GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK LETO lil. LJUBLJANA, FEBRUAR 1963 ST. 2 Mladi v letu tefiniške fzulture Hitrejše gibanje proizvodnje ob skladnejšem dviganju produktivnosti in storilnosti dela GLAVNE ZNAČILNOSTI OSNUTKA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-VIC-RUDNIK Letošnje Jugoslovanske piomir-nke igre so to pot dobile novo obeležje. Posvečene bodo namreč letu tehnične kulture mladih. Prav letošnje igre imajo v tem oziru globlji smisel in pomen, zlasti še v tem, da široko seznanijo družbene Janitelje s problematiko tehnične vzgoje mladega rodu in pri tem jasno izoblikujejo najpoglavitnejše naloge za sistematienejšo osnovo tehnične vzgoje. Med temeljnimi nalogami, ki stojijo v letošnjem letu tehniške kulture mladih, naj omenimo, da bo letošnja akcija usmerjena predvsem le na reševanje vseh tistih drobnih problemov m nalog, z izhodiščem, da se v tem razdobju, ki doživlja novo prelomnico v življenju mladih, ob širši družliem iniciativi izoblikujejo trajne osnove za razvoj tehnične vzgoje in misli. Seveda pa pri tako obsežnem delu, kot ga l>oa 1m> potrebno širše sodelovanje, tako organizacij Ljudske tehnike ,šoIskib organov. Zveni mladine, Zveze prijateljev mladine in vseli tistih organizacij, ki »o v svojem dosedanjem delu posvečale tehnični vzgoji mladih vso skrb. V akcijo bo zatorej treba prav spričo njene pomembnosti vključiti tudi področna društva inženirjev in tehnikov, prosvetne delava;, sindikalne podružnice v delovnih kolektivih, družbene službe in zavode, z njimi pa bržčas tudi oblastne organe. Pionirske igre naj torej temelje na otrokovi iniciativi in njegovi zavestni aktivnosti. Zato je ludoga odborov akcije, organizacij Ljudske tehnike, DPM, pionirskih starešinskih svetov, šolskih organov **» posameznikov, predvsem vzbuditi zanimanje otrok, omogočiti jim materialno, petlagoško in pa strokovno pomoč, pomagati jim Pri sestavljanju in izvajanju pro-grtuna, obenem pa omogočiti, da bi program iger izpolnili kar najbolje. Prav zaradi tega pion rjle igre ne morejo biti obvezna oblika dejavnosti šole. temveč samo dopolnjujejo vsebino pouka in jo tesno povezujejo s sodobnimi dejavnostmi o trote. Družbeni plan je eden izmed temeljnih normativnih aktov občinskega ljudskega odbora. Priprave za sestavo predloga so dolgotrajne in plod intenzivnega dela, tako družbenih kot delovnih organizacij, še posebej pa svetov in skupščine ljudskega odbora. Družbeni plan občine predvideva razvoj vseh gospodarskih dejavnosti in družbenih služb v občini za tekoče leto. Prav zato je pomembna čimboljša sestava družbenega plana, ki naj zagotovi skladen razvoj in normalno delo vseh organov in institucij, še posebej pa ustvarjanje in gospodamostno trošenje družbenih sredstev v cilju čim hitrejšega napredka občine in pa čim hitrejše zagotovitve višjega nivoja družbenega standarda občanov. Osnutek družbenega plana občine je le predlog, ki na jga vsi občani na zborih volivcev, tako družbene kot delovne organizacije kritično obravnavajo, predlagajo in posredujejo spremembe in dopolnitve, tako v sami razpravi ali pa preko svojih odbornikov občinskega ljudskega odbora. Tak vsestransko proučen hi dopolnjen družbeni plan pa bo sprejela in potrdila skupščina občinskega ljudskega odbora na svoji seji v mesecu marcu. Osnovne karakteristike družbenega piana so naslednje: 1. Vsa gospodarska dejavnost naj teži k vlaganju čim večjih naporov za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela; 2. Osebna potrošnja naj bo v skladnem odnosu z naraščanjem proizvodnje in produktivnosti dela; 3. Delovne organizacije naj streme za znižanjem lastne cene, izkoriščanjem kapacitet in surovin, skratka naj se v večji meri izboljša gospodarjenje v podjetjih; 4. Delovne organizacije naj zagotove ekonomično vlaganje sredstev v rekonstrukcije in v novogradnje; 5. Delovne organizacije naj prično proučevati tržišče in se še v večji meri angažirajo v izvozu; 6. ObLO bo stremel za tem, da se vsa začeta dela v preteklih letih v letu 1963 zaključijo. Prav tako, pa se ne bo pričelo z izgradnjo v širino, temveč se bo stremelo, da sc razpoložljiva sredstva uporabijo kar naj-ekonomičneje; 7. ObLO bo skupaj z dclovninni organizacijami v kar največji meri pospeševal gradnjo stanovanj. S tem v zvezi bo postopoma zagotovil urbanistično dokumentacijo; 8. Proračunska sredstva in sredstva skladov naj sc trošijo smotrno ter pri tem daje poudarek na varčevanju; 9. Občinski ljudski odbor s svojimi sveti in vse družbene organizacije naj med letom spremljajo in skrbijo za to, da bodo naloge, ki ji hdoloča družbeni plan v celoti dosežene. Z občasnimi analizami naj sc zasleduje potek izvrševanja tega plana in povsod tam, kjer bi se ugotovile napake ali neskladnosti s hitro intervencijo preprečijo in odstranijo vse ovire, ki bi zatirale nadaljnji razvoj. Družbeni plan je razdeljen na tri osnovna pogla\ja: razvoj gospodarstva, razvoj hi delo družbenih služb ter proračun dohodkov in izdatkov občinskega ljudskega odbora. Razvoj gospodarstva Iz osnutka družbenega plana je razvidno, da se predvideva hitrejši gospodarski razvoj občine v letu 1963 s tem, da se poveča pro- izvodnja in produktivnost dela skladno z rastjo osebnih dohodkov. Rezultati, ki so jih gospodarske dejavnosti dosegle v letu 1962 dajejo realno osnovo in optimizem, da bo predvideni razvoj mogoče pospešiti tudi v določeni meri. Porast proizvodnje Indeks 1962 =. lOf Podjetniška TeritoriaU princip princip Industrija 112,5 116,0 Kmetijstvo 114,0 109,6 Gozdarstvo 103,4 100,0 Gradbeništvo 112,4 94,4 Promet — 107,0 Trgovina 104,1 105,4 Gostinstvo 108,5 108,5 Obrt in komunala 112,1 112,7 Skupaj 109,5 111,0 * 51 fA ' & ; i is§ , ■ ml Beograd je prejšnji mesec združil v svoji srcili mladino iz vseh naših krajev — O njenih novih nalogah v naši občini poročamo na drugem mestu Zveza mladine, njeno delo in načrti Kamkberističaiio za Zvezo mladine Slovenije, (tako ime je dobila mladinska organizacija na VII. kongresu mladine v Beogradu januarja letos), v naši občini je v tem zimskem času predvsem notranje usposabljanje in idejno utrjevanje vodilnih kadrov in celotnih aktivov. O tem priča široka mreža aej komiteja, plenumov, konferenc, posvetovanj in seminarjev. Letna konferenca, o kateri smo samo prav na kratko poročali, ki je bila 17. novembra kini, je postavila pred Zvezo mladine v občini zahtevne in vendar dokaj jasne naloge. Nadaljevanje s 1. strani Mladina mora poznati življenje komune In delovnih Glavna terna, o kateri je konferenca živo razpravljala, je bila vloga mladine v komuni. Diskutanti so izhajali i/. problemov posameznih delovnih organizacij in prehajali na splošno občinsko problematiko. Delegat iz „Utensilije“ in član ObK ZMS Darko Kolenc, je poudaril, da je treba nujno najti način, kako seznaniti Kmetijstvo je tudi Edini v razpravi, ki se je obširno dotaknil kmetijstva, je bil delegat iz Kmetijske zadruge Dobrova, kmetijski tehnik Janez Dolinar. Zaustavil se je ob problemih socializacije vasi, ki naj bo, kakor je predlagal tudi stvar kmečke mladine, ne samo starih političnih delavcev na vasi. Prepočasen proces socializacije in neurejeni delovni in življenjski pogoji kmetijskih delavcev povzročata, da mladi bežijo iz kmetijskih posestev v industrijo. Poudaril je potrebo po do-eegljivejših možnostih izobraževanja mladih kmetijskih proizvajalcev in s organizacij mladino s strukturo podjetja, načinom nabave, s proizvodnimi postopki in s prodajo, šele potem ho lahko ustvarjalno sodelovala na proizvodnih konferencah in v organih upravljanja. Zato je prva naloga delavskih aktivov, da poživijo delo Klubov mladih proizvajalcev in izobražujejo mladino na proizvodnih konferencah. vprašanje mladih tem v zvezi postavil zahtevo po večjem prizadevanju Ljudske tehnike v tej smeri. Le-ta je namreč doslej veliko premalo storila za širše spoznavanje mladih z moderno kmetijsko tehniko in tako ni prispev ala k zainteresi-ranju mladine na veliko, mehanizirano kmetijsko proizvodnjo. Na koncu je omenil tudi vlogo osnovne šole pri usmerjanju mladine v kmetijske poklice in s tem v zvezi poudaril pomen modernega kluba mladih zadružnikov predvsem na osemletkah, ki delujejo v večjih kmetijskih središčih. Sporočamo vam... Zveza mladine v krajevnih skupnostih O vlogi mladine v krajevnih skupnostih je precej obširno govoril sam referat: Kakor je konferenca ocenila stanje, je prav tu mladino tudi najmanj čutiti. ..Ce bi nekdo, ki ne pozna naše ureditve. " navaja referent, ,,prišel na zbor volivcev nekje na vasi (pa v mestu ni dosti bolje), bi dobil vtis, da se volivna pravica pri nas dobi s tridesetim letom. V resnici bi moral od zbora do zlvora, če bi med možakarji hotel najti tudi mladinca, ki enakopravno razpravlja o družbenem planu, komunalnih problemih, o šoli, o stanovanjski izgradnji in o v seh mogočih krajevnih problemih, ki se na terenu rešujejo. Odkrito povedano še danes lahko vidimo sestanke, ki so bolj podobni sejam vaških starešin in veljakov kot pa na sodobno tribuno občanov, kakršno si zamišljamo. Vprašujemo se, kje so mladi ljudje, tla hi dali energije tem zborom, in vzporedno s tem se vprašujemo, kdaj Ih> zlnir občanov dobil tisto veljavo, ki mu jo družba sicer zagotavlja. Tako se dogaja, da zbori j>ogosto obravnavajo komaj še kaj drugega kot vzdrževanje vodovodov, pokopališč in popravljanje večno razdrtih poti do odmaknjenih privatnih kmetij, na vasi >a ni ne igrišča ne telovadnice, ne duhskega prostora, ne varstvene