Političen list za slovenski narod. r* y«ltl rreJeMH valja: Za oelo leto predplačan 1& rld., za pol leta 8 fld., u četrt leta i gld.. za en mesec 1 fld. 40 kr. ▼ ■iBlBlatnielJi preleman Telji: Za oeio leto fld., za pol leta 8 fld.. la čem leta t fU., u en meaec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na ieto. Potamezne številke veljajo 7 kr. llattenin* prejema tprarolitvo (administracija) in tkipedicija. Someniške ulice št. 2, IL, 30 Kainanila (inseratil le sprejemajo io Telji tristoona petit-vrsta: 8 kr., Je se tiska enkrat - 18 kr če se usKa dvatrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tisganji se eena primemo zmanjša Kokopiii se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Ishsjm Tsak dan, iiviemši nedelje in praznike, ob »',6. uri popoludne. ^tev. sao. v Ljubljani, v potek 17. oktobra 1890. Letnilc XVIII. Deželni zbor kranjski. (Druga seja, dne 17. oktobra.) Deželni glavar otvori sejo ob Vs^^-bil prečitan zapisnik prve seje, naznanja predsednik dopis deželne vlade, da je zakon o povzdigi živinoreje dobil Najvišje potrjenje; dalje naznanja več prošenj, ki so se izročile finančnemu in gospodarsko-upravnemu odseku. Deželni odbor je predložil poročila o proračunu deželnega zaklada za 1. 1891., o proračunu nor-malno-šolskega zaklada za 1. 1891., o zgradbi deželnega gledišča in o preložitvi ceste čez Bogen-šperk. Ustanovni zakladi. V imenu finančnega odseka poroča poslanec kanonik Klun o računskih sklepih ustanovnih zakladov za I. 1889. in o proračunih za leto 1891. Imovina: 1. Dijaški zaklad. Pri tem zakladu je doraslo v letu 1889. glavnic na novo vsprejetih ustanov vkupe 131.317 gld. 13 kr. Cista imovina koncem 1. 1889. je znašala 857.175 gld. 12'/, kr. in se pomnožila za 139.224 gld. 40 kr. 2. Splošni dekliški zaklad. Imovina je znašala 25.140 gld. 92Vi kr. in se je pomnožila za 51 gld. 62«/, kr. 3. Dullerjev dekliški zavod. Imovina je znašala 11.564 gld. 24 kr., pomnožila se je za 405 gld. 28V, kr. 4. Saurau-ov zaklad za maše. Imovina 2951 gld. 50'/, kr. 5. Glavarjev zaklad. Imovina 205.458 gl. 11 kr. in se je pomnožila za 3760 gld. 2 kr. — Pri tem zakladu omenimo, da deželni odbor pripravlja poročilo o zgradbi bolnišnice v Komendi. 6. Sirotinski zaklad. Imovina 395.254 gl. 57'/, kr., pomnožila se je za 2126 gld. 34'/, kr. 7. Učiteljski zaklad. Imovina 18.187 gl. 12'/j kr., pomnoženje 2074 gld. 88'/, kr. 8. Ilirski ustanovni zaklad za slepe. Imovina 6904 gld. 99 kr., pomnoženje 233 gld. 33 kr. 9. Cesarice Elizabete ustanova za invalide. Imovina 9825 gld. 83'/, kr., pomnoženje 43 gld. 86 kr. 10. Postojinske jame ustanova za invalide. Imovina 942 gld. 50 kr., pomnoženje 98 kr. 11. Trevisinijeva ustanova za invalide. Imovina 2127 gld. 16 kr., pomnoženje 1 gld. 30 kr. 12. Metelkova ustanova za invalide. Imovina 939 gld. 75 kr., pomnoženje 90 kr. 13. Ustanova ljubljanskih gospej za invalide št. 1. Imovina 1602 gld. 85 kr. 14. Ustanova ljubljanskih gospej za invalide št. II. Imovina 11.333 gl. 99'/, kr., pomnoženje 36 gld. 55 kr. 15. Kalistrov zaklad. Imovina 86.214 gld. 97 kr., pomnoženje 74 gld. 29 kr. 16. Holdheimo v zaklad za gluhoneme. Imovina 17.203 gld. 38'/, kr., pomnoženje 211 gld. 6'/, kr. 17. Wolfov zaklad za gluhoneme. Imovina 44.563 gld. 95'/, kr., pomnoženje 1823 gld. 38'/, kr. 18. Dr. Lovra Tomana zaklad. Imovina 8171 gld. 33 kr. 19. Hansa Engelsh&userja zaklad. Imovina 26.755 gld. 2 '/, kr., zmanjšala se je za 34 gld. 72 kr. 20. Flodniggov zaklad za slepe. Imovina 82.720 gld. 48'/, kr., pomnoženje 961 gld. 99 kr. 21. Josipine Hotschevarjeve podporna ustanova. Imovina 28.196 gld. Vsa imovina ustanovnih zakladov je znašala koncem 1889. leta vkupe 1,843.233 gld. 83'/, kr. in se je v primeri z imovino 1. 1888. pomnožila za 179.191 gld. 49 kr. Proračuni ustanovnih zakladov. Potrebščma dijaškega zaklada za 1. 1891. znaša 35.942 gld., pokritje 36.715 gld., presežek 773 gld. Potrebščina splošnega dekliškega zaklada znaša 997 gld., pokritje 1048 gld., presežek 51 gld. Dullerjevega zaklada potrebščina znaša 498 gld., pokritje ravno toliko. Saurau-ovega zaklada potrebščina znaša 126 gld., pokritje ravno toliko. Glavarjevega zaklada potrebščina znaša 4858 gld., pokritje 8163 gld., presežek 3305 gld. Sirotinskih zakladov potrebščina znaša 16.118 gld., pokritje 16.860 gld., presežek 742 gld. Učiteljskega zaklada potrebščina znaša 686 gld., pokritje 766 gld., presežek 80 kr. Ilirskega zaklada za slepe potrebščina znaša 165 gld., pokritje 296 gld., presežek 132 gld. Cesarice Elizabete ustanove za invalide potrebščina znaša 370 gld., pokritje 406 gld., presežek 36 gld. Postojinske jame ustanove potrebščina znaša 38 kr., pokritje 39 kr., presežek 1 gld. Trevisinijeve ustanove potrebščina znaša 100 gld., pokritje 101 gld. Metelkove ustanove potrebščina znaša 38 gld., pokritje 39 gld. Ustanove ljubljanskih gospej za invalide št. 1 potrebščina znaša 67 gld., pokritje ravno toliko. Ustanove ljubljanskih gospej za invalide št. 2 potrebščina znaša 437 gld., pokritje 474 gld., presežek 37 gld. LISTEK. Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Ž. X. Leto 1420. je bilo krvavo, leto krutih vojsk. To leto so izkusila mesta in vasi južnega Češkega I vso grozo domače in verske vojske. Mesta Vodnjane, Prahatice, Lomnice, Bistrica in druga so ležala upe- | peljena in prebivalstvo pobito od Žižkovih čet skoro j do poslednjega moža. Kdor se ui hotel odreči stari veri in se postaviti pod črni prapor z rudečim ke-lihom, bil je oropan, dom njegov zažgan, ubit brez usmiljenja. Prizanesli uiso niti starčkom, uiti ženam, niti otrokom. Naše znance je zlasti pretresla novica o vzetji Bistrice, kjer je bil rojen staroplzenski duhovnik Janez. Tudi njegov brat in sestra z vsemi otroki so padli pod meči husitskimi. V plzenskej okolici se je zbiral narod h krepkemu uporu proti Žižki, ker tu je bila katoliška stranka zelo močna in je štela tudi mej graščaki in vitezi mnogo privržencev. Na čelu te .stranke je bil že imenovani Bohuslav iz Svamberka. V njegovej službi je bil Boiek z Ledkova. Bohuslav iz Svamberka je spoznal naglo v mladeniču neustrašeno in junaško srce in vse lastnosti pravega junaka in si ga je izvolil ne glede na njegovo mladost za svojega prijatelja. Kako so se zveselili na Radinjah, ko je dobil Hrdonj list iz Krasikova in bral poročilo Bohuslava iz Svamberka: ,Tudi ti naznanjam, da sem tako srečen, da imam v vojski sicer mladega moža ali jako odličnega po bistroumji, hrabrosti iu poslušnosti. To je sin tvojega predhodnika na Radinjah, Bofek z Ledkova, katerega gotovo tudi osebno poznaš, ker mi je pripovedoval, da te pozna, in sem ga slišal govoriti o tebi z največjim spoštovanjem. Ta mladeuič je poleg vse svoje hrabrosti mirne narave in ljubljenec vse vojske." Ta hvala je razveselila vse, zlasti gospodičino Eliško. * * * Jesen se je že bližala koncu. Tii je iznenadil vse na Radinjah nepričakovan obisk. Jaroslav s Štenovic se je prikazal najedenkrat. Skoro celo leto je bival daleč od očetovega posestva in prišel je ob jednem obiskat stare svoje prijatelje. Razven tega je hotel izpolniti še drugo, težjo nalogo. Žižka ga je poslal v Plzen in okolico, da bi poizvedel razmere v deželi, kaj dela narod, kakega mišljenja je, ali bi s>e ne dal pridobiti za Žižko. Kako jfl izpremenil Jaroslav v tej kratki dobi, v jednem letu ! Njegov obraz je ogorel, oči se svetijo, vsa postava je videti debelejša; poznalo se je, da je živel ves čas, kar je bil od doma, v glasnem bojnem taboru, v družbi divjih bojevnikov. „Stojiva sedaj v dveh nasprotnih taborih, gospod vitez", rekel je starejšemu svojemu prijatelju po-zdravivši ga in mu stisnil roke, „vendar mislim, da to ni napoti najinemu prijateljstvu. Razven tega pa tudi upam, da se bodeva skoro oba bojevala pod skupnim praporjem." „Tudi jaz si želim tega. Ali vedi, gospod, da ne zapustim praporja s srebrnim levom, praporja svojega kralja." „Ko bi poznal dobro Sigmunda, ki se upa na-zivat se kralja češkega, odrekel bi se gotovo njegovi službi." „Ne poznam ga sicer, čeprav vem, da ni podoben Karolu, svojemu očetu. Tudi pokojni Vaclav je imel mnogo slabostij, vendar sem mu služil vedno zvesto. Mislim, da bi vladal kralj dobro, ako bi se ue upirali plemenitniki, ako bi poslušal svete dobrih mož, katerih, hvala Bogu, še ne nedostaje na češkem. Kaj dosežete s svojim uporom proti njemu? Ne mislite, da si dobi lahko tako zgodaj krono. Zbere na vas vojsko iz celega kraljestva; ne veste, da je nemški cesar; in uniči vas. Potem trpite vi in vsa { domovina. Zato bi morali že iz ljubezni do domovine odložiti orožje; prepričan sem, da po mirni poti dosežete več, kakor z orožjem.' Kalistrovega zaklada potrebščina znaša 3991 gld., pokritje ravuo toliko. Waldheimqvega.,f»kUda ((»^febičit^a zaaša 1, gld., pokritje 875 gki., presežftk 51 gld. t Woifovega zaklada potrebščina zi^aša 97 gld.,j pokritje 1906 gld., presežek 1809 ^Id. Dr. Tomanovega zaklada potrebščina znaša 336 gld., pokritje ravno toliko. KngeUhauserjevega naklada potrebščina znaša! 1177 gld., j)(!|lcritje 1142 gld., .primanikljaj 35 gld.' Fliidnigg-ovega zaklada potrebščina znaša 2336 gld., pokritje 3514 gld., presežek 1178 gld. Josipine Hotscbevarjeve podporne ustanove potrebščina znaša 1176 gld., pokritje ravno toliko. Računski sklepi za leto 1889 in proračuni za leto 1891 so bili brez debate potrjeni. Tu še dostavimo, da Holzapfelnova ustanova za gluhoneme, katere pa nima deželni odbor v svoji upravi, znaša že okoli 253.000 gld., in da bode še v tem zasedanju deželni odbor predložil načrt o zgradbi deželne gluhonemnice. (Konee sledi.) Politični preg-led. v Liubljani, 17. oktobra. JSTotrasii« «i®±©l©. O notranji politiki grofu Taaffe-ja piše .Pester Llojd", da je samo pri najpoglavitnej-šem svojem delu doživela žalostno iznenadenje. V Cehih dobiva namreč vpliv oni živelj, ki v slučaji vojske z Rusko ne podaje posebnih zagotovil zvestobe do države, sploh po deželah silijo na površje klerikalci, ki so prevzeli vodstvo antisemitov iz maščevalnosti, ker se jim ni ugodilo v šolskem vprašanji, ki tudi niso nikakor zanesljivi. Toda z rastočo močjo Mladočehov ni le v nevarnosti zistema TaslFe-jeva, marveč tudi državni dualizem, ki sloni na domnevanji, da naj v vsaki državni polovici jedna narodnost obdrži nadvlado (!!). Ta nadvlada pripada seveda nemški narodnosti. Ume