzgor: 417 m 132 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 64 1m * = 317 m, (119 m - projekcija polovične najkrajše spravilne razdalje -128m - ob upoštevanju naklona » . terena 40 %), 317« -— = 321« , ( poševna razdalja ob naklonu vlake 15 % -8,5°), cos 8,5° " 321 m * 1,3 = 417 m, (1,3 - koeficient spravilne razdalje) kamionska cesta —i \ o \ g ^ ^ \ ^--spravilo navzgor Skica 4: Dodatne vlake in njihova medsebojna razdalja pri spravilu lesa navzgor na strmem terenu Figure 4: Additional skidding tracks and their mutual distances in skidding wood uphill on steep terrain 5.3.2.2 Model traktorskega spravila na strmem terenu z ročnim predspravilom Model of tractor skidding on steep terrain with manual preskidding Če se namesto gradnje vlak odločimo za ročno predspravilo, imamo v takem modelu naslednje elemente: 133 Marenče, J., Winkler, L: Dejavniki in kriteriji... - V delu modela nad kamionsko cesto fskica 5): • Povprečna razdalja med vlakami 177 m (po padnici 182 m). • Povprečna razdalja traktorskega zbiranja: 30 m (ob upoštevanju dejanskih razdalj zbiranja in razmerja glede na velikost površin za traktorsko oz. ročno spravilo). • Dejanska spravilna razdalja navzdol: 510 m. 238 m*i^=381m 3Slm tgO,25 = 392«, cos 14° 392 m* 1,3 =510 m, Povprečna razdalja ročnega spravila znaša: 54 m (polovica največje razdalje ročnega zbiranja). S ^