ustanove, ne samskih stanovanj, ne tega ne onega, kar vse mladino boli, pa ne pride, da hi na pravem mestu postavila zahtevo, ki bi jo lahko utemeljila s stališča širših družbenih potreb, kot znajo to oni utemeljiti za svoja občinska pota. Janez Praprotnik Na svoji zailnji skupni seji sta oI»u zbora ObLO razpravljala o letošnjem osnutku družbenega plana. Družbeni plan predvideva: • za modernizacijo proizvodnje bodo vložile gospodarske organizacije v naši komuni več kot milijardo dinarjev iz Lastnih sredstev. • industrija je s svojimi 700 milijoni na prvem mestu med investitorji, na drugem pa trgovina s skoraj 138 milijoni dinarjev. • 6800 zaposlenim v gospodarskih organizacijah se bo pridružilo v letošnjem letu 279 novo zaposlenih. • med negosjKnLarskimi investicijami sta zl)ora aiamcnila pomembna sredstv a za usposobitev zdravstvenega doma na Rudniku. Lastna sredstva — temelj investicijske dejavnosti Osnutek družbenega plana pripoveduje o letošnjih investicijah gospodarskih organizacij v nove stroje, v nove proizvodne obrate. Poudarek pa je vsekakor na lastnih sredstvih podjetij, saj znaša prispevek občinskega investicijskega sklada komaj desetino razpoložljivih sredstev za investicije, s katerimi razpolagajo naše gospodarske organizacije v komuni Ljubljana-Vič-Rudnik. Meti vidnejšimi investitorji je industrija s skoraj 700 milijoni dinarjev; indeks proizvodnje uvršča na prvo mesto ,,Tovarno vijakov ', nato lesno industrijo .,Polhov Gradec5*’, prav nič manj pa ne zaostajajo ..Žičnica55, ,,Kovinska industrija Ig55 ter prehranska industrija „Vinocet5‘. Skupni izračun opozarja na indeks 108,7, kar je v primerjavi ■/. lanskim letom za Jo/o več glede na celotno proizvodnjo. Semkaj seveda sodi delovna storilnost, ki bo z nov imi mehanizmi ter s primernejšo organizacijo dela v letošnjem letu porasla za malone 8o/o. Soglasje med razumnejšo skrbjo za sklade, ki omogoča dobro milijardo dinarjjev investicij, med naraščajočo produktivnostjo in načrtno proizvodnjo tržišču potrebnih izdelkov potemtakem dosega svoj namen. Počasi uvršča našo občino med industrijsko razvitejše komune, jtovečuje narodni dohodek in seveda voliva na oblikovanje osebnega dohodka posameznikov, saj sc ho skladno s povečano proizvodnjo povečalo tudi število zaposlenih v gospodarskih organizacijah v naši komuni za skoraj 5o/o. Med pomembnejše investitorje sodi trgovina, točneje: veletrgovske podjetje „Mercator55. Za opremo lokalov kot za modernizacijo poslovanja bo Mercator vložil v letošnjem letu čez 200 milijonov dinarjev. 137 milijonov i/. Lastnih sredstev, ostalo pa iz investicijskega sklada. lani so se priključila Mercatorju mnoga trgovinska podjetja na drobno. Rezultat te integracije je na dlani: več sredstev za z.I>oljšavo trgovske mreže, smotrnejše poslovanje skupnih služb ter izrazitejša skrb /a dosego večjega blagovnega prometa. Gradbeniki ne zaostajajo. Podjetja gradbene stroke — „Tehnograd*c, »Tesarstvo55, „EIektro-projekt“ in „Agro-biro55 predvidevajo 16,8 odstotno povečanje bruto proizvoda v letošnjem letu glede na lansko realizacijo. Z investicijami v mehanizacijo ter z 9 o/o povečanjem števila zaposlenih pa i>o »Tehnograd55 prešel na intenzivnejšo stanovanjsko gradnjo po naročilih investitorjev kot samostojen investitor gradnje stanovanj za prodajo. Prav je, da omenimo kmetijstvo, ki namerava z letošnjimi investicijami po več li vrednost svoje proizvodnje za za 12.70 vrednost: proizvodnje samo v družbenem sektorju pa se bo povečala zn 2" '0. Napo-! je tu še komunalna dejavnost, o letos v dobršni meri zaposlena p izgradnji temeljev urbanistično d- ‘.>čene industrijske cone ob Tržaški cesti. Delež gospodarskih organizacij pri izvedbi letošnje investicijske [Militike sprošča občinski investicijski sklad. Upravni odbor skladu Ito lahko bolj ekonomsko razdeljeval ta sredstva. Predvsem bodo prišla v [to ste v podjetja, ki so že v fazi rekonstrukcije in pa podjetja, ki potrebujejo obratna sredstva na račun racionalnega poslovanja, naraščajoče proizvodnje, storilnosti tlela in perspektivnosti razvoja. Osnutek družbenega p Lima zn leto 1963 je pred nami! O njem sta že razpravlja Ig. oba žitom našega občinskega ljudskega odltora. Njun optimizem, tla bo sicer realen plan izpolnjen, je vsekakor osnovan v sklepu, da morajo sveti [tri ljudskem odboru, kolektivi v gospodarskih organizacijah kot družbene organizacije na terenu iz meseca v mesce spremljati giltanje gospodarske dejavnosti, saj je v tem dobršen . del garancije, da bo plan gospodarskih organizacij v naši komuni tudi dosežen z indeksom 100. • letos bo nova osnovna šola Oskar Kovačič usposobljeaia tako, da bo v jeseni pričel na nji normalen pouk. • v šoli na Igu bosta dozidani dve novi učilnici. • v naši komuni živa 6700 ljudi v starosti nad 60 let; njim bo veljala letošnja skrb socialno varstvene služite pri občinskem ljudskem odboru. • 10 stanovanjskih zadrug v komuni Ito letos dogradilo 201 stanovanj; sredstva stanovanjskega sklada pa omogočajo letošnji pričetek gradnje 145 stanovanj ob Tržaški cesti. • v mejah naše komune je 223 cest v skupni (tolžini 278 km, kar je enako dobremu milijonu kvadratnih metrov; stroški za vzdrževanje teh cest bo dosegli lani 62 milijonov dinarjev • osnutek družltenega plana pripoveduje o začetnih gradnjah vodovodov: Ig, Brezovica, Brdo, Horjul, Preserje, Vnanje gorice, Kozarje in Za žar. • veterinarska postaja sporoča, da bo letos cepila 7000 prašičev proti rdečici in 1600 psov proti steklini. • veletrgovina »Mercator55 zaposluje 1284 delavcev in bo po programu dosegla letos 13 in [tol milijarde v blagovnem prometu. • ekonomski razlogi so osnova sklepa delavskih svetov ,,E(ektro-center“ in »Elektromontaža55, da se podjetji čimprej združita v eno gospodarsko organizacijo. • letos Ito izdelan načrt za nadaljnji turistični razvoj neposrednega ljubljanskega zaledja: področja Krima, Rakitne, Kurcščka. Iškega Vintgarja, Podpeči, Polhovega Gradca in Omega vrha. • Rožnik, Livada, Golovec in Orle tudi že terjajo svoj program razvoja kot najhližje turistične postojanke mesta Ljubljane. • rekonstrukcija ceste Ljubljana —-Kočevje — Reka odpira področju Turjaka in Velikih Lašč ugodne možnosti za hitrejše turistično uveljavljanje. • na območju mestnega onedeljck — nov delovni dan. J. P. ... s Urbanisti so neučakani l REDITEV PREDELA OB TRŽAŠKI CESTI VZBUJA DOBRŠNO MERO ZANIMANJA MED OBČANI Državljani vprašujejo: zakaj ruši tno za potrebe gradnje novih objektov stara poslopja? Kako odgovarjamo na \ prašanj«. nadomestnih stanovanj ? Kakšen je podrobnejši potek gra idnje ? Državljani bi bržkone še povpraševali po tem in onem, če bi bil urbanistični načrt razstavljen tri mesece kot predvideva zakon in ne le nekaj blizu dvajset dni kot je sicer tudi dopustno s privoljenjem odgovornih organov. Bržkone pa so trije meseci polreben cas za treznejšo presojo o stvareh, ki jih ne sprejemamo, niti ne potrjujejo vsako leto, še vsako desetletje ne. Le Rekdo pa je tu neučakan; saj je naposled tole premišljevanje o urbanizmu dolga kompozicija. Na polmdo Mestnega sveta je začel Zavod za urbanizem pripravljati gradivo za urba-pistično ureditev področja mesta in z njim petih mestnih občin že leta 1960. stavlja tisti del urbanistične dokumentacije, ki zaključuje enoto, predstavlja končno osnovo za urbanistično projektiranje. Ta elaborat vsebuje: analitični del (starost zgradb, naseljenost, namembnost __), karto prometa, perspektivno izrabo površin, organizacijo industrijske cone. V informacijo: prometna ureditev Ljubljane je osnovana na sistemu kroga s petimi vpadnicami; Tržaška cesta je ena izmed važnejših v [vadnic, ki s svojo funkcionalnostjo liitre prometne ceste narekuje svojstveno oblikovanje jutrišnje urbanistične podobe njenega področja. metu. natanko opredeljuje celotno površino mestnega območja YTiča, ločeno in organizirano glede na posamezne funkcije: zona institutov, površine središča komune, športne, sekreacijskc in zaščitne zelene površine. Takšen plan vsebuje odgovor na troje načelnih vprašanj: 1. zemljišče ob Tržaški cesti je predragoceno, da bi ga naselili z majhnimi, ma los tano vanj sidrni zgrad-1 vatni. Zato je gosjtodarnejša gradnja le večjih stanovanjskih enot, blokov in stolpnic, ki jva seveda zahteva rušenje starih stanovanjskih [voslopij: 2. nedvomno l>odo dobili izseljeni stanovalci ustrezno zamenjavo za svoja stanovanja: 3. časovni potek gradenj je v precejšnji meri odvisen od razpoložljivih' sredstev. Nedvomno je v prvi vrsti industrija, potlej stanovanja in nato [ta šele gradnja objektov družbenega standarda. Vprašanj bi Lilo bržkone dosti vež, zlasti različnih po vsebini, dosti več bi bilo bržkone koristnih nasvetov in pa mneaij občanov, ec bi regulacijski načrt visel kakšen dan dlje na oglasni deski, ee bi bil razstavljen v primernejšem easu kot je bil letošnji januar. Kakorkoli zc, vsekakor pa moramo poudariti, anističiio obdelavo posameznih področij. Tako »e srečamo z regulacijskim načrtom, z dokumentom, ki ga je mogoče vskladiti s prvim delom ureditvenega načrta, smiselno pa pretl- Regulacijski načrt strogo ločuje inču ijsko področje od stanovanjskih '• j 5 cestno omrežje namenjeno go- 3t irskim organizacijam od cestnega omrežja namenjenega potniškemu pro- Urbitnistifni nažrt nove stanovanjske cone ob Tržaški cesti (srednja vpadnica) NAPOVEDOVANJE RASTI INDUSTRIJSKE CONE OB TRŽAŠKI CESTI Združene investicije Urbanistična predvidevanja so nedvomna: industrijska cona ob Tržaški cesti je zaključeno zemljišče z lastnimi dovozi in odvozi, s proizvodnimi organizacijami, katerih dejavnost ne moti okoliških naselij! Prav ta predvidevanja hrome Gerbičevo ulico, ki naj v bodoče služi le stanovalcem, govore o zmanjšani prometno«ti Zavctniške in Tomažičeve ulice, terjajo izgradnjo ceste v Mestni log s priključkom na Tržaško cesto ter ■ podaljškom, tja proti Sišld, terjajo izgradnjo nove industrijske ceste ob zahodnem robu industrijske cone. Vsa ta predvidevanja pa zahtevajo temeljno ureditev industrijske cone: izgradnjo kolektorja in splob kanalizacijskega omrežja! Kolektor — zbirni kanal z raznimi napeljava- mi (vodu, plin, elektrika, telefon ...), bo ]>a veljal 200 milijonov; ostalo omrežje 400 milijonov! 