se pa po sebi, da se to ne more zgoditi takoj, da je treba zato prehodne dobe. Vprašanje je torej sedaj, kdo da bode Taaffejev naslednik, da se doseže poravnava med strankama brez škode za skupno državo. Posredovalno ulogo naj bi prevzeli Poljaki; zato bi bil poljski ministerski predsednik najsposobnejši, da dožene, kar se ni posrečilo Taaffeju. Poljaki so sicer Slovani, a niso panslavisti, in nikoli se niso odtujili liberalnim idejam. — Vselej je bilo še slabo za Avstrijo, kadar so se jeli Ogri vmešavati v notranje stvari naše državne polovice, in tudi sedaj to ni dubro znamenje. Zahvalimo pa ogrski list, ki trdi, da Slovani in avstrijski konservativci niso zanesljivi podložniki, zakaj zvesti podložniki cesarju so v Avstriji samo Ogri, to so pokazali 1848. in 1849. leta; hvaležni smo mu pa tudi, da je tako odkrito povedal, da je dualizmu namen, v Avstriji pripomoči Nemcem in Ogrom do nadvlade, druge narodnosti pa polagoma zatreti. Deželni zbori. — Vdolenje-avstrij-skem deželnem zboru je tožil dr. Lueger, kako čudno da se je vedla policija vzlasti pri volitvi v tretjem volilnem okraju ; zdelo se je, kakor da bi želela konti kt z ljudstvom; sicer mu je znano, da vlada ni naklonjena združenim kristijanom, vendar želi, da se tudi njim izkazuje jednaka pravica; v istem smislu je obsojal dr. Seheicher obnašanje okr. glavarja v Neunkirchen-u. — V tirolskem dež. zboru ,ao izročili ..porodijo jdežt^Mga odboja p vravnavi ..pokojnioe za ijif^ u&jti^ (po9^Q«(i^ od-1 sel^n, 4» se o njem ^javič po^jjf^^e. — ;V če-i š^.em ;deželnem zboi^ predlagal .j^e Sehflaejkal v! hnenu svojih nemiko-liberalmh tovrjSev, jda naj se t ^predlog v deželnem kulturnem sv^u saj -v osmih' ^neh pretrese v odseku in da naj se ^at^ postavi na dnevni red posvet o predloženem j^^oflu za posamezne kurije. Nemci hočejo, da se ,.fjyi|išČB hitro pojasni, vzlasti zato, ker je od tega p^vis^io. ali se Nemci vdeleže deželne razstave, ali ne. V prihodnji seji bodo razpravljali o tem predlogu, ki bode, ker je krivičen, gotovo zavržen. —- Solnograški deželni poslanci so izvolili v 4ei^lpi odb*)r dv^a iJion-servativca, jednega liberalca in Lienbacherja; ker so torej v odboru z deželnim glavarjem dva liberalca in dva konservativca, bode seveda Lienbacher jeziček na tehtnici imel in bode odločeval o usodi deželnega gospodarstva. Kakor se vidi, ne moremo utajiti političnih vrlin Lienbacherjevih. Praski zuimn dr. Sole je po preteku treh let odložil svojo častno službo. Ker je po političnem mišljenji Staročeh, najbrže ne bode več izvoljen, dasi je vzorno vodil v teh letih mestno občino; za naslednika se imenuje dr. Milde, ki je bil Staročeh, pa se sedaj nagiblje na mladočeško stran. Ogrski zbornici je predložil kupčijski minister načrte, da se podržavi ogrska severo-vzhodna železnica, ter da se delavci, nastavljeni pri obrtih in tovarnah, zavarujejo za slučaj bolezni. — V odseku je grof Osaky zagovarjal svoje razglase glede na vpisovanje krščencev v matrike, ter poudarjal, da nižja duhovščina, ki se jim je protivila, nima pravice določevati, kaj je dogma, in kaj ni. — To je pač res, a še veliko manj pravice zato ima grof Gsaky kot lajik. Vidi se pa iz tega, kako žalostno ulogo igrajo uekateri ogrski vladni škofje. — Srbskim zastopnikom je zatrjeval naučni minister, da bode skrbel za samostojnost srbske cerkve in se je v tem oziru že v dogovoru s srbskim patrijarhom Brankovicem tega spominjal; pred vsem se v kratkem skliče zbor srbskih škofov, ki se bode med drugim razgovarjal o imenovanji škofa temešvar-skega; država se v to stvar, ki je strogo cerkvena, ne bode vtikala; slednjič zavrača minister časniška poročila, kakor da bi bilo kako nasprotje med njim in med patrijarhom. — Lepi so ti Sirenini glasovi, vabljivi za Srbe, in najbrže da bodo dosegli svoj namen: srbska cerkev naj tudi v prihodnje hlapčuje ogrski samovladi. TnanJIe rosil v.seučili8ki ravnatelj ,za o^Mist, to^ 'želji aj<^j|iOvej vei^i ugodil,o. $oč»stto -p.ipepil jPliilip^^ofl 4ii«ik4«iu od-.horji, da bi im^ tpojasnil, kar ga nisu raziHaeli ter prosil, naj ga na prihodnjem shodu pHst6 go-voriti. Akademijski svk je imel popoldne sejo. Ob jednem vršil se je vehki dijaški shod. Anglija. Kakor za^fotavliajo politiški krogi v Londonu, namerava angleška vlada popolniti zborniško zasedanje, katero se prične dne 24. novembra, s socijalno preosnovo. Imenovani krogi pričakujejo v tem smislu vladnih velevažnih predlogov. Sočasno bo stopil sedanji državni tajnik za Indijo, .lohn Gorst, na mesto Mattbewa, kot rainister aotranjih zadev. Turčija. V Selevciji v Siriji se je nedavno pripetil strašen zločin. Druži v zvezi z Armenci so po noči razstrelili del tamošnje vojašnice, ^^irideset turških vojakov je našlo pri tem nepričakovano smrt. V splošni zmešnjavi je drla oborožena četa proti poslopju tamošnjega guvernerja, katerega je umorila in ugrabila njegovo imetje. Na to so divjali zločinci po jetnišnici, iz katere so osvobodili v njej zaprte Druze. Izvirni dopisi. Iz Ljutomera, dne 15. oktobra. (O t v o r j e n j e železniške proge od Radgone v Ljutomer) se je vršilo na dan sv. Terezije z veliko slavesuostjo. Ljutomerski okraj in trg sta storila v.