O deveti deželi.
V deveti deželi tam,                                   Oči se ti v zlati oblak
kakor mi pravil je ded,                            ozirajo,
lepo je tam, lepo —                                nevidni duhovi tam
po tleh cedi se med.                               lepo muzicirajo.
In grozdje presiadko — m!   —               Slavilna pesem se ta
žari izmed bujnih trt,                                razlega do daljnih dalj:
in v usta sadja sočnega                          Slava tebi na vek,
ponuja ti vrt.                                             devete dežele kralj!
In kamorkoli se ozreš —                        Deveto dežele kralj,
polje in gaj,                                              tvoj biserni hram
razkošnega cvetja                                    na večno naj radost
ponuja ti maj.                                            iskri se nam!
In kamorkoli se ozreš —                        Na večno radost
prelepih vidiš ptic,                                   in nam na ponos . . .
izza cvetk angelčki zro                           A od vinca sladkega, kralj,
krasnih lic . . .                                         žari se ti nos.
In drugi zopet tam                                   Ej, kako so pridni, kako
med sabo se šalijo,                                 ti drobni angelci:
oranže zlate po tleh                                Vinca ponujajo ti
v smehu kotalijo.                                      v zlati kangelci.
Če ležež v mehki mah,                            Od vinca sladkega
začudiš se, ej —                                      daj nam par čaš,
pesem nad tabo sladka                            saj dobre volje si ti,
zadoni ti z vej . . .                                  Ijubi kralj naš.
Zadoni ti z vej,                                         Da ded je naš tam in jaz
nastavljaš uho,                                          poleg telička-sivčka —
a pevcev ti išče zaman                            lepo bi nam bilo, če ded
hrepeneče oko.                                        doma bi ne zabil vivčka.
Fran Žgur .-----------¦ ¦ .-----------
11