600 milijonov bo ]>otcmtakcm celotna investicija za postavitev temeljnega kamna industrijske cone ob Tržaški cesti. Seveda pa urejena kanalizacija ne bo služila le industriji. Služila bo prav tako tudi stanovanjski gradnji, novim objektom družl>e-nega standarda, zadevala bo neposredno v gradnjo cesta in mostov. Zategadelj gradnja kanalizacijskega omrežja ni in ne sme biti le skrb investitorjev industrijskih objektov, pač pa v precejšnji meri tudi skrb stanovanjskega in komunabicga sklada pri ObLO, Mestne kanalizacije, Zavoda za vodno gospodarstvo, bržkone celo Mestnega sveta, vsekakor pa skrb vseh tistih gospodarskih organizacij, ki bodo čez leta gradile na tem območju. Trenutno sc o problemu kolektorja ]x>go-varjajo le letošnji investitorji: Tovarna vijakov, „2ičnica“, „Ingrad“ in Klektro prci/.kuseval niča. Prva dva gresta v gradnjo že na ]>omlad! Vsak zase ima izdelan načrt in razpoložljiva sredstva. Dcrtdr in načrt ustrezata namenu, zadržuje ga le problem novih sredstev, potrebni hza izgradnjo kanalizacijske mreže in dovoznih cesta. O tem je tekla beseda na prvem skupnem sestanku vseh investitorjev. Razumevanje do potrebne izgradnje celotnega zemljišča je govorilo v prid združevanju sredstev zn tovrstno gradnjo. Vendar pa ob premišljenih pogojih, ki ne bodo okrnili že pripravljena denarna sredstva za nameravano gradnjo, rekonstrukcijo, za katero se nekatera podjetja v naši komuni pripravljajo že dolga leta. Nedvomno Ik> treba v trenutnem položaju osnovati odgovorno telo pri občinskem ljudskem odboru, ki Iki pretehtalo možne načine zbiranja namenskih sredstev, ki bo zainteresiralo zdajšnje in jutrišnje interesente za košček prostora na urbanistično določeni industrijski roni, ki bo s pomočjo kreditov skušalo čim preje urediti temeljni imperativ sodobne ureditve industrijskega naselja — komunalno omrežje. Nedopustno bi bilo namreč, če bi [tadle to osnovno urejevanje industrijske cone samo na ramena prvih investitorjev, v našem primeru „Tovarne vijakov" in „2ičnice“, nedopustno in nepravično, hkrati pa materialno nevzdržno. Tako je izgradnja industrijske cone naloga vseh gospodarskih in družbenih organizacij; le v skupnem sodelovanju, predvsem p» v kompleksnejšem načrtovanju, združevanj* sredstev in urejanju celotnega področja j® ključ do resnično sodobno urcjeiie industrijske cone ob Tržaški cesti. USPEHI IN NAČRTI DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE „ILIRIJA“ Rekonstrukcija tovarne bo omogočila znatno višjo proizvodno stopnjo V TREH ETAPAH REKONSTRUKCIJE BO NAJPREJ DOKONČANA GRADNJA CENTRALNIH SKLADISC, ZA NJIMI PA ŠE GRADNJA SKLADIŠČA VNETLJIVIH SNOVI, UPRAVNEGA POSLOPJA, SODOBNEGA LABORATORIJA, GARDEROB IN OKOLICE TOVARNE — VREDNOST REKONSTRUKCIJE BO VELJALA OKROG 100,000.000 DIN Prepričani smo, da ni občana, ki ne bi vedel za tovarno ,,IIirijo“. Prav tako pa smo trdno prepričani, da le malokdo ve, da je tovarna „Ilirijn“ po doseženem celotnem dohodku drugo največje industrijsko podjetje v naši občini. V enem samem letu je dobila skupnost povrnjenih 82°/o vrednosti \seh vloženih sredstev. Rezultati so torej taki, kot so jih dosegla le malokatera podjetja v Ju- S prvimi deli so začeli koncem leta 1961 in jih nadaljevali v lanskem letu. Doslej so zgradili velika nova skladišča in nabavili več modernih strojev. Vrednost dosedanjih gradbenih del, novih strojev in ostalih investicijskih stroškov znaša nekaj manj kot 200 milijonov dinarjev. Delovni kolektiv upa, da mu Bo uspelo letos in drugo leto dobiti investicijski kredit v višini 300 milijonov dinarjev. S tem kreditom in z lastnimi sredstvi v prihodnjem letu, v približni višini 150 milijonov din, bi Bilo mogoče že prihodnje leto končati z drugo fazo rekonstrukcije. Za naslednja leta bi ostala samo gradnja novega upravnega poslopja, novih garderob in ureditev okolice. Po drugi fazi rekonstrukcije bi dobila tovarna nove moderne proizvodne prostore in nove stroje z modernim tehnološkim postopkom. Obseg proiz- fz malega trdnega podjetja je nastalo industrijsko podjetje, ki je naj-večji jugoslovanski proizvajalec loščil in frizersko-kozmetičnih preparatov. Vrednost celotne proizvodnje v letu 1964 je znašala nekaj manj kot 400 •trilijonov dinarjev, lani pa že več kot 1.700,000.000.— din. Pri tem podatku moramo povedati, da so se v tem času povečale prodajne (seaie samo za približno 10 o/o. Dani so v tovarni „Ilirija“ prodali: 1180 ton loščil 267 ton sveč 332 ton kozmetičnih preparatov 45 ton čistil itd. Za letošnje leto nameravajo povečati proizvodnjo in prodajo za nadnlj- '* 'C goslaviji. Po j »omeni, da je delovni kolektiv gospodaril zelo rentabilno in ekonomično. Delovni kolektiv pa je že pred leti opazil, da nima več možnosti za na-daljnji razvoj. Začelo je primanjkovati delovnih in ostalih prostorov, na razpolago ni bilo sodobnih strojev in modernih tehnoloških postopkov, ki bi omogočili nadaljnji dvig produktivnosti in Maketa nove ,,Ilirije” V letošnjem letu bodo dokončati prvo fazo rekonstrukcije z zgraditvijo skladiščil vnetljivih snovi, delavnic in z nabavo novih strojev. Zgraditev skladišča vnetljivih sinovi globoko v zemlji, pomeni veliko pridobitev za varnost tovarne ter okolice, Sredi leta_pa bodo začeli po načrtu graditi novo kotlarno, ki spada že v drugo fazo rekonstruk ci je. Za vsa ta debi in za vse te nove strojne naprave bo dal delovni kolektiv iz Lastnih sredstev do konca leta okoli 280 milijonov dinarjev. vodnje hi tako povečali za štirikratno ▼ primerjavi s sedanjo proizvodnjo. ,, V podjetju upajo, da bodo že do konca leta 1970 presegli 4 milijarde v rednosti proizvodnje po sedanjih pso-r dajnih cenah. Veliko važnost polagajo na nov razvojni laboratorij. Strokovnjaki v tem laboratoriju naj bi v celoti osvojili proizvodnjo številnih proizvodov, ki jih doslej uvažamo. Razen tega pa naj bi omogočili večji razmah izvozu številnih proizvodov. Tudi v prihodnje misli delovni kolektiv še bolj kot doslej reševati stanovanjski problem svojih članov. Iz »NARTA« studia «;-*v m k • ■■■ Djih 8 odstotkov, tako, da bi dosegli 1 i835,000.000. din celotnega dohodka. Delovni kolektiv je dosegel lepe **6pche v dvigu produktivnosti saj je “amo v zadnjih treh letih dvignil pro-duktivnoet za več kot 32 0/0. S povečano proizvodnjo in proiz-Voilnostjo je delovni kolektiv stalno V|rčal tudi ustvarjeni narodni dohodek, ^elež skupnosti in delež podjetju, zla-*ti sklade podjetja. Medtem, ko je bil ustvarjeni na-*^dni žwiili sredstev, fnrUo v, c ekonomičnosti poslovanja. Postalo je jasno, da je treba tovarno v celoti modernizirati in povečati, če si hoče delovni kolektiv zagotoviti svojo bodočnosti. Z dodelitvijo novega zemljišča v neposredni soseščini stare tovarne pa je biki dana osmvna možnost in pogoj za hitro izvedbo rekonstrukcije. Strokovnjaki iz tovarne in zunanji strokovnjaki so izdelali načrt rekonstrukcije tovarne, ki naj bi se izvršila v eh etapah. Po teh načrtih hi na sedim jem prostoru in na iiovo dodeljenem zemljišču zgradili novo tovarno z. velikimi sodobnimi proizvodnimi in skladiščinimi prostori, z novimi stniji, z velikimi lalmratoratoriji, menzo in z novim upravnim poskipjem. Vnednost rekonstrukcije to var: .e bi znašala po teh načrtih nekaj manj kot 800 milijonov dinarjev. Y nK»etu novembru je tovarna ILIRIJA odprla na Dolenjski cesti 47-a svoj „Narta studio"', ki ima namen seznanjati frizerski kader z novimi izdelki tovarne in s sodobnimi frizerskimi |K>stopki. Frizerske tečaje vodi demonstrator-mojster Feri Podržaj, ki je bil tudi na specializaciji v inozemstvu. Do|>oldiie predavajo strokav-njaki 1L1RI.IF. teorijo, popoldne pa je na vrsti praksa, zvečer pa navadno zavrtijo tečajnikom se nekaj filmov iz frizerske stroke: Tečaj traja pet dni, dopoldne in popoldne. Ob koncu imajo tečajniki tekmovanje na modelih in izpit, zatem pa dobe diplomo o uspešno opravljenem tečaju. TeČoj lahko obiskujejo vsi kadri frizerske stroke, od mojstrov pa do vajencev. Da bi bila podoba naših krajev kar najlepša Turizem vzbuja in krepi (ople občutke obude je posebna veja turizma. Pravimo ji reecptivlii turizem. Njegova naloga je skrbeti, da sta kraj in pokrajina kar najlepša, turistično kar najprivlač-nejša; posejana z estetsko urejenimi, udobnimi turističnimi objekti. Turistov ne smejo odbijati in odvračati, ampak privlačevati in pritegovati. Vse mora biti smiselno, psihološko urejeno in pripravljeno: od turistično opremljenih sprehajališč in nasadov, sodobno urejenih cest in kanalizacijskih del, parkirišč, uslužnostnih postaj pa tja do prijaznih gostišč s kvalitetnimi gostinskimi uslugami ter vzorno kulturno postrežbo. Ta turistična receptivna dejavnost sodi v •kvir naših turističnih in turistično-olepševal-nih društev. Na našem območju obstoja trenutno in deluje