<»e, kar sta premogla, da se je ta za Ljutomer pomenljivi dan lepo in dostojno proslavil. Največ je k slavnosti pripomoglo krasno jesensko vreme. Tržani so okinčali trg in cesto do kolodvora z zelenjem in zastavami. Ljudi je prišlo od vseh strani brezštevila, parado so delali verženski strelci, udje Ijutomer-skega gasilnega društva in velik banderij kmetskih fantov na čilih konjih v narodni obleki. Ob 11. uri je pridrdralo nad 30 kočij na kolodvor za odlične goste, ki se imajo s prvim vlakom pripeljati. Točno ob 11. uri 40 minut pridrdra lepo okinčani vlak počasno in veličastno ua kolodvor. Ko izstopijo visoki gostje in gospodje, med njimi kupčijski minister marquis Bacquehem, cesarski namestnik baron Kiibeck, deželni vojaški poveljnik vojvoda \Vurtenberg, deželni glavar grof Wurmbrand itd., zaklicalo je zbrano ljudstvo gromoviti .živio!", da se je zrak tresel. Z omenjenimi gospodi se je pripeljalo še ranogo druge gospSde, zlasti mnogo deželnih poslancev iz Gradca, med njimi dr. L i p o I d in naš novi poslanec g. dr. Dečko. Po običajnem sprejemu in pozdravu so visoki gospodje posedli v kočije in potem je bil veličasten sprevod od kolodvora na veliki trg. Njih prevzvišenosti kupčijskega ministra in cesarskega namestnika je spremljal ob straneh banderij, ne- „Ne bojimo se jeze cesarjeve, tudi ne njegove vojske nabrane po celem cesarstvu. Pokazali smo že večkrat, da jeden mož z naše strani velja in premore več, kakor njegovih deset najetnikov, ki se ne bijejo za noben vzvišeni cilj, temveč za ubog denar. — Pa ostaniva vsak pri svojem. Žalibog vidim, da ne misliš zapustiti cesarske službe. Žižka je upal od tebe, gospod, kakor od prijatelja iz otroških let, kakor dobrega prijatelja do poslednjega časa, da se udaš njemu in mu podaš grad Radinje. Premisli to, gospod, postavi na grajski stolp slavni Žižkov prapor, kateri je še povsod viteški in zmagovalno zavihral, in bo tudi na tvojem gradu, ako se ne udaš." Vitez ni odgovoril na te besede ničesa. Šteno-viški vitez je spoznal, da je njegovo molčanje dovelj jasen odgovor. Poznal je predobro trdno voljo Hrdonjevo in ga ni zato več nadlegoval s svojimi prošnjami in ga ni silil v službo Žižke. Razven tega je imel gospod Jaroslav tudi druge vzroke, ki so ga privedli na Radinje. Vendar si ni upal omeniti jih, in to tem manj, ker ga je že njegov oskrbnik na stenoviškem grada poučil. v kakej milosti je Bofek z Ledkova pri gospodičini Eliški, kako je zbolela na smrt le radi njega, da se je ravno sedaj malo pozdravila, in ji sam oče ne brani veČ, ljubiti Bofek-a. Oskrbnik ni samo gledal na gospodarstvo, temveč tudi na gospodičino z Radinj, kako se vede proti Bofek-u. Vendar ga gospodar zato ni posebno pohvalil, še nevoljen je bil, ko mu je vse povedal. .Vidiš, za moj trud, tako neprijeten posel iz ljubezni do svojega gospodarja sem dobil le ne-uljuden pogled." Tako je pripovedoval oskrbnik svoji ženi Hati, ki mu je pomagala najbolj pri tem | delu, ki se ni podal slugi Štenoviškemu, kateri je j bil bolj vajen orožju. | .Ta pogled ni veljal tebi, le tvojemu poslu, in | gotovo ti ostane tvoj gospod vedno naklonjen," tolažila ga je Hata. In imela je tudi prav. Gospod Jaroslav se je poslovil uljudno od Hr-donja z Dubinjan, uljudno se je poslovil od Eliške. S težkim srcem je zapustil sobo, kjer je bival toiikrat in se čutil tako srečnega, ko je gledal v mili obraz gospodarjeve hčere, poslušal njene sladke besede, gledal njeno vitko postavo. Tedaj je sanjal o preveliki sreči, tedaj je imel sladko nadejo, da bode mogel kedaj Eliški reči: .Draga moja žena" in zaslišali od nje za odgovor: .Mili, mili mož". Ah, nade te so se razpršile, zamrle v njegovim srci. Ta, h kateri je pogledoval kakor b kakemu višjemu bitju, zavrgla je njegovo ljubezen in osrečila s svojo ljubeznijo moža, kateri je ni bil vreden po njegovem prepričanji. Kakšne misli so ji prišle v glavo in kako seje dalo ujeno srce zavesti k brezpametnemu činu, mislil je ubogi Jaroslav. Gorko je stisnil dekličino roko, poelavljaje se in govoril močno ganjen: .Bodi srečna, gospodična Eliška, bodi zelo srečna. Morda se ne bodeva videla nikdar več. Mene zove dolžnost na bojno polje, mej vojaške vrste. Morda umrem tam. Ako zaslišiš, da je padel Jaroslav s Štenovic na polji, pomoli zanj pobožno očenaš. Bil ti je prijatelj. Ako me pa Bog ohrani pri življenji, zapovej, ako boš potrebovala česa od mene, in zelo bom srečen, ako ti bom mogel pomagati. Bodi srečua, zelo srečna." Na ogorelem lici mladega Husita se je zasvetila solza. Ni dolgo bival Jaroslav na svojem gradu; zapovedal je, kako se morajo utrditi nasipi, in izročil grad v varstvo zvestega oskrbnika, pomnožil število oborožencev in odjezdil v svet. Eliško so pretresle njegove besede. Znala je dobro, kakor more zoati le dekle, ki nosi v srei ljubezen, kako žalost čuti Jaroslavovo sice. Primerjala ga je mnogo, mnogokrat z Bofkom, ali vselej seje pokazala Borkova postava svetlejša in Jaroslavova podoba je izginila v senci. Bila je zopet zima. To zimo se niso belile češke planjave od belega snega; temveč rudečile od krvavega škrlat«. Pobarvala jih je kri tisočerih — otrok jedne domovine