Leto LIVIII
Poštnina plačana t gotovini
1 Ljubljani, v lietrtek, dne 7. novembra 1940
Stev. 256 i
Cena 2 din
Od 1. nov. dalj«
naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6/IIL TeL 40-01 do 40-05
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Cek. rač.: LJubljana št. 10.650 7.a naročnino in štev. 10.349
za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.
Rooseveltova zmaga
Torkove predsedniške volitve so Rooseveltu dale večino v 39 izmed 48 držav USA -- Od vseh oddanih glasov jih je Roosevelt dobil 54*6 odstotkov, kar je nekoliko manj kakor leta 1936
Velik odmev volivnega izida po vsem svelu z ozirom na položaj v Evropi
Franklin Roosevelt, ki je zdaj že tretjič izvoljen za predsednika USA, se je rodil 30. januarja 1832, kot edini sin Jamesa Roosevelta. Oženil sc je 1. 1905 s svojo sorodnico Ano Rooseveltovo, hčerko predsednika USA Teodorja Roosevelta. Že v mladih letih je pristopil k demokratični stranki in napravil v njej lepo politično kariero. Po prihodu Wilsona na predsedstvo, je Franklin Roosevelt postal pomočnik mornariškega ministra in si je na tem mestu pridobil mnogo zaslug v svetovni vojni. Leta 1929 so ga izvolili za guvernerja newyorške države. Ze takrat so videli v njem najmočnejšega moža v demokratski stranki. Prvič ie poslal predsednik USA novembra 1932, za dobo do leta 1936. Takrat so njegovi volilni možje dobili vsega skupaj 22 milijonov 821 lisoč 857 glasov, volilni možje njegovega nasprotnika, tedanjega predsednika Hoovra pa 15 milijonov 761 tisoč 841 glasov. Za svojega prvega prad-sednikovanja je Roosevelt izvedel celo vrsto reform v gospodarski politiki Združenih držav. Popolnoma je pretrgal tradicijo ne-vmešavanja v gospodarstvo in neomejenega spoštovanja zasebne pobude v gospodarskem življenju. Njegova nova gospodarska politika je imela prav tako navdušene pristaše, kakor ogorčene nasprotnike, posebno med velikimi industrijci. Toda neizpodbitno je, da se je Rooseveltu z njegovo gospodarsko politiko posrečilo zelo hitro preskrbeti dela milijonom nezaposlenih in posebno mnogo storiti za industrijo in kmetijstvo. Amerika je bila ob njegovem nastopu sredi najhujše gospodarske krize in ni v zadnji vrsti zasluga ravno Roosevelta, da se je ameriško gospodarstvo v naslednjih letih zopet popravilo. To mu je pridobilo naklonjenost ameriškega malega človeka, delavcev in malih farmarjev, ki so mu vse do danes ostali zvesti pristaši. L, 1934 je devalviral dolar za 45.75%. Počenši z letom
1935	je naletel s svojo gospodarsko politiko na velike zapreke pri senatu, posebno pa pri vrhovnem sodišču, ki je celo vrsto novih zakonov proglasilo za nezakonite.
To pa Roosevelta ni oviralo, da ne bi tudi še drugič, leta 1936 postavil svoje kandidature, ki mu je prinesla še veličastneišo zmago, kakor pri prvih volitvah. Dobil je 27 milijonov 750 tisoč 181 glasov in 523 vo-livnih mož (prvič 472). Njegov nasprotnik Landon pa je dobil 16,679 748 glasov in le osem volivnih mož. Zmaga Roosevelta leta
1936	je bila tako velika, kakor je do tedaj ni dobil še noben ameriški predsednik. Republikanski kandidat Landon je zmagal samo v eni državi, Roosevelt pa v vseh ostalih 47. Zanimivo pa je, da so že pri zadnjih volitvah člani ' ' 1 ' j ' organizacij v Ameriki dobili povelje, da morajo glasovati proti Rooseveltu za Landona. Roosevelt je sicer vedno stal na stališču stroge nevtralnosti m nevmešavanja v evropske politične razmera. Tej politiki je ostal zvest tudi še danes. Toda znan je kot prepričan demokrat, kateremu so demokratične oblike vladavine nekaj nedotakljivega. Zaradi tega je moralo priti prej ali , slej ne toliko do političnega, kakor do ideološkega konflikta med demokratičnim Rooseveltom in nekaterimi totalitarnimi evropskimi režimi.
Roosevelt si je mnogo prizadeval, da bi Evropa ostala kakor je izšla iz versaillskih mirovnih pogodb. Znane so bile njegove poslanice, ki jih je zadnja Ista pošiljal Hitlerju, Mussoliniju, Benešu, Chamberlainu in drugim. S svojimi prizadevanji seveda ni uspel in tudi ni uspel, da bi preprečil sedanjo vojno. , Ravno ta fatalni razvoj v Evropi, v kateri se vedno bolj kaže prevlast Nemčije nad vsemi drugimi državami, pa je Roosevelta napeljal na misel, da je demokratična oblika vladavine v svetu sploh ogrožena, ako zmagajo države osišča. Zaradi tega je vedno bolj očitno kazal svoje simpatije do zapadnih demokratičnih držav in mu ni bilo težko v to smer preokreniti tudi ameriško javno mnenje. Od simpatij je prišlo polagoma do zelo učinkovite podpore v ->r>žju za Francijo in Anglijo, v čemer nekateri vidijo prvi korak, ko bo tudi Amerika dejansko z orožjem v roki posegla v evropski metež, kakor se je to zgodilo leta 1917.
V tem znamenju so tudi potekle včerajšnje volitve. Demokratična stranka je tretjič postavila Rooseveltovo kandidaturo, kar je edinstven slučaj v ameriški politični zgodovini. Sicer sta na zunaj oba kandidata, Roo-»evelt in Willkie poudarjala približno isto politiko v svojih uradnih izjavah, toda na demokratičnih in repubUkanskih volivnih shodih pa se je operirala v glavnem le s tem geslom: Ako zmaga Koosevelt, potem bo Amerika spomladi že v vojni, med tem. ko se bo Willkie omejil le na materialno pomoč
Angležem. Umliivo, da so proti Rooseveltu bili predvsem nemški priseljenci, ki jih je v USA okrog 10 milijonov. Dalje pa tudi v pretežni večini ženske volivke, ki sestavljajo 40% ameriškega volivstva. Proti njemu je bila tudi težka industrija, velika trgovina in veliki farmarji. Ako je po vsem tem Rooseveltova zmaga vseeno tako vci:ka, je to le dokaz, da si je znal v teku svojega osemletnega vladanja pridobiti naklonjenost najširših ameriških množic, ki so mu vodstvo velike ameriške demokracije zaupale še za nadaljna štiri !cla. To je dejstvo, s katerim bo morala računati tudi Evropa.
Roosevelt je v osebnem občevanju prijetnih manir in vedno prijazen. Njegov odnos
do vseh veroizpovedi je toleranten. Znano je, da goji veliko spoštovanje tudi do katolištva in je bila čisto njegova osebna pobuda, da je pred letom poslal svojega osebnega odposlanca Taylor)i k sv. očetu Piju XII. v Vatikan. O Rocseveitu se je večkrat tudi trdilo, da je prostozidar, kar pa ni točno. Roosevelt je bil svoj čas pač član tako zvane Old Fel-!o\v družbe, ki je nekakšen družaben klub, ki je predvsem razširjen po Ameriki in v Angliji in deloma v Nemčiji (do 1. 1933). Toda te družbe navadno ne prištevajo med prostozidarske organizacije in je tudi prostozidar-stvo ne prišteva med svoje organe. Dejansko se ta družba v prvi vrsti peča z dobrodelnimi nameni-
Potek volitev
Washington, 6. novembra. AA. Reuter: Minister za vojno mornarico Knax je zjutraj ob 5 pre-čital po radiu naslednje uradno poročilo:
Ljudstvo Združenih držav je z veliko večino glasov izvolilo za predsednika Franklina Roosevelta. Franklin Roosevelt je prepričan, da ga bo srečno vodil skozi težke čase.
Glavni Rooseveltov volivni organizator Farley je po radiu kmalu po polnoči izjavil:
»Opozarjam zmagovalce, da naj bodo obzirni do premaganih, premagani pa naj obvladajo svoje razočaranje, vsi pa se naj prijateljsko zedinijo v borbi za skupne ideale naše države in za obrambo domovine.«
Neslužbena podatki o volivnih izidih ,
Newyork, 6. nov. t. Associated Press: Šele davi ob devetih (ob dveh popoldne po našem času), ko so Newyorčani prišli na delo, so spoznali velik obseg Roosevellove zmage. Radijske postaje so takrat objavile številke, ki so Rooseveltovo zmago dokončno podčrtale. Roosevelt je imel večino glasov že v 39 ameriških državah (od skupnega števila 48), Wilkie pa samo v 9 državah. Število volivnih mož v državah, kjer je Roosevelt že dobil večino, znaša 486. v Wilkiejevih državah pa 63. Objavljeno je bilo tudi razmerje med števili glasov za enega in za drugega kandidata. Za Roosevelta odnosno za demokratično stranko je bilo oddanih 22 milijonov 199.000 glasov, za Wilkieja, odnosno za republikansko stranko pa 18 milijonov 450.000 glasov.