pet turističnih olepševalnih društev: 1. Olepševalno turistično društvo Rožna dolina, ki sodi v vrsto najstarejših slovenskih turističnih organizacij; 2. Turistično olepševalno društvo Lpb-Ijana-Rudnik, ki so ga na osnovi sklepa, ki je bil sprejet na lanskem prvem rednem obenem zboru, preimenovali v TOD Ljubijuna-Mokrrc: 3. Turistično olepševalno društvo Pol Ion Gradee, središče našega dolomitskega turizma: 4. Turistično olepševalno društvo Rakitna, ki je najmlajše v naši občini, ki pa razvija nenavadno živahno turistično polmdnost; 5. Turistično olepševalno društvo Velike Lašče. Medtem, ko nas lepi uspehi in nedvomni dosežki na turističnem področju ostaliii štirih TOD, zadovoljujejo in razveseljujejo, pa nas Velike Lašče v tem pogledu zaenkrat puščajo kar hladne. Seveda terja smotrna, strnjena olepševalna politika načrtno zasnovan program na tem področju. So določeni pogledi, ki narekujejo turističnim društvom rešitev vprašanja, kako izluščiti skupni imenovalec. Tako si olepševalna prizadevanja lahko najsmiselneje, naj-racionalncje utirajo svojo pot v obsegu iste komune. Kako zasnovati na tem | h sirov ju jh>-seben, značilen olepševalni slog? Značilnost se lahko na primer nanaša na določeno zvrst rastlin in cvetlic; na izvirno dekorativno oze-lenjevanje in ocvetličcvanje; na samoniklo zamišljenih konzolah za namestitev domače olepševalne rasti na značilni razporeditvi ocvctli-čenih gredic (na primer Sodražica) itd. Glede na to bi z lahkoto prestregli obliko, Id naj bi v njenem okviru lahko razgibali in stopnjevali to zvrst turistične dejavnosti v naši komuni. Precej globoko so zasidrane olepševalne tradicije v Rožni dolini; tudi Rudnik, Polhov Gradec in Rakitna so že krenili po tej poti. Slo je za ločene pobude. Nedvomno pa so iz razlogov racionalnosti, strnjene skupne okvirne pobude, ki bi lahko na primer zajele realizacijo naslednjih predlogov in živahne razprave s skupnega ljubljanskega olepševalnega parlamenta, 5. februarja 1963, seveda ob neogibnem, tesnem sodelovanju Oddelka z-a komunalne in stanovanjske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Vič-Rudnik in stanovanjskih skupnosti: Torkapjevi »Pozabljeni ljudje" v Hopjulu Ob 114. obletnici smrti največjega slovenskega' pesnika dr. Franceta Prešerna, je kul-tumo-umetniško društvo v Horjulu uprizorilo Torkarjeve ,,Pozabljene ljudi" in z nadvse uspelo predstavo pa želo zasluženo priznanje. Dramski ansambel tega nadvse požrtvovalnega Umetniškega kolektiva, se s premiero Torkar-jevih „Pozabljcnih ljudi", pripravlja za nastop na Hvaru, kjer sc bodo letos znova zbrale najboljše dramske skupine iz vse države, med njimi tudi zastopstvo iz Slovenije. 1. v okviru petih turističnih društev in stanovanjskih skupnosti naj se ustanovijo, kolikor že ne delujejo, odseki oziroma komisije za olepšavo in turistično ureditev; 2. v okviru teh odsekov' oziroma komisij naj skrbijo posebne skupine, ki ugotavljajo v svojem območju razne ,,kamne S]>otike“ in pomanjkljivosti, ki kvarijo zunanjo podobo komune, ter si z ustreznimi intervencijami in urgencami prizadevajo izboljšati to kvarno, turizmu škodljivo stanje; 3. zasnovati predlog za program aktualnih komunalnih ureditev v letu 1963; 4. razpisati nagradno olepševalno akcijo v okviru komune za najučinkovitejše oblike olepševanja, ozelenitve, ocvetličenja, čistoče in privlačnosti fasad itd. Nagrade ločeno: ustrezno število nagrad za blokovne stanovanjske stavbe, za poslovne stavbe in za manjše hiše. Razen razpisanih nagrad je zaradi zajetja kar največ občanov' v to |>obudo predvideti tudi izžrebane nagrade. Višina nagrad v okviru možnosti. Se ustreznejša izpodbudna oblika je organizacija turističnega izleta v mesto, industrijski center ali kraj, ki je zaslovel zaradi svojih uspešnih olepševalnih prizadevanj. 5. zavzeti se pri Obl.O za uveljavitev Odloka o komunalni službi, plakaterstvu, izložbeni osvetljavi, čistoči, vzdrževanju in negi nasadov ter zelenic' po izkušnjah v okvire ObLO Ljubljana—Center; 6. pobudo za sklicanje takšnega olepševalnega foruma naj bi sprožili po s[M>razumnem dogovoru TOD Rožna dolina in TOD Ljubljana-Mokcrc; v tem olepševalnem „parlamentu“ komune na jbi bili zastopani predsednik in tajnik oziroma načelnik olcpšcvabio ureditvenega odseka posameznih TD (TOD), nadalje stanovanjski hskupnosti ter, seveda, zastopniki Oddelka za komunalne in stanovanjske zadeve Sveta za turizem in krajevnih uradov. Ne smemo prezreti važne okoliščine. Tržaška cesta je najpomembnejša vpadnica v osrčje Ljubljane. Skozi prometno osišče naše občine teče. Zato nam ne more biti vseeno, kako je z opremnimi turističnimi ureditvami ob njej. Takšna je |>odoba njenega okolja? Kako si jo bomo začrtali, da bomo lahko ustregli zahtevkom in potrebam sodobnega turizma, da Ih> |>očutek domači liter inozemskih gostov presenetljivo prijeten? Dr. F. Vatovec Za kratek čas. pa ni napak izpod rok. tudi kaj takega, kot so sr morda omislile ženice v domu na Bokalcih ZAKLJUČNI RAČUN USTA ..NAŠE KOMUNE« ZA LETO 1962 DO II O OKI: 1. Dotacije Ol>EO 800.000.— 2. Naročnina 165.442.— 3. Oglasi 1,647.000.— 2,612.442.— IZDA TKI: 1. Osebni izdatki: a) plača urednika 219.835.— b) avtorski honorarji 406.425.— 626.260.— 2. Tiskanje 1,618.003.— 3. Fotografije 7.350.— 4. Kilometrine 67.050;— 5. Dnevnice, potni stroški 54.940.— 6. Stroški Iranke 15.726.— 7. Razni izdatki 20.343.— 1,783.412.— S k n p a j izdatki 2,409.672.— D o h o d k i 2,612.442.— Saldo 1. r. 1962 54.000.— — 2,666.442.— Izdatki 2,409.672.— Saldo 31. XII. 1962 256.770,— Saldo blagajne dne 31. XM. 1962 649.— Saldo banke dne 31. XII. 1962 256.121.— Skupaj 256.770.— Predsednik uredniškega odbora: Danilo Emeršič, I. r. Sestavila: Odgovorni urednik: Anica Zevnik, I. r. Ivan Virnik, 1. r. Kratke iz Želimelj Strelska družina ,,Kurešeekc£ je imela v nedeljo, dne 6. januarja redni letni občni zbor. Izvolili so novi odbor in proslavili Novo leto. Dobri strelci pionirji so bili nagrajeni. Predsednik krajevne skupnosti Zelimlje, Rado Podlogar, je obljubil strelski družini vso pomoč pri njenem delu. SD „Kureščck“ bo z deset člansko ekipo sodelovala v liga temkovauju, ki ga je organiziral Okrajni strelski odbor v Ljubljani, ki prične v začetku februarja 1963. Letos namerava organizirati družinska, med-drežinska in mcdsckcijska tekmovanja v Zc-limljah, Škofljici, Daljnji vasi in v Litiji. S tem želi mladini nuditi več rekreacije, saj drugega razvedrila člani in mladina nimajo v tej dolini, razen televizorja in gostilne. Vodstvo SD „Kurešček“ se zahvaljuje občinskemu strelskemu odbore Ljubljana-Vič-Rudnik za denarne podpore ter podjetjem „Prchrann“, „Mercator“ in „Državni založbi Slovenije" za knjižna in druga darila. Trgovina v Želimljah je bila odprta pred nekaj leti. Ugibali smo, kako bo s prometom. Promet je znašal mesečno okoli 450 do 500.000 dinarjev. To povprečje je ostalo na isti ravni skozi vsa leta. Januarja 1962 je znašal promet 500.000 dinarjev. S 1. oktobrom istega leta je |>oslovalnico „Rožnika“, ki sc je združila z »Mercatorjem", prevzela v Želimljah nova moč, Angela Dobravec. Tako je promet že oktobra naraste! na 1,054.000, novembra na 920.000 in decembra nu 1,257.000 dinarjev. Za tako hiter dvig prometa sta dva vz roka -prvi, da nova prodajalka zelo skrbi za pravočasno nabavo blaga in za |>ovcčaiijc asortimaua blaga in drugi, v dobro organiziranem trgovskem poslovanju centralnega podjetja. Trgo-vino v Zclimljali vodi samo ena prodajalka. Itližnjicii na Kureščck. Mnogi izletniki in turisti odhajajo v prostem času na Kureščck preko Iga in Golega. Z avtomobili je izlet kaj prijetem n si v kratkem času na izredno lepi razgledni točki. Toda ob poledici je vožnja precej nevarna, saj je od Iga do Doma na Kurešeku precej strma cesta. Obstoja pa še drega cesta, prav tako prijetna, toda bolj varna pot, čez Zelimljc. Z avtomobilom ali s kolesom se pripeljemo do Poljan, približno en kilometer od Zclimelj proti Turjaku. Tam brez skrbi, pustimo vozilo pri staremu lovcu, Jožetu Drobniču. Nato se podamo na pot od Poljan preko Rogatca na Kureščck. Pot je zanimiva, suj gremo ves čas skozi lepe gozdove in po lepo vzdrževani kamionski cesti. V dobre tričetrt ure smo na Kurešeku. Peš hoja od Poljan do Kurešeku bo marsikateremu kar dobro storila in se bo počutil veliko bolje, kot pri vožnji, ko sc preko Golega pripelje naravnost do Doma na Kureščck. V slabe pol ure pa pripešačimo s Kureščka na Poljane. IVig. M. Simič Zleti pionirjev — mladih tehnikov Po predvidevanjih občinskega odbora Jugoslovanskih pionirskih iger, bodo letos v Polhovem Gradcu, Iškem Vintgarju in v Velikih Laščah zleti pionirjev — mladih trlmiko\v-izdružcui z raznimi tehničnimi demonstracijami. Pokroviteljstvu nad prireditvami bodo prevzela nekatera podjetja iz naše občine. Najboljši Jugoslovani v Trnovem Dvorana trnovskega Partizana je bila te rini prizorišče priprav članov naše namiznoteniške reprezentance, ki bo v kratkem sodelovala nu treh mednanslnili prvenstvih. Pod vodstvom zveznega trenerju Vilimu 1 bi run goža so se pripravljali: Markovič, Ilrbud. Teran, Veeko in Kern. POJASNILO V zadnji številki se je spet vrinila neljuba pomota. V sestavku »biološko zatiranje gozdnih škodljivcev" sc mora v prvem stolpcu ▼ petem odstavku pravilno glasiti — »Zakaj smo dali temu sestavku . .." ki je sicer v dnigem stolpcu, moral pa bi biti v prvem. Ostali odstavki pa se tako zvrstijo po tem odstavku- BRŽKONE ŠE NEODKRITO TURISTIČNO PODROČIE Od Karlovškega mostu do Orlov Večina