morečih se med seboj. Na Radinjah iu v celi plzenski okolici je bilo do sedaj tiho, mej lem, ko je po vseh čeških krajih pretila groza krvave domače vojske. (Dalje sUdi.) kateri gospodje in gospe pa so morali še na kolodvora čakati, da so vozovi drugič po nje prišli. Kdor ni mogel sedežev na vozu dobiti, je moral peš iti. Z vlakom se je iz Gradca pripeljala tudi vojaška godba, ki je na velikem trgu pred navlašč za to svečanost postavljenim šotorom svirala, dokler je Njih prevzvišenost cesarski namestnik v okrajnem glavarstvu v avdijenci sprejemal duhovništvo, c. kr. uradnike, odbor okrajnega zastopa, občinski odbor in učiteljstvo. Ob 1. uri je bil v omenjenem šotoru obed, katerega pa se uiso mogli niti vsi povabljeni vdeležiti, ker je bilo v šotoru premalo prostora. Obed je trajal do 3. ure, potem pa so se spet gospodje v kočijah odpeljali na kolo.dvor in ob V»4. uri z vlakom nazaj proti Radgoni, samo vojaška godba je še ostala ter igrala popoldne in zvečer na trgu, da Ljutomeržani ne bi prehitro pozabili teh slovesnih ur, in da ne bi tujci prehitro domov odšli. Napitnice pri obedu so bile kratke iu navadnega zadržaja, samo deželni glavar je bojda nekaj ostreje govoril, pa ga je cesarski namestnik takoj z .nekaterimi treznimi besedami" zavrnil. Od 16. oktobra naprej je ta železniška proga javnemu prometu izročena. V Ljutomer pnbaja vlak vsak dan trikrat in ravno tolikokrat odhaja v Radgono in dalje. Od ljutomerske do radgonske postaje vozi vlak 1 uro 40 njjnut; postaje so v Križevcih, Bufečovcib, pri Radinski Slatini in v Radgoni; osebe pa sprejemajo se tudi na Moti in pri svetem Petru pri Radgoni. Ljutomer, ki je bil do zdaj .daleč tam doli" v zadnjem kotu pri ogrski meji, stopil je z železnico v bližnjo dotiko z daljnim svetom, in Liutomeržani pričakujejo, da bode po njihove pridelke zdaj več kupcev prihajalo in da bodo boljšo ceno ponujali, kakor poprej, zlasti za njihovo žlahtno vino in za plemenite konje. Da bode železnica gmotni napredek tega okraja močno pospeševala, o tem ne dvomimo, ali kako bode v verskem in narodnem ozini, to Bog ve, prihodnost pa bo pokazala. 3 Pohorja, dne 14. ektobra. (Najboljše doma.) Med poslednjimi svijimi dopisi priobčil je .Slovenec" dopis iz Slavine, iz katerega posnamemo, kako sili naše ljudstvo tam ob Pivki v Ameriko. Ker je tudi z na.šega gorovja .Slovenec" donašal že poročila, kako so nekateri odšli in kako tam žive ter se je jeden izmed teh pred nekimi tedni vrnil, pa si dovoljujem tu na kratko opisati in priobčiti nekatere zanimivosti, ki sem jih čul od dotičnega na svoja ušesa. .Bili smo trije" — pripovedoval je — .ki smo se podali preskrbljeni z vsem preko Dunaja in Nemčije v Hamburg in od tod na parobrod, ki je nas ponesel v Ameriko. Akoravno smo zapustili vsi domii svoje žene in kopico otrok, bili smo vendar na potu do morja kaj dobre volje. Vsi smo sanjali le o sreči in bogastvu, ki ga nagrabimo polne roke T Ameriki. Pa vožnja po morju, ta ni bila več tako vesela. Meni sicer ni bilo nič; toda obeh mojih tovarišev lotila se je huda morska bolezen, tako, da več dni nista vstala iz postelje. Pa ne le samo ona dva, skoro vsi potniki na parniku borili so se s to boleznijo ter hodili semtertja bledi in slabi. Imeli smo lahno burjo, vsled česar so bile posledice bolezni še večje. Vsa hrana na parniku je bila takšna, da se mi še sedaj gnjusi pri spominu nd-njo. Vse je smrdelo po premogu, tudi voda, katero, shranjeno blizu parnih kotlov, so nam podajali popolnoma toplo. Začeli smo se pritoževati nad postrežbo, a to tem več, ker so nas celo mornarji k temu šuntali, češ, da naj nam dado pošteno hrano, saj smo jo pošteno plačali. To je sicer nekaj pomagalo, a le toliko, da so nam k vodi donašali ledu, a kavo pa smo še dalje morali piti brez sladkorja. Cez nekaj dni pa je tudi mojima tovarišema odleglo, tako, da smo, prišedši na novi svet, mogli takoj napotiti se dalje od obrežja in poiskati si delo. Prva naša postaja, kjer smo našU delo, bila je Petersburg. D»ei so delavci bili iz vseh strani svet4, so .basi" (palirji) znali le angleški in nekoliko tudi nemški jezik. Razumeli pa smo vsi trije le tri jezike: namreč slovenski, nemški iu jaz še vrhu tega italijanski. S pomočjo poslednjega govoril sem z zidarji, ki so gradili železnico in kjer smo tudi mi prijeli za kramp in lopato. Dasi smo delali, kopajoč iu odvažajoč prst, le 10 ur na dan, bila nam je vendar ta naglica, s katero se v Ameriki dela, prehoda. Štirje priganjači stali iu hodili so neprestano poleg nas in veduo se je glasilo njih povelje .shovel" — .clasp*. To je trajalo za-me skoro dva meseca. Za takošno delo dobival sem na dan res po jeden dolar, toda moral sem ga tudi krvavo zaslužiti. Na to prišel sem čez dva meseca k zidarjem in kamnosekom. Sedaj je bilo delo dosti lažje, a plačilo se je nekoliko zvišalo. Vendar še je poteklo par mesecev, predno sem dobival po dva dolarja na dan. Ker pa so mi vsi delavci priznali, da sem med vsemi jaz najboljši zidar in ker sem videl, da se je stari .bas" začel bati z4-me, da je ne popiham drugam, začeli so mi tovariši prigovarjati, naj zahtevam še večjo plačo. Storil sem tako ter se odpeljal z