V	kongres je bilo izvoljenih 239 demokratov in 118 republikancev, en laburist. V senat je bilo izvoljenih 18 demokratov in 8 republikancev.
V	zrcalu treh volitev
1932: 59% — 1936: 62.2% — 1940: 54.6%
Newyork, 6. nov. t. Associated Press: Listi objavljajo najnovejše številke o izidih predsedniških volitev. Po teh podatkih je dobil predsednik Roosevelt v sedanjih volitvah 54,5% vseh oddanih glasov, med tem ko jih je 1. 1936 v boju proti Landonu dobil 62.2%, 1. 1932 pa v borbi s Ilooverjem 59%. V političnih krogih naglašajo, da bi bil Roosevelt sedanje volitve verjetno izgubil, ako bi ne nastopil sedanji mednarodni položaj. Volivci so se bali izročiti vodstvo države v tako kritičnem trenutku neveščim rokam, čeprav bi bili v srcu radi videli spremembo v državni upravi. Toda v drugih svetovnih okoliščinah, tako pišejo listi, bi Roosevelt tudi pod nobenim pogojem ne bil sprejel v tretjič kandidature za predsednika države.
Willkle priznal poraz
Brzojavna čestitka Rooseveltu
Nemjork, 6. nov. t. Associated Press: Rooseveltov protikandidat VVilkie je priznal svoj poraz pri včerajšnjih volitvah. To je važno zaradi tega, ker se objavijo Blužbene številke o izidu predsedniških volitev po ameriškem običaju šele takrat, kadar je poraženi kandidat službeno priznal svoj poraz. Službene številko o razdelitvi glasov bodo sedaj v najkrajšem času objavljene.
Besedilo Wilkiejevega priznanja v obliki brzojavne čestitke, poslane Rooseveltu, se glasi:
»Čestitam Vam k izvolitvi za predsednika Združenih držav Severne Amerike. Prepričan sem, da sva oba vesela in hvaležna, da so se ameriški državljani v tolikem številu odzvali pozivu na volišče. Želim Vam mnogo osebnega zdravja in sreče.«
Willkie poziva poražene republikance, naj pomagajo Rooseveltu
Takoj po priznanju svojega poraza in po brzojavni čestitki Rooseveltu je imel VVilkie govor v radiu, kjer je dejal:
»Sprejmem izid volitev z najboljšo dobro voljo. Glasovanje ljudstva je pokazalo, kako življenjsko trdna so naša demokratična načela. Zahvaljujem se vsem svojim republikanskim pristašem za podporo. Vem, da bodo vsi nadaljevali pri delu za ohranitev ameriške skupno-
sti, za izpopolntev naše državne obrambe in za čim bolj učinkovito podpiranje Anglije. Vsi sc bomo trudili, da v Ameriki pride do čim večje skupnosti med vsemi svobodnimi ameriškimi državami, z upanjem v srcu, da bodo pri nas nadaljevali vladati svobodi i ljudje ter da bi sc svoboda spet povrnila nazaj v vso Evropo. Roosevelt, ki je sedaj edini predsednik, ki je bil izvoljen že v tretjič na čelo države, ima pred seboj eno najhujših ra/.dobij ameriške zgodovine. Toda opira se lahko na odmevajoči uspeh pri volitvah, kakor tudi na trdno in mogočno večino v kongresu, ki mn bodo v pomoč, poleg pomoči, ki mn jo bodo rade volje dali tudi pristaši na volitvah poražene republikanske stranke v vseh vprašanjih, ki se tičejo življenjskih koristi ameriškega naroda.«
Mirne volitve
Newyork, 6. novembra. AA. DNB: Vkljub silni volivni mrzlici in vkljub nepojmljivemu odzivu volivcev je volivni dan potekel brez večjih spopadov ali incidentov. Zaprli so nekaj oseb zaradi poskusa volivne sleparije. V Newyorku križarijo po ulicah močni oddelki policije, ker se boje spopadov, prav tako pa hočejo preprečiti nesrečo, ki bi nastala, če bi se množice preveč zbirale na eni točki. Zbiranje množice je bilo toliko, da kaj takega v New-yorku ne pomnijo. Na trgu pred palačo lista »New-york Timesa« je bilo po 22. uri zbranih toliko ljudi, da je oblast iz lastne pobude morala ustaviti ves promet v tem delu mesta.
Obilne večerje po volitvah
Newyork, 6. novembra. AA. DNB: Velikanska živahnost, ki je vladala v Newyorku takoj po prvih večernih urah, ko so začeli prihajati prvi delni volivni rezultati, ni bila nič v primeri s tistim,
Roosevelt
kar je nastalo po končanem glasovanju ob devetih, ko je prenehala veljava prepovedi točenja alkoholnih pijač, ki jo bila v veljavi ves čas volitev. Vsi hoteli in restavracije so so bili pripravili na velikanski obisk. Ljudje so prirejali posebne po-volivne večerje, na katerih so udeleženci pri obilni večerji in dobri kapljici skupaj poslušali po radiu volivne izide. Oblast je dala možnost celo kaznjencem kaznilnice Singsing, da so po radiu poslušali volivne izide. Zato so snoči izjemno dovolili kaznjencem, da so smeli iti spat šele ob 22.30.
Takoj po glasovanju operiran in umrl
Pri včerajšnjih predsedniških volitvah se jo pripetilo nekaj zanimivih primerov. V Pemoryji (Illinois) jc neka žena rodila sinčka, medtem ko so jo peljali zdoma na kliniko. Otrok je dobil ime Franklin, ker je njegova mati navdušena prista« šinja Roosevelta. V Filadelfiji so republikanci najeli več letalskih taksijev, da so z njimi zastonj vozili svoje glasovalce. V Fermontu (Minnesota) so nekega nevarno obolelega moža takoj po glasovanju operirali. Bolnik je med operacijo tumorja umrl.
Izidi v Newyorku
Nmryork, 6. novembra. AA. Reuter: V mestu 'Newyorku je Roosevelt dobil 1,978.720 glasov, VVilkie pa 1,251.466.
Hyde Park proti Rooseveltu
A'cinjork, 6. novembra. A A. Reuter: V mestu Hyde Park, kjer je Rooseveltovo posestvo in kjer se Roosevelt počuti kakor doma, so skoraj vsi volivci glasovali za republikance.
Kandidata med volitvami
Neicijork, 6. novembra. AA. Reuter: Snoči je bil Roosevelt na svojem posestvu v Hyde Parku pri svoji družini. Od časa do časa je odhajal v sosedno sobo, kjer je na teleskriptorju pregledoval najnovejše volivne izide. Predsednik je sam osebno razporejal izide.
VVilkie je proučeval izide volitev v svojem hotelu. O volitvah jo dejal: »Prijatelji, to je bila prava konjska dirkal«
Odmevi Rooseveltove zmage
V	Angliji
Veliko veselje in zadoščenje, ker ameriška pomoč bo sedaj pospešena
London, 6. nov. b. čeprav je republikanski kandidat VVillkie v svojem govoru obljubil, da bo do najvišje mogoče mere podpiral Anglijo v njeni borbi proti Nemčiji in Italiji, je ponovna izvolitev Franklina Roosevelta po vsej Angliji izzvala največje veselje in zadovoljnost. Morala Angležev se je z zmago Roosevelta zelo dvignila. Zmaga Roosevelta je glavna vsebina današnjega angleškega časopisja in radia. Volivne izide javljajo radijske postaje pri vsaki oddaji. Zlasti pa poudarja angleško časopisje okrepitev ameriške pomoči Angliji. V radijskih razlagah posebno poudarjajo, da je bila materialna pomoč Amerike Angliji zajamčena brez ozira na to, kdo bo pri sedanjih volitvah zmagal. Opozarjajo pa na to, da bi z izvolitvijo VVillkeja vendarle nastal nekak zastoj v dobavah orožja in vojnega materiala Angliji ter bi bilo treba staviti v obrat nov državni aparat, kar bi vsekakor vplivalo na pošiljke za Anglijo. Z zmago predsednika Roosevelta vse to odpade in dragocenega časa ne bodo izgubljali. Isti ljudje nadaljujejo svoje delo za pomoč Angliji s podvojenimi napori in ravno to je najvažnejše za Anglijo.