meščanov jo mahne na Golovec čez Karlovški most. Most je kaj skromen in nezadostno zavarovan. Ograja je tako šibka, lne prostore za razna igrišča, ker pa tudi 'uda ni preveč oddaljena, bi lahko namestili tudi Camping. Za razliko od tega naletimo danes; le na posamezne sprehajalce in im gobarje. Pot ilo Orlov je skoraj [Miložna (460 m) in j® obenem najlepša višinska gozdna promenada * pogledom na naše Alpe, na Barje in na ljubljansko polje. Veljalo bi organizirati tek čez dni in strn ^ času dozorevanja češenj na Orlih. Saj vodi '**k „Ob žici okupirane Ljubljane" tudi čez 'Colovec. Taka športna prireditev bi se potem za-^Ijučila na Orlih, kjer bi se organiziral neke ***te piknik imenovan „Praznik obiranja če-'l*®j“. Tudi to dejavnost bi lahko predvsem Ituečka mladina izvajala v tekmovalnem du-tUt) četudi le za simbolične nagrade. Seveda je predlog idealen, če je vreme kp®, sa jmendn ni lepšega kot rajanje v pri-Pri tem bi veljalo namestiti ražnje in P*®*, na njih pa jagnjeta in divjačino. Tudi na P^fnato divjačino bi ne smeli |>ozabiti. Po-l***<‘žha g pijačo naj bi bila pristna in do-pri tem jm bi morda i>omislili tu«# na "••■odne noše. Točili bi dolenjski cviček, pa Pristna odol>i> — podobo velike lovske koče ali pa podobo ogljarskc kope. Štefan Šlibar NAŠA LIGAŠA PRED SPOMLADANSKIM DELOM SNL Pred novimi preizkušnjami Kljub hudi zimi, lahko iz dneva v dan znova beremo o pripravah nogometašev za novo sezono. Eni so si za trening ]>oLsknli primeren kotiček kje ob morju, drugi pa spet v gorah, mnogi pa so ostali kar doma. Med slednje sodita tudi oba naša re|>ubliška ligaša — Svoboda in Odred-Krim. Ker naše bralce in seveda tudi nas zelo zanima, kako se kaj pripravljata na spomladanski start v SNL, smo ju obiskali. Pot nas je najprej zanesla na precej oddaljeno igrišče Svobode. Glasni kriki nogometašev, ki so se klicali med seboj, so zamirali na zasneženem terenu. Dobro oblečeni in z veliko voljo so sc pred začetkom treninga „podili“ za žogo na malem rokometnem igrišču, s katerega so odkidali nekaj snega, ostalo Prizor s pionirskih smučarskih tekem •* so mi bili na razpolago že lani, so letos pristopili še Valjavec (Ljubljana), Knežcvič, Ali-begovič in Pirc (vsi Ilirija) ter dva perspektivna mladinca. Zato nimamo posebnih skrbi pred pričetkom prvenstva. Trenirajo pa tudi že mladinci in sicer zaenkrat še v telovadnici. Prijateljskih in trening tekem na Viču kot kaže, do 19. marca, ko se začne prvenstvo, verjetno ne bo. Kljub temu pa imajo v načrtu osem tekem, ki naj bi prikazale pripravljenost enajsterice. Za začetek se bodo dvakrat odpravili v Novo Goiico, kjer je ugodnejše podnebje in tam tudi zaigrali. Potem bo njihov nasprotnik drugo moštvo Olimpije, za ostale pa še ne vedo." Isti dan smo se ustavili tudi na igrišču ob Dolenjski cesti. Ze pred vstopom smo se spra- športni dogod&i NAMIZNI TENIS — Zimski čas je pregnal skoraj vse športnike v dvorane. Tu pa ti ne morejo nastopati, zato se v tem času lahko udejstvujejo le namiznoteniški igralci in pa seveda vsi ljubitelji zimski hsportov. Najprej se ustavimo pri namiznoteniških igralcih! NTK Olimpija, ki ima sedaj prostore v TVD Partizan Trnovo, je priredila sredi januarja v veliki telovadnici zvezni turnir z udeležbo vseh najboljših jugoslovanskih igralcev. V odsotnosti Markoviča (Bgd), smo z zanimanjem pričakovali nastop ^ obeh tekmovalcev iz naše občine — *■ Edija Vecka in Bojana Kerna. Oba sta odlično zaigrala in tako nudila številnim , gledalcem poleg odlične igre tudi zado- > voljstvo zaradi prvega in drugega mesta obeh domačinov. V ostalih disciplinah predstavniki naše občine niso imeli takega uspeha. Kako pa je s tekmovanjem v občinskem merilu ? Občinska zveza za telesno kulturo je koncem decembra priredila v prostorih TVD Partizana Trnovo občinsko prvenstvo za sindikalne in mladinske ekipe. Udeležba je bila precej skromna, tekmovanje pa je pokazalo, da je po šolah veliko zanimanje za šport. SMUČANJE — Smučarski klub Krim je po triletnem premoru znova organiziral tradicionalni, Golovški smuk za prehodni pokal SK Krim. Poleg domačih tekmovalcev (25) je nastopilo tudi pet tekmovalcev z Javornika pri Jesenicah, ki so vsi posegli po najvidnejših mestih. Zmagal je I. Markeč (Javornik) s časom 45,2. Sledijo: L. Markeč (J) 46,0, Spon • (J) 46.9 in najboljši domačin Sašo Kralj e časom 51,2. Na naših smučiščih pa je povsod zelo živahno. Iz bolj oddaljenih krajev sicer nimamo posebnih podatkov, zato pa smo tembolj obveščeni s terenov izpod Golovca. Tamkaj so namreč mladinski aktivi priredili svoja prvenstva v smuku in skokih. Aktiv LMS Rudnik je na mali skakalnici na Golovcu dobil svojega prvaka v skokih. To jc Bojan Bohinc, ki ai je prvo mesto priboril z dolgimi in lepimi skoki, ki so ogreli številne gledalce. Aktiv Krim pa je priredil prvenstvo v smuku. Tu je prišlo do manjšega preae-nečenjn. Zmagala je namreč v konkurenci mladincev mladinka Marija Usenik. S. J. NAPREJ PONOSNO, DELOVNE BRIGADE Letos bo mladina iz nase obline odštela zadnji rok dolga, ki 8a je prevzela nase na VI. kongresu Ljudske mladine Jugoskivi-da 1k> sTcupno z vso našo mladino zgradila glavno magistralo avtocesto „Bratstva in enotno-8ti“. Ostalo je se 58,5 km od Beograda do Osipaonioe. Mladina nase oltcine bo na tem pdseku sodelovala v treh brigadah, fato smo poiskali delovišče še na "•Senicah in v Kranjski gori, kjer ~°do v šolskih počitnicah gradili ^portni park, oz. urejevale smuei-še štiri naše brigade. Drugo leto pa juriš na jadran-magistralo! Pridnim rokam rjkoli ne zmanjka tlela in kovač-*1j®e mladih — brigade ne bodo “"toli prepolne Jame/ Praprotnik pa »o steptali. Izglodalo je, ila uperatura globoko pod ničlo prav nič in > Zanimalo nas jc tudi, kako izglodajo priprave na splošno. Zato smo za n* kaj trenutkov „ujoli“ trenerja Poldeta Haiderja, ki nam je v razgovoru med drugim tudi tole povedal: „Ce me sprašujete o osnovnih pogojih za delovanje našega klubo, vam lahko povem 1« najvažnejši: stvari. Vodstva, pravzaprav sploh ni, iu vse delo sloni zgolj le na ramenih tov. Ojsterea. Kot kaže, se bo stanje izboljšalo po občnem zboru, ki bo februarja. Novi odbor bo moral poskrbeti za nabavo nove opreme, s katero smo že tudi (Mivscin na koncu in si moramo [»omagati tako na najrazličnejše načine. Res je. da smo lani oktobra dobili nove. prostore, to pa pomeni, da moramo kriti tudi vzdrževalne stroške (vsaj delno, ker prostore upoi-abljajo tudi košarkarji in rokometaši). Lani smo dobili od občinske zveze za telesno kulturo 800.000 dinarjev dotacije, kar ]>a jc komaj zadostovalo za osnovne stroške, ostalo pa smo si morali priskrbeti sami. Glede priprav pa tole: vsi naši igralci že od 15. januarja trikrat tedensko trenirajo iu« prostem. Seveda ne moremo pridobi: ati v tehničnem znanju, ker nam to onemogoča sneg, pač pa sem prepričan, da bodo igralci olj začetku »pomladanskega dela ,,nabiti1' s kondi- šcvali, zakaj še »ploh stojijo vratu, če je toliko cijo. To nam daje še večji pogum in prepričani smo, da o izpadu ni govora. Poleg igralcev, Id prehodov skozi dotrajano in podrto ograjo. Zares žalosten prizor. Ko smo stopili na igrišče, smo znova začudeno obstali. Glavni vzrok, da ni priprav in treningov jc v negotovosti ali bo klub ostal ali ne. Negotovost traja že precej časa, maloštevilni odborniki so sc končno povsem odpovedali delu, ker nimajo več volje, da bi delali ob lakih pogojili. Od tov. Novaka pa smo izvedeli naslednje: Oprema jc popolnoma izrabljena; klub nima uiti enega dobrega poro čevljev in ne dresov, da o trenerkah sploh ne govorimo, Tretji in zelo odločilen vzrok pa jc še popolna izrabljenost sanitarij in umivalnic. Sploh si ne moremo predstavljati resnega dela, če pomislimo, da imajo težave tudi s trenerskim kadrom. Pika na i vsemu, pa jc še tri milijonski dolg, ki sc vleče iz leta v leto za klubsko upravo kot rdeča nit. Vendar pa ai uprava sama tu nc ve pomoči. Problem bo treba rešiti v najkrajšem času. NK Odred-Krim je namreč sklenil sklicati za sredino februarja izredni občni zbor, na katerem na jbi se končno [Munenili o tem problemu. Kljub temu |>a Krimovci še vedno upajo. Priprav sicer nimajo, vendar pa se vsak po svoje vsaj kondicijsko pripravlja. V moštvo, kolikor bo še obstojal, ne bo prišlo do večjih sprememb. Krimove vrste jc zapustil Škroba, ki se jc preselil k Olimpiji, okrepili pa jib bodo domačin Rezar, ki se spemladi vroč is JLA, ter igralca „Ilirijc“ Lunar in Samardiic. Obisk pri obeli naših nogometnih kolektivih je le bežen pogled na to, kako žive in ae pripravljajo naši nogometaši pred pričetkom spomladanskega dela slovenske nogometne lige, ki sc bo začel že 19. morca. „NAŠA KOMUNA" — glasilo Občinskega odbora SZDL Ljnbljama-Vič-Rudnik — Izhaja mesečno — Ureja uredniški odbor: Danil« Emeršič, Sergej Epih. Boris Makovec, Iv.tn Virnik, Darko Perovšek in Jože Jesih — Odgovorni urednik Ivan Virnik — Uredništvo Ul uprava: Ljubljana, Trg MDR 7, telefon 20-728 in 22-454 — Tekoči račun pri NB Ljubljana 600-18-608-25 — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej — Tiska Tiskarna šolskih delavnic tehniških M v Ljubljani. Povečanje proizvodnje, produktivnosti in storilnosti dela Indeksi porasta prikazani pod podjetniškim princi[K>m prikazujejo razvoj proizvodnje podjetij s sedežem v občini, medtem, ko je pod teritorialnim principom prikazan razvoj vsega gdsjvodarstva v občini, to je tudi drugih obratov. Izvoz Izvoz podjetij s sedežem v občini je bil realiziran v letu 1962 v višini 260 