dvema Kranjcema dalje v Ameriko iskat si dela. Vozili smo se na železnici dan in noč, toda dobili nismo nič. Sklenil sem torej, popustiti tovariša ter vrniti se na prejšnje mesto. Med vožnjo nazaj zvedel sem za delo v Johnstownu, toda nisem ostal tam, ker sem moral še nazaj po svojo prtljago in tudi nekaj denarja imel sem še pri jednem trgovcu spravljenega. Mej tem prevzel je na prejšnjem torišču vodstvo nad delavci namesto prejšnjega starega mladi .bas", ki me je dobil nazaj prišedšega na kolodvoru. Očividno bil je našuntan od starega, naj me pridrži. In res me začne takoj nemški izpraševati, kam sem namenjen. Naznanim mu svoj sklep. Toda ni me pustil oditi. .Ostanite tukaj", rekel je, .jaz sem vam porok, da dobite boljšo plačo". Toda kaj hočem tu? sem se izgovarjal, kjer je delo zavoljo pomanjkanja kopačev sedaj pri kraju. Kot zidar zemljo kopat vendar ne pojdem " .Ne, kopat ne pojdete, samo ostanite. Mi, ki smo vas najeli, moramo vas tudi plačati iu sicer dobite odslej po tri dolarje na dan, akoprav bi pohajali ves dan brez posebnega dela". In ostal sem. Ko je prišel plačilni dan, t. j. 20. dan vsacega meseca, in smo ravno dozidavali širok železniški most, prišel je smehljaje se k meni iu mi pomolil ovitek, v katerem smo delavci dobivali denarje, ter rekel: .No, gosp. Struc, ali nisem bil mož-beseda? Le poglejte!" In ko pogledam, stalo je res na ovitku, da dobim za ne polnih 27 dni dela po 3 dolarje, torej vkupe 81 dolarjev plačila. In odslej sem imel vsak dan po tri dolarje, čemur so se celo Angleži čudili ter me imenovali srečnega. Tako je torej prišlo, da sem zaslužil v 12 mesecih 1600 gld. našega denarja. Labko bi si bil opomogel in poplačal popolnoma zvoj dolg na kmetiji, ako bi ne bilo prišlo vmes nekaj druzega, namreč bolezen. (Od tovarišev, ki sta šla z menoj v Ameriko, sev6 nobeden ni imel toliko plačo nego jaz.) Ko pa zbolim in sem bil tako za delo nesposoben, bil sem tudi poleg prihranjenega denarja brez postrežbe. Tam v Ameriki ne poznajo dosti sočutja, tam poznajo le .bussines". Tovariša sta sicer nekaj časa skrbela zii-me, pa ker sem sam razvidel, da sem njima le v nadlego in da pri svojih letih tudi potem, akoprav ozdravim, ne bom tako trden za delo, kakor poprej, začel sem misliti ter se konečno istinito povrnil na svoj dom. Nazaj grede vozil sem se na francoski kupčijski ladiji, ki je plavala dosti počasneje, pa ker je bila težko naložena, ni se dosti zibala. Zato je bila vožnja tudi vkljub moji bolehnosti kaj prijetna, posebno ker je bila postrežba prav izvrstna. Pa kaj je tudi prijetnejšega, nego vračati se v domovino? Na mojo kmetijo domd so sicer že kar prežali, češ, da mi jo odkupijo, kakor hitro le količkaj zinem o tem, pa še sedaj sem hvaležen bivšemu tačasnemu g. župniku, ki so me svarili, da tega ne smem storiti. Za spomin na Ameriko pa sem vzel seboj nekaj ondotnega denarja, namreč srebrni dolar, par desetič in tudi jedno nemško srebrno marko. Vidiš jih!" — in pri tem mi je pokazal dotične srebrne novce. .Skoda zares, da nisem mogel toliko časa ostati v Ameriki, da bi bil poplačal ves dolg na kmetiji; pa ker je ueki le moralo biti tako, naj se sgodi sveta božja volja!" Tukaj imate torej kratek, a verno predočen opis potovanja v Ameriko in vrnitve iz ti$te. K temu mi je treha še pristaviti, da ga je v Ameriki najhuje bolelo (o, da m mogel zahajati k službi božji, kajti v protestantovsko cerkev ga ui vleklo in katoličanov tjekaj tudi niso pustili. Katoliške cerkve pa ui v istem kraju. Lep kraj, pa kaj pomaga, ako prave vere ni ? Amerikanci so me sicer večkrat po-praševali, ali sem že pisal in kedaj pridejo moje hčerke za menoj v Ameriko? Na to jim sicer nisem hotel dati določnega odgovora, v duhu pa sem obljubil, da ne pojde nobeden mojih otrok v Ameriko, dokler živim. Tudi moj tovariš je na drugi strani morja dejal, da on niti pomisliti ne sme na to, da bi se vozili kedaj njegovi otroci preko morja, da bi prišli tako v oblast odurni morski bolezni, ki je že njega tohko zvijala. Oba pa sta mi zatrjevala, da prideta sicer še nazaj na svoj dom in da bi se to že precej zgodilo, ko bi ne bilo morja in ostudne morske bolezni. (Z Gorenjskega) se nam piše: V neki občini tukaj na Gorenjskem bode v kratkem času občinska volitev. Tam sedi zdaj na žuoanskem stolu mož, ki po svoji mnogokratni izjavi ne veruje ne v Boga, ne v hudobca. Mož, kateremu so vsi sveti obredi le .igrača", duhovniki nič druzega kakor učitelji .raordle" in tisti, ki duhovnikov ne zaničuje, njihov hlapec; kdor pa moli in se posti — hinavec. Ta mož bil je menda v tridesetih letih le dvakrat v farni cerkvi. Drži pa se županskega stola, katerega je tako le l zvijačami dosegel, kakor kl6p. Ta mož, ki je pokoj. g. župniku, ker ga ni hotel priporočati županom, toliko škode in toliko bridkih ur napravil, ta mož zdaj divia in besni proti tistim, katere poznii, da niso za-nj, ker ga predobro poznajo; a drugim, ki ga še ne poznajo in se ga bojč, pa se liže, kakor bi bil iz samega medii. Pozor volilci! Dnevne novice. (Deželni zbor kranjski) je imel danes drugo sejo, ki je trajala do V^ 1. uro. Na koncu seje je poslanec Š u ki j e slavil nujni predlog: .Deželni zbor naj sklene: Deželni odbor se pooblašča, da sme letošnji kredit za elementarne nezgode v znesku 4000 gld. prekoračiti do najvišjega zne.ska 4000 gld." Predlagatelj je utemeljeval svoj predlog s tem, da so požari letos v deželi provzročili velikanske škode na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ker so dotični pogorelci v resnici pravi reveži, dolžnost je dežele, da jim s primernimi podporami priskoči v pomoč. Tudi gosp. deželni predsednik je toplo priporočil ta predlog in omenil, da je na njegovo brzojavno poročilo o nesreči cesar takoj naročil, naj se mu o škodi poroča obširneje, kar je g. deželni predsednik že sinoči storil. (Dnbro-klici.) Predlog je bil na to soglasno sprejet. — Prihodnja seja bo I prihodnji torek. I (Deželni zbor štajarski) je imel včeraj drugo , sejo. Deželnemu zboru so predložena razua poročila in prošnje. Zboleli so poslanci Jerman, Hvess in Moscon. V finančni odsek so izvoljeni: , Er. Attems, Endres, Jurtela, Kaltenegger, KienzI, ' Kottnlinskj, Neekermann, Pfrimer, Proboscht, Reicher, Vogel in Wuuder. — V šolski odsek: Bayer, i Hackelberg, Koller, Kautschitsch, Moscon, Offeninger j in Robič. — V peticijski odsek: Kurz, Mayr, I Moscon, Starkel in Thunhart. — V d e že In o-k u I-i turni odsek: Hagenbofer, Heilsberg, Kiiberl, Kottu-I linskj, Lipp, Ra dey in Sutter. — V občinski odsek: ! Biirnfeind, Bayer, Portugall, Posch, Sern ec, Stiirk ' n Thunhart. Nato so bilo potrjene brez debate ! vse volitve. Danes je bila tretja seja. I (Iz isterskega dež. zbora.) Deželni odbor je i v posebnem poročilu nasvetoval zboru sledeče: 1. • Volitev poslancev g. Jenka in g. M a n d i č a naj , se izroči verifikacijskemu odseku, ker je proti tej volitvi došel brezimen ugovor iz občine Podgrad. 2. i Volitev g. M a r i n o u a (za mesti Pulj-Vodnjan) ! naj se izroči istemu odseku, ker je vložilo ugovor ! nad 50 uradnikov c. kr. mornarice. 3. Volitev g. I dr. S t a n g e r a naj se odobri, četudi so se pri I volitvi vršile nekake nepravilnosti. ' (Iz Radovice) se nam piše: Danes |15. t. m. si je okrajni glavar gosp. dr. H i n t e n 1 e c h n e r i ogledal naše pogorišče. Škoda je cenjena na 80.000 gl. I Cetirje ljudje so težko ranjeni, dva lahko. Zgorelo ; je tudi denarja v gotovini; tako, da le enega na-' vedem, je temu zgorelo tisoč goldinarjev, katere si I je bil prislužil v daljnej Ameriki. Več sto dreves je obžgauih. Ce Vam še povem, da je trtna uš večji del novih naših vinogradov okrožila, deloma končala in da svinje bolehajo, nekohko jih ježe poginilo za. perečim ognjem, kakor je konštatoval črnomeljski g. okrajni zdravnik, na.slikal sem Vam v kratkih potezah naš žalosten položaj. (Premembe pri učiteljstva.) Začasna učitelja na ženskem oddelku c. kr. pripravnice v Gorici gosp. Julij pl. Kleinmayr iu g. Anton F ras sta imenovana za glavna učitelja, in sicer prvi na pripravnici v Kopru, drugi na ženskem oddelku v Gorici. Profesor na učiteljski pripravnici v Kopru g. dr. Fr. Kos je dobil mesto glavnega učitelja na ženskem oddelku goriške pripravnice. (Premembe n« Ijadskih šolah.) G. A. Požar pride za nadučitelja v Boštanj; g. G. S p e t z 1 e r na drugo učno mesto v Trebnje; g. F. Schiffrer je premeščen iz Starega Trga v Rudnik; g. Fran Kalan pride iz Čateža v Smihel pri Novem Mestu; g. M. J a n e ž i č pride z Vač v Peče; g. J. J e-z e r š e k , učitelj v Križih, postal je stalni učitelj na tem mestu in g. Fr. K r a m a r je dobil stalno službo v Škof)i Loki; g. Fr. Jaklič je postal nadomestni učitelj na Barji; g. K. Piki pride iz Hrenovic v Prežganje; g. B. Campa na Vače; g. Fr. Luž ar v Št. Lambert; gdč. W r u s s pride z Iga za stalno k D. M. v Polje, na njeno mesto pa gdč. Ana Praprotnik; na trirazredni dekliški šoli v Novem Mestu ste stalno umeščeni gdč. H.Rozina in gdč. M. C 1 a r i C i; na trirazredni dekliški šoli v Kočevji gdč. T. F r i d r i c h za drugo in gdč. Ida pl. La nge r za tretje mesto; gdč. L Rozman pride iz Krope v Selca; gdč. Viktorija Praprot-n i k ostane v Postojini; v Cerklje prids gdč. Fr. P,o g a č n i k. gdč. Ana R o t h je postala stalna učiteljica v Komendi; gdč. Marija Souvan stalna učiteljic v Trnovem ; gdč, Marija B 1 a h n a pride iz Dol. Vasi v Ribnico ; gdč. A. F 1 e š v Dobrepolje. (C. kr. kmetijska drniba kranjska) ima svoj občni zbor v četrtek dne 30 oktobra ob Va 9. uri dopoldne v mestni dvorani v Ljubljani. (Vozni red) na železnici iz Spielfelda pro Radgone v Ljutomer je: Iz Spielfelda odhaja zjutraj ob 7. uri 30 m. in ob 2. uri 3 m. popoldne do Ljutomera. Iz Ljutomera ob 8. uri 5 m. zjutraj in ob 2. uri 25 m. popoldne do Spielfelda. Iz Radgone odhaja vlak v Ljubno ob 6. uri 10 m. (Oskrbovalna usprejetišča.) S postavo o oskrbovalnih vsprejetiščih so se v štajarskem deželnem zboru prenaglili, ker so jih ustanovili tudi na nekaterih krajih, kjer jih ni treba. Nekaj so jih že zaprli. (Mariborska posojilnica) podeli za tekoče šolsko leto iz ustanove rajnega g. Fr. Rapoca trem velikošolcem podpore po 150 gld. Pravico do teh podpor imajo slovenski dijaki, posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja. (Glas iz-med občinstva.) Citali smo v nekem listu, da