V	Italiji
so vzeli na znanje ponovno izvolitev Roosevelta
Rim, 6. novembra. AA. DNB. Ponovna izvolitev Roosevelta za predsednika USA ni presenetila italijanskih krogov. Ti krogi naglašajo. da je rezerviranost italijanskega tiska in italijanske javnosti v tej stvari očitna že dolgo in da je morala pokazati vsakemu pazljivemu opazovalcu, da je Italija računala s ponovno izvolitvijo Roosevelta. V Rimu prevladuje vtis, da ponovna izvolitev Roosevelta v davnem ni izpremenila položaja. Italijanski krogi poudarjajo samo to. da so vzeli na znanje sklep ameriških volivcev, tem
bolj, ker sta pri teh volilvah, ki so notranja zadeva Združenih držav, oba kandidata v glavnem soglasno govorila o smernicah bodoče zunanjo politike. I Roosevelt i VVillkie sta izjavljala, da bosta podpirala Anglijo, da pa želita, da se Amerika ne vplete v vojno.
V Nemčiji
»Rooseveltova zmaga nemške politike ne bo spremenila, kakor tudi ne dogodkov v Angliji«
Berlin, 6. nov. AA. DNB. Politični krogi v nemški prestolnici gledajo na izid predsedniških volitev v USA nepristransko in hladnokrvno. V, Berlinu naglašajo, da je Berlin videl v predsedniških volitvah izključno notranjo zadevo Amerike, in da sc Nemčija nikdar no želi vtikati v politične razmero v drugih državah. Berlinski krogi dodajajo, da šc ni znano, kako misli Roosevelt uresničiti politična načela, ki jih je propo-vedoval v volivnem boju. da pa bo to pokazala bodočnost. V krogih zunanjega ministrstva prevladuje prepričanje, da je ameriška javnost v zelo veliki meri zainteresirana na vprašanju, ali pnjde Amerika v vojno ali ne. V zunanjem ministrstvu vnovič poudarjajo, da vidi Nemčija v dogodkih, ki se bodo odigrali v USA v zvezi z volitvami stvar, ki se v prvi vrsti tiče te države, in ki nikakor no more vplivati na politično stališče Nemčije.
Berlin, 6. nov. b. Predstavniki tiska so vprašali danes uradne kroge v VVilhelmstrasse, kaj mislijo o ponovni izvolitvi Roosevelta. Uradni krogi so bolj molčeči in poudarjajo, da se Nemčija ni nikdar vmešavala v notranje ■ ameriške zadeve in tako so ne namerava vmešavati tudi sedaj. Za Nemčijo je važno samo zunanje politično stališče Roosevelta kot ponovnega predsednika Združenih držav. Oba kandidata sta v svojih govorih poudarjala politiko miru oziroma nevmešavanja Združenih držav v sedanji evropski spor. z druge strani pa sta tudi oba izjavila, da je treba Angliji dati najvišjo pomoč. Po mnenju berlinskih uradnih krogov je tudi Roosevelt prišel do spoznanja, da je mnogo bolje, Če se Amerika ne vmeša v evropsko vojno.
Senat belgrajske univerze študentom
Zaradi silnih izgredov na belgrajski univerzi dne 23. oktobra je senat univerze začasno zaprl in ustavil predavanja. Zdaj jc senat belgrajske univerze izdal vsem študentom oklic, da se bodo predavanja spet začela, ter jih pozivlje na red in delo med drugim: »Zaradi izgredov dne 22. in 23. oktobra na dveh fakultetah je senat sklenil univerzo začasno zapreti. Senat je težkega srca zaprl predavanja v trenutku, ko so se komaj začela. Bil pa je do tega prisiljen po dogodkih, kakršni so doslej na naši univerzi še niso dogodili. V upanju, da 6o se med tem duhovi pomirili in da se predavanja morejo nadaljevati, senat meni, da je njegova dolžnost v zvezi s tem, da se univerza spet odpre, vse študente opozoriti na nevarnost, ki jo imajo izpadi posameznikov ali posameznih skupin za vso belgrajsko univerzo, in s tem v zvezi za vse dijake. Univerza bi morala biti zaprta ne le začasno, temveč trajno, tako da bi posamezniki izgubili po en ali več semestrov. S tem bi bili udarjeni tudi tisti študentje, ki 6e ne udeležujejo medsebojnih prepirov. Poleg tega bodo vseuči-lišlte oblasti prisiljene zoper krivce porabiti ne le določila disciplinske uredbe, temveč tudi državljanski in kazenski zakon v vsej strogosti... Izgredi, tudi manj hudi, kakor pa so bili 23. oktobra, bi šli iz okvira univerze in prizadeli ves naš narod...« Kakor znano, na belgrajski univerzi razgrajajo komunistični študentje, ki rjovejo in se pretepajo namesto da bi se učili.
Voditelji ljubljanskega »Kulturbisnda«
Graška »Tagespost« od 6. t. m. prinaša tole poročilo iz Ljubljane: »V soboto 2. novembra zvečer je bilo v dvorani evangelske občine ustanovno zborovanje krajevne skupine Švabsko-nemškega Kulturbunda v Ljubljani. Že pred začetkom je bila dvorana prenapolnjena, da je mnogo rojakov, ki so marsikiteri prihiteli iz bližnje in daljne okolice mesta, morali ostati pred vhodom v dvorano. Sklicatelj inž. T 6 n n i e s je pozdravil zborovanje ter mu sporočil, da je oblast odobrila ustanovitev krajevne skupine, nakar je prebral pravila društva. Pri volitvah odbora, ki so sledile, so bili izvoljeni tile gospodje: Inž. Gustav Tonnics, načelnik; trgovec Anton Schuster ter abs. jurist Valter Wutti za prvega in drugega zapisnikarja; dr. Erik Zeschko in prokurist Erich Halbensteiner za prvega in drugega blagajnika; dr. Franz Schley in Hermann Krombholz pregledovalca računov; gospa Edith Hamann in dr. Josef S t a u d a -cher za njuna namestnika; Nikolaus Klein e n t z, Edmund Stransky in Alois Wider odbornika. Nato jc pooblaščeni zastopnik gaufiihrerja K 1 i n g b e r g iz Maribora v daljšem govoru razložil delovanje in namen Kulturbunda ter vse navzočne poživljal k živahnemu sodelovanju. Na koncu je zborovanje pozdravil še pooblaščenec zveznega vodstva Gausekretar Grill ter sporočil pozdrave zveznega načelnika.«
Ljotičev »Zbor« razpuščen
Zagrebške »Novosti« poročajo iz Belgrada 5. t. m.: »Včeraj so policijske oblasti izvršile preiskavo v prostorih Ljotičevega «Zbora». Pri tej priliki je bilo prijetih tudi nekaj strankinih funkcionarjev, med njimi Mojič, Ratiio Živadinovič in Lenac. Prostore so zapečatili in jih dali policijsko zastražiti. Na podlagi najdenega gradiva je nadaljnje delovanje «Zbora» prepovedano.«
Zagreb zahteva
glavno železniško ravnateljstvo
»Obzor« prinaša v svojem gospodarskem delu tole zahtevo: »Merodajni činilci banovine Hrvatske so započeli delati, da bi 6e v sporazumu z osrednjo vlado v Zagrebu ustanovilo glavno železniško ravnateljstvo za področje banovine Hrvatske. To prizadevanje je utemeljeno v stvarnih potrebah in skušnjah glede železniškega prometa na Hrvatskem v obče, zlasti pa glede sezonskega. Kadar koli nastopa izvozna sezona sladkorne pese, preskrba pasivnih krajev z žitom itd., vedno začne občutno primanjkovati vagonov, kar je večji del krivda pomanjkljive organizacije v glavnem ravnateljjstvu v Belgradu. Dandanes 6e to dejstvo zlasti neugodno kaže zaradi povečanja tranzita, da oblasti na Hrvatskem ne morejo pravočasno oskrbeti posameznih krajejv in mest s potrebnim blagom... Ko bi Zagreb dobil glavno železniško ravnateljstvo za področje banovine Hrvateke e sorazmernim delom voznega parka, bi bilo kajpada te trenutne težave in prometne ovire mogoče irnogo laže in brž odstraniti, ne da bi pri tem bilo treba ukrepati izjemne ukrepe ter omejevali promet na drugih krajih. — Upajmo, da bo pobuda za ustanovitev železniškega ravnateljstva za banovino Hrvatsko v Zagrebu pravilno umevana in čim prej ure6ničena.»