milijonov deviznih dinarjev, medtem, ko bo v letu 1963 vnašal 308 milijonov deviznih dinarjev. Porast izvoza bo torej znašal približno 19<>/o. Glavni izvoznik je lesni kombinat Ljubljana, ki predvideva povečanje izvoza za 18,6o/o. V izvoz »c vsako leto vključuje vedno večje število podjetij, ki do sedaj niso izvažala. Investicije Sredstva družbenega investicijskega skla--do, ki so določena za obratna sredstva sc bodo dodeljevala kot dolgoročna posojila samo tistim gospodarskim organizacijam, ki imajo pogoje za to, to je: ekonomično in racionalno poslovanje, naraščanje proizvodnje in storilnosti dela in možnost perspektivnega razvoja. Kot kratkoročna posojila sc bodo pa sredstva dodeljevala tistim gospodarskim organizacijam, pri katerih sc bo ugotovilo, da so se iz objektivnih razlogov in glede na tehnološki proces proizvodnje povečale zaloge osnovnih surovin in materiala, kakor tudi nedovršene proizvodnje. Nikakor pa sc ne bodo mogle s kratkoročnimi krediti financirati zaloge gotovih izdelkov posameznih gospodarskih organizacij, razen v izjemnih primerih, kot so priprava izdelkov za izvoz, sezonski izdelki in tako naprej. V gospodarske investicije bodo gospodarske organizacije v letu 1963 vložile precej svojih lastnih sredstev. Po panogah bi bilo to vlaganje lastnih sredstev naslednje: 1. Industrija 2. Kmetijstvo 3. Gozdarstvo 4. Gradbeništvo 5. Trgovina 6. Gostinstvo 7. Obrt in komunala Skupaj 708.748.000 din 46.324.000 din 3,000.000 din 69.900.000 din 137.900.000 din 7,131.000 dm 68.162.000 din 1.021,166.000 din Vsa ta sredstva bodo v industriji porabljena za izvedbo začetih in novih rekonstrukcij ter za nabavo strojev, v kmetijstvu za nabavo nove mehanizacije, gradnjo hlevov in druge opreme, v gradbeništvu v glavnem za nabavo mehanizacije in večanje avtoparka, v trgovini za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov ter za nabavo nove opreme za trgovine, v obrti deloma za gradnjo novih objektov, deloma za razne adaptacije ter za nabavo novih strojev,, v gostinstvu pa za nabavo nove gostinske opreme, ureditve sanitarij in podobno. Poleg teh lastni hsredstev sc predvideva v industriji še posojilo v višini približno 609 milijonov dinarjev. Posebno pomembne bodo investicije v kmetijstvu in to pretežno iz posojil, ki bodo znašale skupno približno 1.279 milijonov dinarjev. Industrija Na [>odročju komune obstoji 12 industrijskih podjetij, katerih celotni dohodek sc bo v letu 1963 povečat za 12,5 o/o v primerjavi z letom 1962. Poleg podjetij, ki imajo sedež na območju občine pa imajo v občini svoje obrate tudi nekatera industrijska podjetja izven občine. Ti obrati pa predstavljajo porast za 36o/o, tako, da znaša skupni porast 16o/o. V letu 1953 so v industrijo predvidena večja vlaganja v rekonstrukcijo obratov in za nabavo norih strojev, za kar bodo go«|>odnr-ake organizacije vložile 708 milijonov lastnih sredstev in 609 milijonov kreditov, oziroma skupaj 1317 milijonov dinarjev. Skupno vse investicije v gospodarstvu pa bodo znašale približno 3 milijarde dinarjev. Pri tem je vračunana tudi izgradnja novega poštnega poslopja na Viču. Kmetijstvo V družbenem planu je predvideno, da sc bo v družbenem sektorju kmetijstva povečal družbeni produkt za 14"o ter lastna proizvodnja za približno 30®/o. Zasebni sektor kmetijstva pa za ll,8o/o-. Na področju občine so štiri kmetijske zadruge in eno kmetijsko posestvo Barje. Celotni dohodek pri kmetijskih zadrugah bi bil dokaj višji, v kolikor se. ne bi zmanjšala sečnja lesa. Ta izpad dohodka pa sc Im> nadomestil s povečano lastno proizvodnjo. Kooperacijska proizvodnja bo v letu 1963 se pričakuje 69 o/o prirastka v družbenih gozdovih in 75o/o prirastka v zasebnih gozdovih. S skrbnim gojenjem gozdov in uravnavanjem sečenj bo treba lesne zaloge čim hitreje dvigniti vsaj na 250 m3. Turizem in gostinstvo V letu 1953 1«) treba nuditi vso podporo tudi razvoju turističnih postojank, predvsem pa utrditi že znane na novo ustanovljene postojanke, kot so: Polhovgrajski dom, Dom na Krimu, K orešček in Iški Vintgar. Množičen obisk vseh teh postojank obravičujejo potrebo po nadaljnjem razvoju turistično-rekreacijskih centrov. Zato bo treba v tem letu s pomočjo turističnih organizacij in drugih zainteresiranih Sodobna industrijska proizvodnja omogoča hitrejši gospodarski napredek važen činitelj za povečanje proizvodnje. Naloga kmetijskih zadrug je, da pravočasno sklenejo pogodbe z zasebnimi proizvajalci, da jin pravočasno in v zadostnih količinah oskrbijo z reprodukcijskim materialom. V pogodbeno sodelovanje Ik> vključeno 400 ha pšenice, 130 hektarov ječmena. Kooperacijska proizvodnja sc ho napram letu 1962 povečala za 17,8o/o. Pridobivanje zemljišč. Naloga družbenih posestev in kmetijskih zadmg v letu 1953 naj bi bila v pridobivanju novih zemljiških površin za zagotovitev lastne krmske baze in za proizvodnjo ostalih kmetijskih pridelkov z ozirom na potrebe mesta Ljubljane. Za nakup zemljišč imajo te gosjvodarske organizacije že odobrene kredite, za kar je pravočasno izdelati potrebne elaborate in arondacijske predloge. Kmetijski obrati bodo v letu 1953 pridobili 1256 ha zemljišč in se bo površina obdelovalnih |H>vršin v družbenem sektorju povečala od 9,8o/o na 20o/o. Gozdarstvo Delež družbenih gozdov nasproti privatnim jc na območju naše občine v primerjavi z republiškim odnosom, še bolj neugoden za .družbeni sektor iii znaša to razmerje Slo/o zasebne in 19o/o družbene lastnine (v republiškem merilu pa jc 60 : 40). Zadruge so v letu 1952 sklenile z zasebniki 17 [>ogodb o zakupu ali proizvodnem sodelovanju s skupno površino 222 ha gozdov. 1 Skupna lesna zaloga v družbenih gozdovih znaša 894.000 m *, v privatnih pa 3,246.000 m3. Na en hektar pa je lesne zaloge za celotno občino 159 m3, kar je še vedno znatno |kmI povprečjem in bo še nadalje z raznimi gojitvenimi Ukrepi treba to stanje zboljševati. Točne podatke o stanju naših gozdov, bodo (Ktkazale tudi kasnejše revizije gozdnih gospodarskih načrtov. Prva revizija se bo izvršila na območju KZ Ig v letu 1964 in bo v naslednjem letu potrebno zanjo pričeti že s pripravami. Plan sečnje v gozdovih privatnega sektorja za leto 1963 znaša 50.000 m3, v družbenih gozdovih pa okoli 14.771 m3 ali kakor činitcljev izdelati ureditvene programe za nadaljnji razvoj turizma zn področje Krima, llakitnc, Kureščka, Iškega Vintgarja, Podpeči, Polhovega Gradca in Črnega vrha. Omenjena pod roč j a so za razvoj turizma in rekreacije glede na komunikacije in naravne pogoje ter na medsebojne povezanosti zelo ugodna. Obenem ho potrebno tudi izdelati program za razvoj turističnih postojank v neposredni bližini mesta, kot so: Rožnik, Livada, Golovec, Orle. V ta ureditveni načrt je treba zajeti tudi Ljubljanico. Z rekonstrukcijo ceste Ljubljana Kočevje llijeka ho tudi področje Turjaka iu Velikih Lašč imelo možnost hitrejšega razvoja domačega in (njega turizma. Sku|Mij z Zavodom za spomeniško varstvo se bo napravil program preureditve turjaškega gradu v zgodovinsko turistični objekt. Spričo naraščajočega domačega in tujega turizma sc je povečala tudi potreba po večjih gostinskih knpnzitctah, zato je treba proučiti možnost za izdelavo načrta za sodoben gostinski objekt na Tržaški cesti. Ker nekatera manjša gostinska podjetja oziroma gostišča no ustvarjajo sredstev /.a .sklade, iz katerih bi sc f‘'>"Meirale novogradnje in |K>voenlo kapacitete, In bilo potrebno najti tako organizacijsko obliko, ki bi lahko sama ustvarjala večji del sredstev za investicije v gostinstvu. ?.c v letu 1952 so se nekatera gostišča samoiniciativno pripojila k močnejšim prav zaradi tega, da bi si ustvarila večja sredstva za sklade. Priporočljivo bi bilo, da sc tudi v letu 1953 nadaljuje z združevanjem manjših gostišč, ki nimajo možnosti razvoja (ki že nekaj let ne ustvarjajo nikakih sredstev), k močnejšim gospodarskim organizacijam, kajti v nasprotnem primeru bo nekatera gostišča treba zaradi higiensko-tehničnih pomanjkljivosti zapreti. V turistično dejavnost sc predvideva v večji meri vključiti tudi zasebna gostišča, ki IkkIo v letu 1963 plačevala obveznosti do družbe v pavšalnem znesku. Seveda pa bo Istočasno nujno doseči, du sc tudi ta gostišča sodobno opremijo in zagotovi kvaliteta in asor-timan gostinskih uslug. Trgovina . -inh koi icv Na območju občine ima svoje trgovine |»^ log podjetja „Mcrcator“ tudi trgovsko podjetj® ,,Prelmma“, ,,Tnl)or ‘ Grosuplje in trgovsko ]K)djetje „Vrhnikac< ter „Sadje-zcleujavatfc so nekatera druga podjetja. Trgovska mreža omogoča uonnalno pr<* skrinj prebivalstva s prehrambenimi in dr11' giini artikli, lot la kvaliteta uslug »e ve na primerni višini in to zaradi prcinajbuib kapacitet, zastarele opreme itd. Na področju občine ni specializiranih trgovin za industrijsko blago z izjemo v Velikih Laščah, kjer jc trgovina z železnino in gradbenim materialom* Promet trgovine na drobno «e bo napram let® 1962 povečal za 15o/o, promet na °' večnim izgradnjo je nujno, da sc poveča tunt že jci fi Urbanizem in stanovanjska izgradnja 1 Osnutek generalnega' urbanističnega črta dela občine Vič jc izdelim in predložen 'r. razpravo ter lw> služil za izdelavo ureditvenih, načrtov. V letu 1963 se predvideva šc izdelava zazidalnih načrtov — obdelava nnslcd”, njih področij: Kožna dolina, del Trnovega ter obmorje.