sta t sredo dva redarja vjela nekda steklega psa, ki se je z dežele zaletel v Ljubljano. Drznemo se vprašati si. mestni magistrat, ali je bil pes v resnici stekel, in kako je to, da mestni živino-zdravnie o tem nič ne ve? (»Okrožnica) našega sv. Očeta Leona XIIL, po božji previdnosti pepeža, o najtehtnejših dolžnostih krščanskih državljanov". — Poslovenil in vravnal L. Jeran, vrednik »Zgodnje Danice". — Tak je naslov novi lepi knjižici, kjer nam podaje prečast. g. kauonik Jeran v lepem slovenskem jeziku točen in kolikor pri taki vednostni tvarini mogoče, domač prevod prevazne okrožnice Leona XIII. o dolžnostih kristijanov v naši dobi. Želja papeževa je, da se nauki te okrožnice razširijo po vsem svetu, kakor pravi papež sam v tem pismu škofom: »Vaša naloga je, skrbeti za to, da se ta naš glas razširi na vse kraje, da vsi spoznajo, kako potrebno je, da se res v dejanju spolouje to, kar smo obravnavali v okrožnici. — Tej žtlii sv. Očeta je ustreženo s slovenskim prevodom, in skrb slovenskih škofov in duhovnikov je, da to okrožnico razširijo med Slovence, da jo ljudstvu pojasnjujejo tudi v cerkvi; prevod ta jd tem prikupnejši, ker je zaradi točnejšega pregleda okrožnica razdeljena v več poglavij, katera razpravljajo važnejše glavne misli. — Kdor je poskušal klasični latinski jezik Leonovih oktožmc zvesto in ob jednem po domače prevajati v slovenski jezik, v^, da je tako delo zelo težavno; želimo torej, da bi Slovenci gosp. pisatelju s tem pokazali svojo zahvalo, da urno iu obilo posežejo po tej knjižici, vzlasti še zato, ker je čisti dobiček namenjen v korist Jerauovim ljubljencem, — ubogim slovenskim dijakom. — Okrožnico bi zlasti iskreno priporočili omikanim Slovencem. — Zvezek po 8 kr. dobiva se pri g. pisatelju in v »Katol. Bukvami". (Hrvatska vlada) je razveljavila prepoved uvažanja živine iz Istre; prepoved je bila izdana dne 27. aprila t. 1 , ko se je pokazala živinska bolezen v Istri. (Duhovniške premembe v;iavatinski škofiji.) 0. g. Fr. Dovnik, profesor bogoslovja v Mariboru, je dobil župnijo v Gor. Gradu. C. g. M. Matek, zač. profesor bogoslovja in doktor kan. prava, je postal podvodja in č. g. Al. Meško zač. profesor naravoslovja v mariborskem semenišču. C. g. L. Hudover-nik, kaplan v Celju, pride za prvega kornega vikarja stolne cerkve v Maribor. C. g. A. Rančigaj, pridigar cerkve M. D. v Celju, je postal drugi iu č. g. J. Atteneder, tretji kaplan v Celju, pridigar cerkve M. D. v Celju. C. g. J. Krančič, kaplan v Grižah, pride za tretjega kaplana v Celje in č. g. Al. Ar-zenšfk iz Gor. Grada v Griže. S eiejfrAiiil. Celovec, 16. oktobra. Pri današnji dopolnilni volitvi je bil izvoljen Franc Kirsehuer, posestnik in tajnik Baurnbunda, soglasno za deželnega poslanca. Praga, 17. oktobra. V deželnem zboru je prebral cesarski namestnik nemške spise. Ko so Mladočehi klicali „tudl češko", opomnil je cesarski namestnik, da je dovoljeno vsakemu nemško ali češko govoriti. (Klici: Le poslancem !) Cesarski namestnik je prebral iia to dotično mesto tudi češko ter opomnil, da bi bilo bolje privoščiti mu še nekaj časa, da bi svojo nalogo z ozirom na češčino bolje izvršil. Potsdam, 16. oktobra Danes so pi-epeljali krste cesarja Friderika in princev Waldemara in Sigismunda v novi mavzolej. Neapolj. 16. oktobra. Na Monte Cristal-lini se je pri kamnolomu podsulo kamenje in zasulo šest oseb. Tri so mrtve, tri pa umirajoče izkopali. Carjigrad, 16. oktobra. Na povelje pa-trijarhov so ostale včei'aj zajirte vso grške cerkve v Oarjigradu in po vsej Turčiji. Zagotavlja se, da se je zgodilo to vslod nasprotij med turško vlado in ekumenskirn jia-trijarhoin, in da utegne dlje časa pii tem ostati. Umrli « lo. oktobra. Marija Priviek, Jrevljarjeva hči, 1 meeee. Krakovski nasip 10, katar v črevih. — Norbert Mayer, nad-poročnikov sin, 2',; leta, Gradišče 19, rhaehitis. Tremenctko »porodilo. a ct O Cai Stanje Veter Vreme ® u opazovanja znkoin«r» T mm toplom«n po Celzija Is I 16 7. u. zjat. 2. n. pop. 9. u. zvec. 7318 727-7 724-1 116 173 11-3 si. zap. si. jzap. si. vzh. jasno oblačno del 67 0U~ dež sneg Srednja temperatura 13-1°, za I B" nad normalom JDuna|Mka borza. (Telegrafično poročilo.) 17. oktobra. Srebrna „ 5% „ 100 » , 16% 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta . . . . Akcije avstr.-ogerske banke ... -! kr. London ..... Srebro .... Francoski napoleond. Cesarski cekini . . . Nemške marke . . 88 2.5 n . 107 3.5 . 101 30 it- 980 — n n 60 n 75 n . 'J n 09 n . 5 44 n » 47 Zahvala. s tem izrekam svojo prisrčno zahvalo vsem mojim prijateljem in znancem, zlasti tistim pevcem, kateri ste mi napravili podoknico pri mojem odhodu; posebno pozdravljam še enkrat vse svoje preišnje pevce. Vaš nepozabljivi prijatelj Janez Carll, (1) prejšnji organist. Škofjaloka, dne 16. oktobra 1890. Lepa prostorna in zračna soba za stanovanje ter čisto nov, trdno zidan, na traverzah obokan in pred ognjem popolnoma. varen proHtor za prodajalnico špecerijskega blaga in točenje naravnih poštenih žganih pijač, oddi se takoj v enem najlepših krajev blizo Ljubljane, ležeč tikoma jak<> 1 l>i-i O. C\ >f I v I^Jia>ljaiii. (20) lid«iatelj: MCija Ka!«r, >>ji{vvorai vrvilr