»Hrvatska zrelsst je pastavijeRa na prsskušnjo«
»Jugoslavenski Lloyd« pod naslovom »Najbolj značilni ukrep« prinaša članek o odredbah hrvatskega bana glede tujih podjetij in kontrole nad njimi. Med drugim list takole naglaša svoje nazore o tem vprašanju: »Kakor iz vsega tega vidimo, je storjen velik korak. Naredbe 60 zdaj tukaj in treba jih bo izvajati odločno, zraven pa pošteno, vestno in strokovno. Kakor se dogaja vedno v človekovem življenju, tako je tudi zdaj uspeh ali neuspeh odvisen zgolj od ljudi in njihovih strokovnih sposobnosti ter moralnih lastnosti. Da je to resnica, dokazuje rr.nogo zgledov iz tuje in naše bližnje ter daljnje preteklosti, pa tudi iz sedanjosti. Storimo vse, da ne bomo razočarani ter da ne bomo iz pomembnih in gobrih namenov ter sklepov napravili večjega zla, kakršno je bilo doslej. Naša zrelost je zdaj morda bolj ko kdaj poprej postavljena na pre-skušnjo. Današnji čas in trda stvarnost nam odločno nalagata, naj dobro pazimo, kaj, kako in s kom je treba delat« in računati v našem gospodarskem, družabnem in državnem življenju, kjer mora zdaj vse in vsakdo najprej misliti na splošnost in celoto, ter v skladu s tem iskati ter najti tudi svoje interese zgolj v interesih skupnosti.«
Tujci v Belgradu se morajo priglasiti
Belgrajski listi prinašajo poziv belgrajske policije, naj se takoj pravilno priglase na policiji vsi, ki se doslej niso pravilno priglasili, zlasti pa razni samci. Dalje je rečeno, da si morajo tuji državljani, ki prebivajo v Belgradu, dobili dovoljenje za bivanje, sicer bo policija z njimi ravnala po zakonu. Vsako posredovanje v tem oziru je bre7 pomena.
Napad tujih bombnikov na Bitolj
Letala niso metala le bomb, temveč so na prebivalstvo streljala tudi s strojnicami Slovenec, pehotni kapitan Maks Vari, je bil kot žrtev tujih bombnikov včeraj pokopan
Belgrad, 6. nov .m. O včerajšnjem trikratnem
bombardiranju Bitolja poročajo iz Bitolja naslednje podrobnosti:
Včeraj so nad Bitolj med 13.40 in 15.10 priletela letala neznanega porekla, k« so se trikrat vrnila ter nad Bitolj zmetala 21 bomb, od katerih jih je 19 eksplodiralo in ubilo 9 ljudi, 21 pa ranilo. To bombardiranje jc danes predmet preiskave strokovnjakov komisije, da bi se določilo poreklo teh letal. O 6amem incidentu, ki je razburil ne le Bitoljčane, temveč tudi vso našo javnost, smo izvedeli nekajj podatkov, ki jih v prvih trenutkih ni bilo mogoče dobiti.
Včerajšnji dan je bil veder in sončen. Okrog 13.40 so se nad Bitoljcm nenadoma, medtem ko so bili ljudje na ulicah, pojavili trijie bombniki, ki 60 leteli okrog 1500 metrov visoko. Številni prebivalci, ki so videli, da so to tuja letala in niso vedeli, da bodo kmalu nad mesto spustila smrtonosne bombe, so z velikim zanimanjem hiteli na ulice ter spremljali njihov let nad mestom.
Z bombami in strojnicami
Toda točno ob 13.40 se je zunanjost Bitolja popolnoma spremenila. Mirno prebivalstvo se je presenečeno zdrznilo. Letala so namreč pričela spuščati bombe, ki so padale na mesto. V strašnem presenečenju so se pričeli ljudje skrivati, veliko meščanov pa je kljub temu hitelo gledat na ulic te dogodke. Medtem pa so letala tujega porekla spuščala bombe na me6to. Prebivalstvo, ki se je skrivalo po hišah, je pričelo bežati v zakloaiišča in iskati pripravljena skrivališča pred bombami, ki so eksplodirale. Oblasti so takoj intervenirale in pošiljale ljudi v zaklonišča.
Piloti omenjenih tujih letal niso iz bombnikov spuščali bombe samo na mesto, temveč so se počasi epustili tudi na malo višino in od tam na splošno presenečenje streljali iz strojnic na začudeno prebivalstvo, ki je pa kljub temu pokazalo izredno hladnokrvnost in hrabro zadržanje. V6e to se je odigralo v veliki naglici, tako da nihče prvi trenutek ni mogel dobiti prave slike o tem, kar se je dogajalo, kaj naj bi to pomenilo. Po kratkem času se je moglo videti, kaj je povzročil nepričakovani letaleki napad.
Danes, ko se je razburjenje poleglo in ko se podrobno vidijo posledice napada na naše mesto, se Bitoljčani mudijo na ulicah in ^ledaio žalostno sliko. V središču mesta, . iVVv - - J ' „ , .
, • , * - , * j	ii ii. * i-t. povsod
so padale številne letalske bombe, povsod se vidi razdejanje.
Tuja letala so nad Biloljem iskala mesta, kjer bi lahko spustila svoje razdiralne bombe. Najprej
so se zadržala v bližini i!, .V.V/V*	v Bitolju.
Na srečo v tem trenutku ' ,,). ni bilo nobenega vlaka s potniki. Granate, ki so pričele padati okrog postaje, so povzročile strašne detonacije, ki so odmevale po vsem mestu. Tisti, ki so bili v središču mesta, 60 imeli vtis, da padajo bombe v neposredni bkžini. Dane6 se lahko vidi, kaj so napravile razdiralne bombe. Samo železniško poslopje ni dosti poškodovano. Okrog poslopja pa so velike jame. Na poslopju samem in na hišah okoli so popokale vse šipe. Bombe so povzročile manjšo škodo na železniškem tiru, ki je bil pa takoj po končanem bombnem napadu popravljen.
Meščanstvo danes ogleduje zadete kraje v mestu. Ljudje 6e obveščajo o podrobnostih in drug drugemu pripovedujejo svoje včerajšnje dogodke. Pri tem poudarjajo junaštvo in požrtvovalnost vseh tistih, ki so bili hladnokrvni in so se takoj lotili dela ter skrbeli za žene in otroke, 6e brigali za ranjence in pobirali mrtve.
Drugi napad še hujši
Malo kasneje ob 14.55 so se znova pojavili trije
bombniki, ki so pa to pot bili videti mnogo straš-
nojši. Meščanstvo je zopet zbežalo na ulice. I' . , i ■ • i * ,i i • r « t-	««,^4,.,. /■• - •' ^ i , > ' ' .
i . m i . . _ t i i m 4 / i Ena nomba ni eksplodirala ter so io morali pozneje strokovnjaki demontirati. , . . A ' *, , • - , •
Ena bomba je priletela v sredo poslopja ter napravila veliko odprtino. Prav tako je močno poškodovana Ulica kralja Petra. Velike jame na ulicah so jasni sledovi včerajšnjega bombardiranja.
Potem je prizadeta tudi Ulica kralja Petra, kjer so zlasti hudi sledovi včerajšnjega bombardiranja. V tej ulici jo padlo nekaj bomb težjega kalibra in so napravile velike lijake. Ena izmed bomb je padla na fotografski atelje in ga popolnoma raznesla. Nič boljše niso druge ulice, kamor so padale bombe. Povsod je videti razvaline ter jih delavstvo danes odstranjuje, da spet obnovi redni promet.
Tretji napad — žrtve po večini delavci in otroci
Tudi tretji bombni napad je prinesel meščanom presenečenje. Tudi pri tej priliki je bilo nekaj mrtvih, tako da se je število smrtnih žrtev povzpelo na devet, število ranjenih pa na 21. Žrtve so večinoma delavci in otroci. Škoda je velika. Žrtev je bilo tudi zato toliko, ker je bil včeraj v Bitolju sejmski dan. Ubitih je bilo tudi več konj na ulicah in na sejmskein prostoru. Mnogo kmetov
Voini minister general Medic odstopil
Novi vojni minister general Peter Pešič
Belgrad, 6. nov. AA. S kraljevim ukazom je sprejeta ostavka in je postavljen na razpoloženje minister za vojsko in mornarico Milan Nedič, armadni general.
Z istim nkazom je postavljen za ministra vojske in mornarice častni adjutant Nj. Vel. kralja Peter Pešič, armadni general v rezervi.
Pešič je danes ob 18 05 prisegel pred predsednikom ministrskega sveta in zastopnikom notranjega ministra g. Cvetkovičem.
Belgrad, 6. novembra, m. Novo imenovani vojni minister armadni general Peter Pešič se je rodil v Nišu leta 1871. Po končani gimnaziji je stopil v vojno akademijo 1889. Leta 1892 je bil imenovan za topniškega podporočnika. Za gene-ralštabnega kapitana je bil imenovan leta 1901, za polkovnika leta 1913, za generala leta 1918, za armadnega generala pa leta 1923. Leta 1903 je bil v generalštabni službi in je bil v tem svojstvu poslan v inozemstvo. Po povratku je postal načelnik štaba moravske divizijske oblasti, nato donavske
divizijske oblasti, pozneje pa poveljnik' polka v pehoti in adjutant glavnega inšpektorja vojske. General Pešič se je udeležil leta 1918 tudi mirovne konference, pri povratku pa je zastopal načelnika štaba vrhovnega poveljstva, nato pa načelnika glavnega generalnega štaba. Leta 1921 je postal poveljnik savske divizijske oblasti, nato pa poveljnik armadne oblasti v Zagrebu. Od leta 1922 do leta 1924 je general Pešič zavzemal položaj ministra vojske in mornarice, nato pa je bil načelnik glavnega generalnega štaba.