| Orlove ulice. ZA Vejike, Lašče se bo zagotovilo dokumentacijo, prav tak > pa tudi dojnduib1* načrti za Škofljico, Kri ..ivico in Notranje gU' rice. Zagotovili sc bodo tudi načrti za Dobrovo, Polhov Gradec in Horjul. V družbenem planu je za dokumentacijo predvideno lo 6 milijonov dinarjev, ker se j® istočasno zaprosilo tudi za posojilo pri Republiškem stanovanjskem skladu v višini 43 milijonov dinarjev. Z izdelavo in odobritvijo ureditvenih načrtov bo omogočena hitrejša stanovanjska izgradnja in urejanje komunalnih naprav. Zazidalni načrt za del Tržaške ceste j® izdelan ter so sc odobrile lokacije in pričel® s stanovanjsko izgradnjo. Na kompleksu, ki g* obravnava ta načrt bo zgrajenih v naslednjih letih 46 stanovanjskih blokov s približno 13W' stanovanji, poleg drugih objektov. Sredstva stanovanjskega sklada zn let0, 1963 so predvidena v naslednjih zneskih: za poslovne prostore 25 milijonov din, *: za stanovanjsko izgradnjo 371 milij. dim Sredstva sc bovlo porabila predvsem z* blokovno gradnjo, za posojila gradbenim podjetjem za gradnjo stanovanj, za posojila stanovanjskim zadrugam in delno za individnahi® gradnjo. Posojila sc bodo tako kot druga le*® dajala preko natečajev. Stanovanjski sklad bo v letu 1963 vselil 113 stanovanj, poleg tega bo kot investitor pri gradnji individualnih objektov zadružneg® bloka in vrstnih hiš vselil še 120 stanovanjskih enot. Poleg tega pa 1h> stanovanjski skla^ pričel graditi 141 stanovanjskih enot, ki bovl® vseljive v polletju 1964. Gradbena podjetju Tehnograd in Gr®' suplje bodo dogradila 160 stanovanjskih enoG pričelo pa sc ho z izgradnjo 290 stanovanjskimi enotami. V' preteklih letih se jc povprečno dogradilo v celem letu preko sklada 100 stanovanjskih enot in preko ostalih investitorjev 8® stanovanjskih enot. V letu 1963 pa se ^ povečala izgradnja na 374 stanovanjskih enot-Za leto 1964 pa sc predvideva 450 stanovanjskih enot. Navedeni [Hslatki nc zajemajo individualne gradnje, ki pa znaša po oceni pr'' bližat '40 stanovanjskih enot. d fi « X d 4 v i 4 1 » i 3 I * '1 Komunalne zadeve V letu 1952 sc je komunalna dejavnost ■oanuala v glavnem v vzdrževanju obstoječih komunalnih naprav in objektov. Največ vzdrževalnih stroškov so povzročale ceste, ki jih je na občini 223 po številu s skupno dolžino 278 km ali 1,081.840 ni2 cestišča. \ letu 1932 je bilo potrošenih sredstev za vzdrževanje v višini 62 milijonov dinarjev. Stroški za vzdrževanje cest so vsako leto Večji. Nujno bo čimprej pričeti asfaltirati ločeno' glavne prometne žile občinskih cest' 14 vsakovrstni avtomobilski promet, ki }c tudi vedno večji. S tem bi sc še bolj razbremenile ■aanj prometne ceste in delno zmanjšali vzdrževalni stroški. Seveda pa je možno ta načela k postnjvoma uresničevati z ozirom na omejena sredstva. Na vsem območju občine jo 73 mostov ter 80 nekateri zelo izrabljeni in se stalno zmanj-*lj<' dopustna obremenitev. V letu 1963 sc P ved videva izgradnja novega mosta čez Glin-kho na cesti 11. ter popravilo mostu na cesti I‘r,,'i Črnem vrhu. Za hitrejšo stanovanjsko izgradnjo in ure-^dev industrijske cone je več kot nujno po-febiio izgraditi glavni zbiralnik A 7 od Ljub-^•"ice d0 Korunove ulice. Sc posebej pa je važen zbiralnik za šolo v Trnovem, pri kateri j* sedaj le zasilno urejena kanalizacija. V finskem proračunu ni bilo mogoče zagotoviti ""It dovolj potrebnih sredstev ter so se za-Pr°sila sredstva ' 150 milijonov dinarjev) pri vstneui komunalnem skladu. Izgradnja vodovodov je v občini še vedno **k> velik problem. V letu 1962 so bila po-**1,,<‘zniin vodovodnim odborom dodeljena so-žžžtnerno zelo skromna finančna sredstva iu predvsem tam, kjer so občani s proštov olj-'"“ž* delom iu samoprispevkom pričeli z grad-^I0 vodovodov. V letu 1963 se IhkIo predvidoma dogradi oziroma pričeli graditi vodovodi na Igu, žvzovici, Brdu, Horjulu, Preserju, Vnanjih Uricah, Kozarjih in Zaiiarju, poleg dmgih ^"jši bureditev iz. naslova malih asanacij. Finančni načrt cestnega sklada predvideva ^>282.000 dinarjev dohodkov in prav toliko ""“••kov. Od navedenega je predvideno za '•drževanje cest. okopavanje cestišč in hodni-ter urejanje odvodnih jarkov, čiščenje itd. okrog 52 milijonov dinarjev, za ^konstrukcijo cest 24 milijonov dinarjev, rc-**rva osem milijonov dinarjev ter ostalo (či-nja snega itd.) približno štiri milijone di-Seveda pa bo ta načrt mogoče rcali-v kolikor l>o dana dotacija iz proračuna "^•nanj v višini 55 milijonov dinarjev. linanini načrt komunalnega sklada pa ^•dvideva dohodkov v višini 292,917.000.— j^n*rjcv in izdatke v istem znesku. Med izdatki ^ »ajvečje postavke: zbiralnik ob Gradaščici ^ bilijonov dinarjev, obveznosti do investitor-8tanovanjske izgradnje in investitorna 87 •joiiov dinarjev, priprava zemljišč za grad-“7 milijonov dinarjev, obvezna rezerva na ^ “ttlijonov dinarjev, pomoč pri gradnji vo-l^^edov l tt 11, i i ,1 *iit*ii.v iTinsi na c »1. 18 milijonov dinarjev, most na cesti ^ milijonov dinarjev, popravilo in vzdrže-i'"'i' mostov 5 iniljjonov dinarjev. Ureditev ^•Uzacijc v Velikih Laščah 5 milijone di-1 ter ostala uuinjša dela. Obvezuosti ovl investitorjev so nastale iz ^ '• komunalnega prispevka. Z ozirom im j).,1* Predvideva ureditev okolice pri blokih na Vrhovnikove ulice in blokov oh Tr-^ ' “esti, ob Dolenjski cesti ter obveznosti ®*ku[*d|,j0 komunalnih naprav do Biotehnična PtiL^ruldročju občine, še vedno pa ostaja cesl in drugih komunalnih naprav, ki Uku zahtevajo čim prejšnjo obnovo in t)i. rnizacijo. Prav zato je tudi umesten sklep Sj. > da se čimprej izdela dolgoročmejši ii, ga predloži še to leto v razpravo Zdravstvo hiter in kvaliteten napredek je do-*8ravstvena služba, kar nam jirikazujc "'kaj podatkov o številu organizacijskih ž-dravztvenc službe ter zaposlenem osebju, a,. ZD Hudnik »o zajete organizacijske 1 ki trenutno v izgradnji. Delo prt gradnji novega zdravstvenega doma trnja že več kot dve leti. Vzrok za tako počasno gradnjo je bilo stalno pomanjkanje1 sredstev. -Ge hočemo preprečiti večjo škodo na nezavarovanem objektu je nujno, da sc vložijo sredstva za čim prejšnjo izgradnjo takili objektov. V teh organizacijskih enotah je zaposlenih 18 zdravnikov splošne prakse ter 3 zdravniki specialisti poleg 15 honorarnih. Zobozdravstvena služba zaposluje tri zobozdravnike (1 honorarno) ter devet dentistov (1 honorarno). Ostalega strokovnega medicinskega osebja je zaposlenega še: višji medicinski kader 5, zobni tehniški kader 5, srednji medicinski kader 35, nižji medicinski kader 41. Poleg teli je zaposlenih v zdravstveni službi še 47 administrativnega iu tehničnega osebja. Vsega skupaj, torej s honorarei vred je zaposlenih 181 oseb. Z izgradnjo Zl) Hudnik ter z ureditvijo nekaterih ambulant In nabavo opreme je zagotovljena za daljše obdobje materialna baza zdravstveni službi. Seveda pa bo potrebno povečati število zdravnikov in še [Hisebej zobozdravnike. ki jih močno primanjkuje. S tem bomo dosegli na |H>dročju zdravstvene služi«: domala evropsko povprečje. Vsekakor pa z naraščanjem zdravstvene službe nastajajo vedno večje potrebe ]«> sredstvih za kurativno in preventivno službo. Večino teh sredstev zagotovi zavod za socialno zavarovanje, še vedno pa je del preventivne službe kot splošni pregledi itd. osnovna naloga občine. Občinski ljudski odbor je v zadnjih letih namenil naslednje zneske za preventivo: leto 1961 — 13,022.000 dinarjev, leto 1962 — 19,000.000 diparjev, leto 1963 — 21,000.000 dinarjev. Poleg udeležbe ObLO pri preventivni zdravstveni službi, pa sc s sredstvi občinskega proračuna plačuje zdravljenje nekaterih bolezni ]«) zveznih predpisih in zdravljenje socialno ogroženih. V ta namen je občinski ljudski odbor nameniti naslednja sredstva: v letu 1951 — 46,000.000 dinarjev, i letu 1962 — 47,000.000 dinarjev, plan 1963 — 50,000.000 dinarjev. V družbenem planu je predvideno, da se dokonča Zdravstveni dom Rudnik s pomočjo sredstev komunalne skupnosti, zavarovancev občin Vič-Hudnik in Grosuplje ter delno iz sredstev sklada za negospodarske investicije. Za navedena dela in opremo je potrebno še 110,000.000 dinarjev. V preteklih letih je bilo vloženo za ZD Vič in Rudnik 364,000.000 dinarjev, kar je seveda močno obremenilo občinski proračun, čeprav so k izgradnji ZD Vič prispevali tudi drugj interesenti. Šolstvo Dosedanja vlaganja in organizacijski ukrepi na področju šolstva nam omogočajo, kvalitetnejše delo in boljše izvajanje šolske reforme, zboljšanje materialnih razmer za delo v šolah, da bomo z novimi investicijami povečali število učilnic, z nadaljnjimi adaptacijami izboljšali stanje prostorov v šolali in utrdili šole kot družbeno samostojne zavode z družbenim upravljanjem in delitvijo dohodka po opravljenem delu in doseženih uspehih. Šolstvo je eno izmed važnih postavk občinskega proračuna. Na območju občine prebiva okrog 53.000 prebivalcev na okrog 54 tisoč hektarih. Zaradi tega jc potrebna drugačna razjMireditev šol, kot pa v strnjenih intenzivno naseljenih področjih. Od skupnega števila šol 37 jc |«>i>olnih osnovnih šol 13, podružničnih šol 23 ter ena gimnazija in ena glaskcna šola. V teh šolali je naslednje število otrok: osnovne šole 6.376 otrok gimnazija 504 otrok glasbena šola 385 otrok Skupaj 7.265 otrok Na vseh šolah jr za(>oslcno od 340 vzgoji- teljev: 195 učiteljev, 54 predmetnih učiteljev in 91 profesorjev. Za navedeno šolsko dejavnost je dolžan občinski ljudski odbor, da zagotovi potrebna sredstva. Šolstvo obremenjuje občinski proračun v letu 1951 s 35o/o, v letu 1962 pa s 40»/o. Investicije so bile v letu 1951 in 1962 opravljene s sredstvi, ki jih je sklad za šolstvo dobil z delom rednega proračunskega pri-spevka in posojil in dotacijami iz proračuna. Na področju občine