V vojni leta 1912 je bil na službi za operativne posle v štabu 1. armadne oblasti. V vojni leta 1913 je bil pomočnik načelnika štaba prve armade. V vojni leta 1915 je bil pomočnik načelnika štaba črnogorskega vrhovnega poveljstva kot delegat srbske oborožene sile, v nadaljevanju vojne pa pomočnik načelnika štaba srbskega vrhovnega poveljstva.
General Pešič je znan kot avtor in pisec številnih razprav in člankov v »Ratniku« in drugih časopisih. Zlasti so znana njegova dela »Reševanje taktičnih nalog«, »Elementi taktike«, »Višja taktika«, »Proboj solunske fronte« itd. General Pešič je bil počaščen tudi z najvišjega mesta z visoko diplomasko službo in je v svojstvu opolno-močenega ministra in poslanika preživel v inozemstvu v diplomatski službi več let in sicer v Pragi in Bruslju. Leta 1939 je bil imenovan za senatorja.
Zahteve delavskih zbornfc
Delavske zbornice med drugim zahtevajo reorganizacijo delavskega zavarovanja
Skoplje, 6. novembra, m. V Skoplju je bila plenarna seja centrale tajništva delavskih zbornic. Na konferenci je bila po referatih sprejeta resolucija, v katerih delavske zbornice med drugim zahtevajo:
1.	Da se uvede sistem maksimalnih cen ter da se celokupno gospodarsko življenje spravi pod enotno vodstvo.
2.	Da se čimprej izda uredba o reorganizaciji SUZORja ter da se pokličejo na odgovor krivci zaradi velikega deficita pri socialnem zavarovanju. Izvrše naj se volitve za samoupravne organe in
t odstranijo naj se komisarijati v SUZORju in v okrožnih uradih. Če bi se volitve v treh mesecih ne mogle izvršiti, naj se postavi ravnateljstvo in nadzorni odbor.
3.	Da se ukine kot nesocialna ustanova Borza dela ter nesocialni sistem podeljevanja podpor nezaposlenim. Uvede naj se obvezno zavarovanje za brezposelnost v okviru socialnega zavarovanja tako, da se izplača podporo nezaposlenim. Izplačevanje podpor nezaposlenim, kakor tudi vse ostale panoge vrše uradi. Zaposlitev delavstva pa naj izvajajo pristojne delavske zbornice ob sodelovanju z mestnimi občinami.
4.	Da se izda zakon o podpiranju delavskega in nameščenskega zadružništva. Kapital, ki je na razpolago, naj se porabi za zidanje delavskih stanovanj.
5.	Da se nujno izda uredba o draginjski do-kladi za privatne nameščence.
6.	Da se najstrožje izvajajo ukrepi proti izigravanja predpisov o minimalnih mezdah, predvsem pa, da se s spremembo zakona o inspckciji dela postavi taka izvršilna oblast, ki bo mogla
uspešno intervenirati, da se bo delavska pravica integralno izvajala.
7. Da se čimprej izda uredba o podpori delavcem, ki so poklicani na vojaške vaje v višini minimalne mezde v tem smislu, da bo delavstvo in nameščenstvo prejemalo plačo v času, ko so poklicane na vojaštte vaje izven kadrskega roka. , .. J izvaiai° pravilna konzultiranja delavskih zbornic o vseh predloženih uredbah iz področja delavskega prava in socialne politike.
Uporaba starega gumija dovoljena
Belgrad. 6. novembra. AA. Ker je zaradi vojne uvoz surovega gumija skoraj popolnoma onemogočen, je trgovinski minister dr. Andres prepovedal uporabo gumija za izdelavo obutve in njenih delov. Tako se obvarujejo rezerve surovega gumija za izdelavo tehniških predmetov, toda zaradi prepovedi je ostalo odprto vprašanje, kako naj se prebivalstvo oskrbi z obutvijo. Velik del našega najubožnejšega kmetskega prebivalstva nosi gumijasto obutev, tako da znaša letna produkcija pet do šest milijonov parov takšne obutve. Kljub tolikšni uporabi gumija za obutev, je bilo nase gospodarstvo za usnje pasivno. Tako smo leta 1038 uvozili 848 vagonov, izvozili pa samo 16 vagonov goveje kože, ki je v glavnem namenjena z.a izdelavo obutve. Spričo takšnega stanja se pomanjkanje gumija za obutev ni moglo nadomestili z usnjeni. Morali so začeti proučevati kakšen drug material, ki bi se mogel rabiti za izdelavo obutve. Z današnjim odlokom je trgovinski minister dr. Andres dovolil uporabo starega gumija za izdelavo obutve. S tem se bo pa zagotovilo kritje osnovne potrebe in olajšalo stanje na tržišču z usnjem.
je zbežalo in pustilo živino, ki je begala, prepuščena sama sebi, po mestnih ulicah do večera.
* . ..-».«„•. f • ► - . ' a . . * -* >	- r /	•»
' - - , .	I
Prebivalstvo je danes zelo ogorčeno zaradi sovražnega in brutalnega bombnega napada. Vse sočustvuje z nedolžnimi žrtvami. Na drugi strani pa se manifestira najlepša socialna in nacionalna solidarnost Bitoljčanov, ki so skupno z oblastmi storili že ponoči vse potrebno za ranjence in so poskrbeli za vse tiste, ki so ostali brez strehe. Storili so vse, da se ljudstvo prepriča, da gre za incident, da se prebivalstvo pomiri in vrne k svojemu poslu ter da se žrtvam priskoči izdatno na pomoč. Izdani so bili tudi vsi potrebni varnostni ukrepi za take izredne okoliščine.
Novico o včerajšnjem trikratnem bombardiranju Bitolja so sprejeli v Skoplju in v vsej Južni Srbiji z velikim ogorčenjem in obžalovanjem. Ljudje so bili silno razburjeni, ko so zvedeli za ta napad. Uradno poročilo je napravilo konec raznim ugibanjem ter pomirilo duhove. Prebivalstvo je ob sodelovanju z oblastmi storilo vse potrebne ukrepe zase in svoje domove. Tudi danes ves dan živahno komentirajo nesrečo Bitolja in njegovih prebivalcev. Ljudstvo po vsej Južni Srbiji obžaluje nedolžne žrtve, ki so padle včeraj na bitoljskih ulicah in v mirnih domovih bitoljskih meščanov.
Skoplje, 6. nov. V vsej Srbiji je bila novica o bombardiranju Bitolja sprejeta z izredno nezadovoljnostjo. Pač pa je prebivalstvo ugodno sprejelo odločno vladino izjavo, ki je presekala vsa samovolj, na tolmačenja o tem dogodku. Nesreča, ki je zadela Bitolj, se še kar naprej živo komentira in prebivalstvo zelo obžaluje nedolžne žrtve, ki so padle na ulicah in v svojih mirnih domovih.
Predsednik vlade daroval prizadetim družinam 50.080 din
Belgrad, 6. nov. AA. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je poslal preko bana vardarske banovine družinam prizadetih od bombardiranja Bitolja podporo 50.000 din.
Ubiti kapitan Maks Vari včeraj pokopan
Belgrad, 6. nov. m. Danes je bil v Bitolju z vsemi vojaškimi častmi pogreb žrtev včerajšnjega trikratnega bombnega napada, ki je bil povzročen po neznanih tujih letalih. Najprej je bil pogreb pehotnega kapitana 1. razr. Maksa Varla, adjutanta štaba divizije. Na njegov pogreb so prišle nepregledne množice Bitoljčanov, med katerimi je bil pokojni Vari zelo priljubljen. Medtem ko se je sprevod vil po ulicah na pokopališče, je pogreb spremljalo devet lovcev, ki so stalno krožili nad mestom in pokopališčem in so tako izkazali zadnjo čast pokojnemu kapitanu. Nato so bile pokopane tudi druge žrtve včerajšnjega zračnega napada na Bitolj.
Železniška nesreča pri Užicah
čačak, 6. nov. m. Snoči ob 18 sta trčila dva tovorna vlaka med postajama Oorjani-Užice. Promet je bil prekinjen do 3.43 zjutraj. Nesreča se je zgodila zaradi nemarnosti železniškega osebja, ki ie bilo za časa preiskave odpuščeno iz službe Težko ranjena sta strojevodji, kretnik in nadzornik prometa, več oseb pa je, ko so opazili nesrečo, poskakalo z vlaka in se s tem rešilo. Ponesrečence so prepeljali v užiško bolnišnico.
/
Carinarnica na Prevaljah
Belgrad, 6. nov. m. Načelnik oddelka za carino je odločil, da se delokrog dela carinskega oddelka v Prevaljah-Dravograd-Meža razširi: da pri izvozu carini vse blago, ki se tovori na postaji v Prevaljah, ne oziraje se na smer izvoza in na smer blaga; da pri uvozu carini vse blago, če je to podrejeno za Prevalje. Guštanj ali Mežico, ne oziraje se odkod bi blago prišlo.
Kitajski uspetii
Čunking, 6. nov. b. Kitajsko vojno poročilo javlja o nadaljnih uspehih kitajskih čet v južni in severni Kitajski. Poročajo, da se je v pokrajini Kvangsi posrečilo kitajskim četam zasesti področje med Lingmingčovom vse do planine Hvapan-ling, kjer se japonska vojska v paničnem begu umika pred močnimi oddelki kitajskih čet. V pokrajini Cekianga, severno od Anveja in Kiangsua kitajske čete utrjujejo zavzete postojanke. V severni Kitajski, zlasti v pokrajini Hupej, se vodijo hude borbe ob obali jezera Mienjang in pri Han-cuu. Iniciativa je na strani kitajske vojske ter se Japonci postopoma umikajo. Pri tonkinškem zalivu so kitajske čete tudi dosegle večje uspehe.
Železniški promet med Turčijo in Evropo
Carigrad, 6. nov. m. TPC: Uradna anatolska agencija je objavila dane« poročilo o železniškem prometu med Turčijo in Evropo. V tem poročilu pravi, da je železniški promet za turiste spet vpo-stavljen od pretekle nedelje. Za potniški promet ni nobenih omejitev, razen za tiste potnike, ki potuje jo v Grčijo in morajo zaradi tega dobiti grški potni list. Ti potniki lahko odnesejo s seboj vso svojo prtljago. Tudi za pisma trenutno ni nobenih omejitev. Za sedaj je v prometu dnevno samo en vlak, promet s simplonom še ni vpostavljen. Tistim potnikom, ki potujejo skozi grčko ozemlje v Evropo ali iz Evrope, ni potreben grški tranzitni vizum.
Zadnji podatki o volitvah v Ameriki
Roosevelt: 23,175.051 glasov Willkie: 19.388,426 glasov

Italija v vojni z Anglijo in Grčijo
V f	f IIV w
Urško oofisce
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 6. nov. AA. Štefani: Uradno poročilo št 152 glavnega štaba italijanskih oboroženih sil se glasi:
Nastop se nadaljuje v odseku Epira in Pinda. Sovražni napad severno od hriba Kapetina med južnimi kraki Prespanskega jezera smo z udeležbo letal odbili. Naša letala so v krepki akciji bombardirala ceste in sovražnikove kolone Most čez Prespanfko jezero smo razstrelili, sovražnikove tovorne avtomobile pa obsuli s strojniškim ognjem in jih uničili. Obstreljevali smo tudi kolone sovražnikovih čet in jih razbili. Naša letala so razen tega bombardirala prometna križišča pri Janini, železniško postajo Le-rino in železniško progo ter jo presekala. Bombardirali smo tudi pomoreka oporišča v Navarinu, Pi-reju in Argustrali ter vojaške objekte na Krfu. — Neka sovražnikova podmornica je skušala napasti naš konvoj v srednjem delu Sredozemskega morja. Neka torpedovka je podmornico napadla in jo potopila.
V Severni Afriki naše kolone z veliko hitrostjo preganjajo sovražnika. V Vzhodni Afriki so oboroženi sovražnikovi tovorni avtomobili trčili ob naše oddelke pri Susebu, a smo jih odbili. Sovražnik je pustil na bojišču enega mrtvega častnika, v naše roke je pa prišlo nekaj ujetnikov. Naši lovci so zbili eno lovsko letalo vrste »Gloucester« pri Me-tomi. Neko naše letalo je v Rdečem morju bombardiralo tri sovražnikove ladje.
Sovražnikova letala so skušala preteklo noč prodreti do Neaplja, a smo jih s hitro reakcijo zavrnili. Nekaj bomb je priletelo na Surbo in uničilo dve hiši. Šest ljudi je mrtvih, štirje pa ranjeni. Pri drugih akcijah je bilo 06em mrtvih in šest ranjenih pri napadih na San Vito dei Normani,
Grška poročila
Atene, 6. nov. Associated Press: Poročilo grškega vojnega poveljstva štev. 10 se glasi:
Na zahodnem delu bojišča grške čete napredujejo dalje. Na vzhodnem delu fronte so grške čete napadle neke višine pri Korči (Korica), s katerih 60 pregnale sovražnika. Zaplenjenih je bilo več strojnic, nekaj motornih vozil in dva topova. Nasprotnik je pustil za seboj tudi ujetnike. Drugod na fronti so bili topniški boji srednjega obsega. Grški bombniki so bombardirali dvoje nasprotnikovih letališč, kjer so uničili na tleh nekaj sovražnih letal.
Bitka pri Janini in Florini
Atene, 6. nov. b. Associated Press: Borbe na področju Janine trajajo dalje. Tu operirajo močne italijanske enote z motoriziranim in mehaničnim orožjem ter se trudijo, da odrežejo grške čete pri Janini. Borbe so v polnem razvoju. Grki se z V6em junaštvom borijo proti tehnični premoči, vendar pa niso mogli vzdržati naskoka na dveh odsekih tega bojišča. Na področju pri Florini je prišlo le do manjših spopadov. Italijanska letala so ponovno napadla Solun, Kri in še nekatera druga mesta v Grčiji. V Atenah z vso naglico gradijo zaklonišča. Na vseh visokih hišah so postavljene vreče, napolnjene s peskom, ki varujejo letalske opazovalce.
Ameriška poročila o hudem grškem odporu
Newyork, 6. nov. b. Associated Press: Z grško-albanske meje poročajo ameriške agencije, da je italijanska vojska naletela na izredno močan odpor ob reki Vojuši. Italijanska vojska je to reko prekoračila severno od mesta Necova, ki leži 35 milj od albansko-grške meje Najhujše borbe se vodijo za ceste 15 milj severovzhodno od Janine. Italijanska letala neprestano napadajo grške postojanke z bombami in strojnicami, zlasti na sektorjih pri Le-rini in Kosturi, kjer se zbirajo grške čete za nov odpor. Izredno močne napade so izvedla italijanska letala na Solun, na vojaško luko Prevezo ter na luko Volos na vzhodni obali Grčije.
Angleži zasedli nekaj novih grških otokov
Atene, 6. nov. t. Associated Press: Na mero-dajnih mestih potrjujejo, da so 6e angleške čete izkrcale na nekaj novih otokih, med njimi Kitera, Mitilene in Chios (izg. Hios). Častniki angleških letalskih in pomorskih sil so prišli tudi na otok Les-bos ter si ogledali tamkajšnja oporišča. Verjetno bodo Angleži zasedli še nekaj strategično važnih otokov.
Službeno potrjujejo, da 6e nahajata kralj Jurij in predsednik vlade Metaxas v glavnem stanu grške vojske. Metaxa6 je kot general znan grški vojskovodja in sam nadzira razplet vojnih operacij.
Milan, 6 nov. AA. Štefani: »Popolo d'Italia« piše, da je bilo nekaj angleških vojnih ladij še pred italijanskim ultimatom v grških vodah, kakor je to omenil Alexander in angleška letala so imela na razpolago grška letalska oporišča, angleške čete pa so bile na otoku Kandiji.
Angleška denarna pomoč Grčiji
London, 6 nov. t. Reuter: Zunanje ministrstvo službeno objavlja, da je grška vlada prosila angleško vlado za denarno podporo. Angleška vlada je
odgovorila, da bo Grčiji stavila na razpolago vsa denarna sredstva, ki ji bodo potrebna. Takoj pa je izročila grški vladi vsoto 5 milij. funtov (eno in četrt milijarde din) za kritje prvih potreb.
Angleži bombardirali italijanska mesta
Bern, 6. novembra, t. Havas; Neka tuja, po vsej verjetnosti angleška letala so po uradnem sporočilu švicarskega generalnega štaba letela nad Švico v južnovzhodni smeri. Dano je bilo znamenje za letalsko nevarnost ob pol 21 in je trajalo do polnoči, ko so se ista letala spet vračala v severozahodni smeri.
Rim, 6. novembra, t. Associated Press: Listi objavljajo imena žrtev nočnega angleškega letalskega napada na majhno mesto 4000 prebivalcev v pokrajini Lecce. Bombe so zahtevale 6 smrtnih žrtev in ranile 4 osebe, med njimi dve ženski in dvoje otrok, ki so bili ubiti med spanjem. V mestu San Vito dei Normani v pokrajini Brindisi je bilo 8 mrtvih, med njimi 3 ženske in 3 otroci. Italijanski listi pišejo, da se s spoštovanjem klanjajo pred temi žrtvami in obljubljajo, da jih bodo italijanske letalske sile maščevale.