so bile v zadnjih letih zgrajene naslednje šole: Brezovica I. etapa v letu 1956 in II. etapa v letu 1951; Vrbovci v letu 1959 iu delno v letu 1961; Preserje \' letu 1961; Trnovoo v lotu 1952; Oskar Kovačič (Rudnik) v gradnji. Za osnovno dejavnost in investicije so bila v letih 1951,1962 in 1963 namenjena naslednja sredstva: Osnovna dejavnost Investicije Skupaj v milijon dinarjih 1951 257 124 381 1962 327 205 532 1963 426 165 591 Z izgradnjo šol, kar obremenjuje investicijska sredstva, pa sc povečujejo tudi izdatki zn osnovno dejavnost, kar je iz gopnjih podatkov tudi razvidno. S temi gradnjami so bili rešeni problemi pomanjkanja prostorov na mestnem področju, z dograditvijo šole ..Oskar Kovačič11 v letu 1963 kot predvideva družbeni plan pa bo ta problem odpravljen, v kolikor ga predvidena intenzivnejša stanovanjska gradnja ne bo na mestnem področju ponovno odprla. Vsekakor Ivo v najbližji bodočnosti na mestnem področju postal najbolj pereč problem osnovne šole na območju Tržaške ceste, ker sedanje poslopje osnovne šole na Viču ni sjMVsobno sprejeti še ostale otroke, saj se na tej šoli opravlja že itak okrnjen pouk zaradi pomanjkanja prostorov za tehnično vzgojo, fiziko, kemijo in gospodinjski pouk ter telovadi«!. Šola na N iču je poleg tega stara in slabo urejena ter zahteva večje adaptacije zlasti ureditev vodovoda in sanitarij ter električne napeljave. Na podeželskih šolah je |w>nekod izredno pereč problem izrabljenost šolskih poslopij in njihova notranja ureditev (voda. sanitarije, elektrika) ter oprema. V letu 1952 so z adaptacijami bile sanirane šole na Dobrovi, na Turjaku, na Velikem Osolniku in na Mohorju, delno pa tudi Notranje gorice. V letu 1963 pa predvidevamo nadaljnje sanacije [>odc.icl-skih šol zlasti tam, kjer so problemi najtežji: Na Igu jc šolsko poslopje zelo staro in neprimerno ter tudi premajhno, saj je že v tem šolskem letu pouk v treh izmenah. Kot začasna rešitev je nadzidava strelskega doma, kjer bomo pridobili dvoje učilnic. S tem pa bo problem rešen le zn krajši čas in je treba že sedaj začeti s pripravo projekta za gradnjo nove šole. Sedaj adaptirani prostori v strelskem domu pa bodo mogli služiti za stanovanja učiteljstva ali pa za druge |«)trcbe krajevne skupnosti. Gradnja nove šole je nujna, ker sedanju stara šola nima urejenih sanitarij in so zaradi dovozu otrok iz podružničnih šol (Iška vas. Golo, /upotok, Toniišclj) prostori premajhni. Šola Barje je v starem poslopju, katerega klel, v katerem so mlečna kuhinja in depoi za kurjavo, se bo podrl. Te prostore je treba popraviti ali pa podreti in na novo postaviti ustrezne prostore. Šola ima neurejeno kanalizacijo, elektriko in v izredno slabem stanju jc streha. V tein letu predvidevamo na soli napraviti najnujnejše sanacije, ]»opraviti streho, podreti podirajoče depoe za kurjavo in za mlečno kuhinjo ter na mesto za kurjavo in mlečno kuhinjo postaviti nove. Nadalje so potrebne sanacije šole v Polhovem Gradcu in na Horjulji. kjer so prostori pretesni in zahtevajo določena popravila. Obe šoli sta popolni osemletki, na katere se stekajo otroci višjih razredov podružničnih šol in sc nahajata v prostorih, ki tudi ne ustrezajo potrebam. Zato bodo na teli šolah opravljena le najnujnejša investicijska popravila, bo pa v bodoče i reba misliti na gradnjo novih šol. Sklad za šolstvo jc v svojem osnutku finančnega načrta za leto 1953 predvidel znesek 15 milijonov dinarjev za sanacije navedenih šol in za manjša popravila tudi drugih podeželskih šol. Sredstva, ki so določena za ta namen, bodo porabljena na podlagi predloga ]iosebne strokovne komisije, ki si jc delno že, delno pa šele bo ogledala stanje vseh šol in bo dala skladu ustrezen predlog. Iz družbenega plana jc razvidno, da šolski sklad zaradi zagotovitve sredstev za osnovno dejavnost šol, ne bo mogel pričeti z ix-gradnjo prepotrebnih tolevadnic ne v tem niti v drugem letu. Vprašanje telovadni epa postaja vedno bolj perčč problem! Občinah* ljudski odbor stoji pred težko odgovornostjo,, kako zagotoviti sredstva za osnovno dejavnoat in istočasno izgradnjo telovadnic iz skrajno omejenih možnosti 1 Nujno bi bilo potrebno omogočiti najetje posojila za gradnjo navedenih telovadnic. Otroško varstvo Na področju občine deluje 7 varstveno-vzgojnih ustanov. S kapaciteto 370 otrok. V- teh ustanovah je trenutno 329 otrok ter kapacitete kmalu ne bodo zadostovale. Domove igr« in dela vodi izključno strokovno šolano vzgojno osebje, suj je zaposlenih 26 vzgojiteljic. Skupaj s tehničnim osebjem jc 35 zaposlenih. Pomen otroških varstvenih ustanov je »elo velik, ker omogoča zaposlenim staršem, da »e brez skrbi posvečajo svojemu delu, ker so ▼ teni času otroci v dobrih rokah vzgojiteljic, ki skrbe za igro. vzgojo, prehrano in učenje njihovih otrok. Vse ustanove so ]«)d vodstvon* družbenega upravljanja. Občinski ljudski odbor jc v preteklih letih namenil tem ustanoven* preko šolskega sklada naslednja sredstva: leta 1951 — 12,377.163 dinarjev, leta 1962 — 14.953.575 dinarjev. letu 1963 se predvideva prav tako ko* v prejšnjih letih kritje osebnih dohodke* osebju in sicer okrog 12.000.000 dinarjev. Otroško varstvene ustanove so v letu 1961 prešle v okvir stanovanjskih skupnosti ter prebujajo postopoma na svoj ekonomski račun. V. Sodobno urejeni šolski prostori na Vrhovcih Stran tO NASA KOMUNA” Leto III. — Štev. J trebujejo večja sredstva. Z dosedanjimi investicijami so bili na področju občine zgrajeni pomembnejši objekti: Športni park Svobode, Kopališče Kolezija, kar je mnogo pripomoglo k izboljšanju telesno-vzgojne dejavnosti. Se vedno pa ostaja mnogo nerešenih perečih pro- potrebe in to: 15 milijonov dinarjev za funkcionalne in materialne izdatke ter 22 milijonov dinarjev za investicije. Telesno-vzgojna društva 9,5 milijonov dinarjev za funkcionalne izdatke ter 20 milijonov dinarjev za vzdrževanje objektov in 29 milijonov dinarjev za Izvoz sodi med naše glivo e naloge v letošnjem letu vseh ustanovah je uveljavljeno načeto družbenega upravljanja. Stanovanjske skupnosti naj ▼ nadalje skrbe in razvijajo te ustanove s pomočjo občinskega ljudskega odbora in dmlbe-auh organizacij. Na Tržaški cesti je v gradnji otroški vrtec za potrebe novega stanovanjskega naselja na tem področju s kapaciteto približno 100 otrok in bo dokončan v letu 1964. Otroško varstvene ustanove in stanovanjske skupnosti bodo iz lastni hsredstev dopolnile in izboljšale opremo. V letu 1962 je bil usposobljen vrtec na Bičevju, povečale pa so se kapacitete v Trnovem in v Rožni dolini. Družbeni plan z ozirom na omejena sredstva ne predvideva novogradenj, temveč le nakazujejo proučitev vseh možnosti in potreb, da bi so v naslednjih letih mreža vzgojno-varstvcnili ustanov še bolj povečala in tudi že bolj izpopolnila. ; Na območju občine deluje 23 kultumo-prosvetnih društev, ki dosegajo lepo uspehe pri svojem delu. Seveda pa so uspehi plod velikega požrtvovalnega dela članov društva •aj so društva pretežno navezana le na lastna sredstva ter na skromne dotacije iz proračuna. Potrebe na področju kulturo in prosvete so vsekakor večje in upravičene. Družbeni plan občine predvideva le delno povečanje dotacije v odnosu na preteklo leto. Se vedno pa ostajajo odprte potrebe po investicijah tako za dograditev doma na Brdu ter za večja popravila in nabavo opreme za društva. Enako kot kultura in prosveta tudi te-Jesno-vzgojna društva in njihovi objekti po- blomov na tem področju, kot na ^primer: dograditev kopališča Kolezija in športnega parka Svobode, zgraditev športnega parka Krim itd. Kulturna in prosvetna društva prikazujejo investicije. Skupno torej okrog 96 milijonov dinarjev. Kljub utemeljenim potrebam, bodo društva tudi v letu 1963 še vedno vezana na lastna sredstva, ker s predvidenimi dotaci- jami iz omejenih možnosti proračuna ne 1* mogoče zagotoviti realizacijo tab programer. Proračun Iz proračuna je razvidno, da ho oba®' skemu ljudskemu odboru predvidoma po od' vodu višjim politično teritorialnim enota® ostalo sredstev v višini 1151 milijonov dinarje* v letu 1963, dočim jo v letu 1962 bilo realizirani hsredstev le 1052 milijonov dinarje*' V skupnih dohodkih občine znašajo najvažnejši izdatki za socialno zdravstveno shiib® 16o/o, državna uprava 18o/o, ter večjo dotacij® za šolstvo in sklade 56 o/o. Torej skupno okrog 90o/o. Ostalih 10o/o sredstev pa so namenjeed j za regrese za vožnje, narodno obrambo, koffl. za vprašanja borcev in invalidov, stroški **' arondacijske komisije, za knjižnice, za spomeniško varstvo, za prosvetno pedagoško službo, za družbene organizacije, za zavod **■ j izmero katastra, za štipendije, razni pologi k* odkupi, šolske mlečne kuhinje, za letovanje, j otrok in tako naprej. s «1 Iz navedenih podatkov je razvidno, da j« pretežni del sredstev predviden za dejavnosti | za katere mora zagotoviti sredstva občina n* osnovi zakonskih predpisov in da je le manjši del sredstev s katerimi se prosto razpolag®-To pa narekuje čimbolj premišljeno in gosp*" darnostno trošenje teh sredstev, da hi s® zagotovil čim večji efekt. Družbeni plan ne predvideva uvedbe oo*^ davščin, ki bi bremenile osebne dohodke delavcev in nameščencev. Ob 8. marcu - prazniku žena, čestitajo GRADBENO PODJET)E V TEHNOGRAD © © Delovni kolektiv veletrgovine »MERCATOR” s svojimi poslovnimi enotami A i i Ljubljana, Zbašnikova 26 Tovarna vijakov Ljubljana proizvaja vse vrste vijakov od 2 — 6 min za kovino, les in pločevino. Kvaliteta priznana, cene konkurenčne! LJUBLJANSKE OPEKARNE Kolektiv „Vinoceta“