švicarski listi v Italiji prepovedani
Bern, 6. nov. t. »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da |e Italija prepovedala vsem švicarskim listom. irvzemši »Basler Zeitung« in »Neue Ziircher Zeitung«, vstop v Italijo. Dopisnik lista se je v Rimu na merodajnih mestih informiral o vzrokih italijanskega ukrepa, ki je švicarsko časopisje hudo prizadel. Odgovorili so mu. da zaradi tega, ker švicarski listi neprestano objavljajo neresnična poročila o italijanskih neuspehih na bojiščih v Grčiji. Švicarske oblasti pa odgovarjajo, da so skrbno pazile, da švicarski tisk ni objavljal nobenih propagandnih poročil, ki bi bila mogla napraviti vti6, da niso stvarna in resnična.
Afriško bojišče
Kairo, 6. novembra, t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča: Južnovzhodno od Sidi Baranija smo napadli italijanske patrulje s topniškim ognjem. Nasprotnik se je moral umakniti. Prav tako so angleške motorizirane čete napadle sovražne postojanke pri Kassali. Sovražniku smo prizadeli izgube. Nasprotnik se jc potem umaknil in se ni več vrnil na bojišče. Iz Kenije in iz Palestine ni nobenih pomembnejših poročil.
Huda noč - milejši dan letalskih napadov na Anglijo
Na Anglijo
Nemška poročila
Bernn, 6. novembra. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča:
Nemške bojne eskadrilje so tudi včeraj čez dan in ponoči izvedle maščevalne polete na London in povzročile na mnogih mestih veliko škodo, ko so zanetile nove požare in povzročile eksplozije. Mnogo letalskih napadov smo izvedli tudi na pristaniške, industrijske in prometne naprave v južni in vzhodni Angliji. Včeraj so nemški letalci izvojevali več zmagovitih letalskih bojev, Nemški lovci so samo pred Portlandom zbili devet sovražnikovih letal, ne da bi sami imeli kakršno koli izgubo. Pri nočnih napadih na pristaniške in industrijske naprave v škotskih lukah smo ugotovili posebno hude požare v Dandyju Pri Pentland-Furthu smo nevarno poškodovali dve sovražnikovi patruljni ladji, tako da je treba računati s tem, da sta izgubljeni. Nadaljevali smo polaganje min pred britanskimi lukami.
Angleška letala so tudi preteklo noč letela nad Nizozemsko in nad Nemčijo ter metala bombe na razne kraje. Le v eni pokrajini se jim je posrečilo zadeti neko tovarno m zanetiti požar v stranskem poslopju neke predilnice. Požar smo zelo hitro zadušili. Ostale bombe so pa priletele na odprto polje ali pa v nekatere okraje mest, kjer so poškodovale nekaj hiš. Pri tem sta našla smrt dva civilista, več jih je pa ranjenih. Celotne izgube sovražnika znašajo včerajšnji dan 23 letal, med njimi smo jih 21 zbili v letalskih bojih, eno s protiletalskim topništvom, eno pa s pomorskim topništvom. 6 naših letal pogrešamo.
Nemške navedbe o angleških izgubah na morju
Nemška vojna mornarica je zadnja dva meseca nadaljevala vojno proti Angliji s čedalje večjim uspehom. Tudi letla so poleg svoje glavne naloge, t. j, boja proti angleškemu otočju, izvedla v teh dveh mesecih mnogo napadov na ladje in na konvoje. Meseca septembra in oktobra smo potopili sovražnikovega brodovja ali pa brodovja, ki služi sovražniku, za 1,308.600 ton, od tega so nemške podmornice potopile 946.000 ton. Tako smo od začetka vojne potopili vsega skupaj 7.16 milijona ton sovražnikovega brodovja, ali pa trgovinskega brodovja, ki je v sovražnikovi službi. Od te tonaže ' so uničile ladje vojne mornarice (ne vštevši podmornic) 1,81 milijona ton, podmornice 3,372 milijona ton, letala pa 1,64 milijona ton. V zgornje številke niso vštete izgube sovražnikovega brodovja, tako trgovinskega kakor vojnega, nastale zaradi min, ali pa zaradi streljanja obrežnih baterij. Prav tako niso. v gornjih številkah vštete izgube sovražnikove vojne mornarice. Tako so torej sovražnikove izgube na morju dejansko mnogo večje, kakor povedo gornje številke, ker je nevarno poškodovanih mnogo trgovinskih ladij zaradi operacij naših letal proti konvojem; število teh poškodovanih ladij doseza 3 milijone ton. Zelo verjetno je, da je vsaj velik del teh ladij popolnoma uničen ali pa trajno neuporabljiv.
Angleška poročila
London, 6. novembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Po zelo hudih včerajšnjih dnevnih napadih nemških bombnikov je bila noč sorazmerno bolj mirna. Nemški bombniki so napadali London in nekatera mesta v severni Angliji. Porušenih je bilo spet nekaj hiš. Drugod je škoda manjša. Nad London so nemška letala prihajala posamič, ali pa po dve in dve skupaj. Napadi so trajali stvarno vso noč do ranega jutra. Tudi na
Ugibanja o ruskem zadržanju do trozveze Rim-Berlin-Tokio
Berlin, 6. nov. b. V zadnjem času se nemški politični krogi zelo pečajo s položajem treh držav, podpisnic pakta Berlin-Rim-Tokio ter njihovih od-nošajev do Sovjetske Rusije. Zanimiv je članek japonskega poslanika v Berlinu Kuruzuja, ki ga je napisal v »Europaische Revue« in v katerem je nicd drugim dejal, da so odnošaji vseh treh osiščnih držav do Sovjetske Rusije prijateljski. Tri zavezniške države predstavljajo zaradi svojega prijateljstva s Sovjetsko Rusijo stvarno velik kontinentalni blok. Članek japonskega poslanika je izzval v tujih časnikarskih krogih veliko zanimanje ter so tuji časnikarji vprašali danes merodajne berlinske kroge, kaj pravijo na ta članek. Zanimanje tujih časnikarjev za mnenje nemških uradnih krogov je bilo tem večje, ker je članek napisal uradni predstavnik Japonske v nemški prestolnici. Ker gre za odnošaje treh totalitarnih držav s Sovjetsko Rusijo, ie zanimanje še večje, Berlinski uradni krogi izjavljajo, da po dobrih odnošajih, ki
so bili ustvarjeni med Berlinom in Moskvo ter Rimom in Moskvo, ni nobenega razloga za to, da bi ne verjeli tudi v dobre odnošaje med Sovjetsko Rusijo in Japonsko. Ko je Kuruzu napisal članek o odnošajih Japonske do Sovjetske Rusije, je imel pred očmi brez dvoma tudi italijansko sodelovanje s Sovjetsko Rusijo na gospodarskem polju v evropskem prostoru. Logična posledica tega sodelovanja je, da tudi Japonska išče tako sodelovanje s Sovjetsko Rusijo v Aziji. Na opazko časnikarjev, da Rusija doslej ni dala nobenih posebnih znakov, da se nahaja v bloku Berlin-Riin-Tokio, so nemški uradni krojji izjavili, da dosedanje zadržanje Sovjetske Rusije ne pomeni, da bi zavzela negativno stališče do tega bloka, pač pa obratno. Sovjetska Rusija, kakor trdijo v Berlinu, je zavzela do tega pakta pozitivno stališče in v dokaz za to navajajo zlasti poročanje moskovske »Pravde« o stališču Sovjetske Rusije, ki ga jc zavzela neposredno po podpisu pakta med tremi osiščnimi velesilami.
srednjo in južno Anglijo je bilo vrženih nekaj bomb,
London, 6. novembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Današnji dan je bil v glavnem zelo miren. Nekaj nemških bombnikov je skušalo priti do Southamtona, toda so bili od naših lovcev pred ciljem razpršeni. Le nekaj bomb je padlo v predmestje, kjer je bilo porušenih nekaj hiš in nekaj javnih zgradb. Mrtvih je malo, ranjenih nekoliko več. Nemcem smo sestrelili 3 letala, angleške izgube znašajo dve letali, en pilot pa je rešen. V torek nismo izgubili 6 letal kot je bilo sporočeno, marveč samo pet letal in dva pilota.
Na Nemčijo
London, 6. nov. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da so ponoči angleški bombniki v več skupinah poleteli nad Nemčijo, kjer so metali bombe na vojaške cilje. Bombardirane so bile tudi luke na nizozemski, belgijski in francoski obali. Med napadenimi pristanišči so tudi Hamburg, Emden in Bremen. Dvoje angleških letal se ni vrnilo.
Italijanski tisk o stališču Jugoslavije
Him, 6. nov. b. Italijanski tisk od začetka italijansko-grškega spora kaže veliko zanimanje do stališča balkanskih držav. Predvsem zanima italijanske politične krogo stališče Turčije in pa Jugoslavije. Še preden je jugoslovanska vlada izrazila svoje stališče do tega spora, to italijanski časopisi poročali, da bo Jugoslavija ostala nevtralna in da bo branila svojo interese, pri čemer se ne l>o vmešavala v grško-italijanski spor. Po izjavi v Belgradu je ves italijanski tisk z. zadovoljnostjo sprejel na znanje stališče Jugoslavije.
Današnja »Stampac in »Giornale dTtalia« ponovno pišeta o stališču naše države in poudarjata, da jugoslovansko zunanjo politiko vodita dve načeli:
1.	da Jugoslavija želi mir;
2.	da Jugosluvija zahteva spoštovanje njeno neodvisnosti in njenih interesov.
Ta sta dve vodilni ideji, na katerih temelji danes jugoslovanska zunanja politika. Jugoslavija je vodila račune o velikih izpremembah, ki so so izvršile v Evropi v zadnjih letih in se jo znala prilagoditi novim razmeram v Evrcpi. Zaradi vojno, ki je izbruhnila na jugu Balkana, bo Jugoslavija znala ohraniti svoje ravnotežje. Jugoslavija je prepričana, da bo v novem redu, ki ca ustvarjajo osiščne drŽave v Evropi, dobila tudi ono mesto, ki ga zasluži. Ozračje v Jugoslaviji je zopet mirno in urejeno. »Giornale d'ltalia« govori o nevtralnosti Jugoslavije in piše, da je želja vseh jugoslovanskih nacionalistov, da Jugoslavija vslopi v nev evropski sistem in da svoje koristi spravi v sklad z interesi organizacije novega reda na našem kontinentu.
Kosilo pri našem poslaniku v Sofiji
Sofija, 6. nov. AA. Pooblaščeni ministei kraljevine Jugoslavije v Sofiji, Vladimir Ivanovi« je priret.il včeraj v diplomatskem klubu kosilo, ki so se ga udeležili notranji minister Gabrov, minister za železnice, x>š?e in brzo-jav dr. Ivan Goronov s soprogo, bivši predsednik vlade Nikola šumanod soprogo, italijanski pooblaščeni minister Magistrati, sovjetski poslanik Lavriščev s rop roga, slovaški odpravnik poslov Tisko, svetnik nemškega poslaništva dr. Anton Norman, svetnik romunskega poslaništva Gapiteani, šef bolgarskega generalnega štaba general lladži Petkov s soprogo, bivši minister Todor Kožuharov s soprogo, italijanski vojaški ataše, polkovnik lli-chardi Giacomo, svetnik zunanjega ministrstva Ljubomir Basapov s soprogo in urtige odlične osebnosti.
Madrid, 6. nov. AA. DNB: Zunanji minister Sunner je snoči sprejel večje število diplomatskih zastopnikov. Sunner je sprejel veleposlanika USA, Francije in Italije in poslanike Jugoslavije, Nica-rague in španskega poslanika v Sofiji.
Pogajanja Paris-Berlin
francoskega poslanika Brinona
Vichy, 6. nov. A A. Havas: Francoski veleposlanik v Parizu, de Brinon, ki zastopa podpredsednika vlade Lavala pri nemških oblasteh, je izjavil zastopnikom ameriškega tiska o francosko nemških odnošajih, zlasti po razgovorih, ki jih je imel maršal Petain z voditeljem rajha, naslednje:
Maršal Petain je prevzel nase vso odgovornost za razgovore, ki jih je imel, njegova beseda pa mora zadostovati vsakemu Francozu. Petain je dejal, da bo Francija sodelovala z Nemčijo zaradi ureditve nove Evrope, in da je to podlaga francoske politike.
De Brinon poudarja za tem, da francosko nemško sodelovanje predstavlja pred vsem pravilno pojmovanje položaja, v katerem je Francija po svojem porazu. Pripominja, da so se leta 1918. narodi nadejali, da se bo začela mirno graditi boljša Evropa pod vodstvom Francije. Danes je položaj drugačen, Nemčija je zmagala in ima pravico ter sredstva, da se postavi na čelo graditvi nove Evrope. Upravičeno verujemo, da je to ambicija kanclerja Hitlerja in da bo pri teh svojih prizadevanjih uspel. Zaradi tega je tudi važno, da ljudje položaj Francije v tem okviru pravilno razumejo, zlasti naši ameriški prijatelji. Obžalujemo, da ni bilo vedno tako. Celo v uradnih krogih USA obstoji težnja k naziranju, da Petainova vlada ne more izvajati svoje lastne politike, pač pa da politika vlade v Vichyju predstavlja politiko, ki jo narekuje sila. To napačno tolmačenje je rezultat propagande, ki jo je lahko opaziti. Vsak Francoz iskreno želi dobrih odnošajev z USA in z velikim
ameriškim narodom, do katerega vsi Francozi goje velike simpatije.
Končno poudarja de Brinon, da so Francoze potisnile v vojno sile in vplivi, ki niso bili vedno francoski. Olede politike Daladiera, pravi de Brinon, da Daiadier ni hotel iti v tej smeri, dokler ni bil temu prisiljen. Po Monakovem je bil Daiadier žrtev močnih vplivov, ki se jim ni mogel upirati. Monakovski sklepi pomenijo kapitulacijo, ki je bila logična posledica slabe dotedanje polilike. Iz tega poraza se je bilo možno naučiti mnogokaj koristnega. Toda v ta namen je bilo treba začeti z revizijo obveznosti do vzhodne Evrope. Zaradi notranjih nezgod in zunanjih bojev je bila vlada nujno potegnjena v vojno.
Lavalov zastopnik govori za tem o pogajanjih, ki jih je imel Laval svoj čas spomladi leta 1939 s poljskim veleposlanikom v Parizu Lukasietvieczem. Laval je od njega zahteval, da mora poljska vlada začeti s pametno politiko. Poljski veleposlanik mu je odgovoril: Mi vas bomo prisilili iti v vojno.
De Brinon nato navaja nekaj primerov, kako so pritiskali na Daladiera. Ti pritiski so često obstajali v netočnih obvestilih in namenoma slabih nasvetih. V trenutku ko se približujemo končni ureditvi v želji, da zgradimo mirno Evropo, ki bo imela boljše odnošaje z ameriško celino, se nadejamo, da nerazumevanje ne bi smelo dovesti do nadaljevanja vojne in do novih katastrof. Zato Francozi tipajo, da bo ameriški narod pravilno ocenil položaj in zavrnil vsa netočna obvestila in slabe nasvete — je končal svojo izjavo Lavalov namestnik de Brinon.
Italijanski in grški diplomati se vračajo domov skozi Belgrad
Skoplje, 6. nov. m. Posebni vlak, s katerim je potoval italijanski poslanik na grškem dvoru Grazzi z osebjem italijanskega poslaništva, je pripeljal v Skoplje davi ob 4.41. Ob T 10 je nadaljeval pot proti Belgradu. Z istim vlakom |>otuje tudi okrog 200 italijanskih državljanov. ki so živeli v Grčiji. V spremstvu italijanskega poslanika so bili italijanski konzul v Skoplju Venturi in ,iemški konzul llerbert v.Troll, ki sta pričakovala grškega poslanika v Djevdjeliji. Na železniški postaji v Skoplju so italijanskemu poslaniku in njegovemu spremstvu scrvirali čaj.
Belgrad, 6. nov. m. Posebni vlak z erškim diplomatskim osebjem iz Italije je prispel v Bel-erad ob pol 12. Poleg grškega poslanika v Rimu 1'olitisa in drugega grškega diplomatskega osebja sta z istim vlakom .	„..	. , • - • '
I 1* \ ■ ' -s	■ •	N. •	,	«
Na postaji je
hil tudi grški poslanik na nns-t-.n dvoru Bihika Rozeti z vsem osebjem poslaništva.
t	, , . . , Poseben vlak z grškim
diplomatskim osebjem je odpeljal iz Belgrada ob 1.20.
Drugi posebni vlak z italijanskim diplomatskim osebjem iz Grčije pa je prispel na hel-grajsko postajo ob 15.14. Italijanskega j>oslanika na grškem dvoru Grazzia in drugo diplomatsko osebje je na postaji sprejel tukajšnji italijanski poslanik Mamelli z osebjem poslaništva. Z istim vlakom iz Aten je prispelo ludi okroc 60 nemških trgovskih zastopnikov. Vlak je ostal na postaji do 18.05, na kar je odpeljal proli Ljubljani.
Iz Romunije
BukareSta, 6. nov. m. TCP. Včeraj se je pri čelo preseljevanje Bolgarov iz severne Dobrudže Tri bolgarske ladje so priplule v pristanišče Tulea kjer bodo vkrcali izseljence in jih izkrcali v Bal-čekumu, od koder bodo poslani na nove domove.
Budimpešta, 6. nov. m. TCP. Jugoslovanski vojni ataše v Budimpešti general Vučkovič zapušča Bukarešto in se vrača na službo v generalni štab.
Bukarešta, 6. nov. m. TPC. Dne 8. novembra horlo v Bukarešti zelo svečano proslavili imendan kralja Mihaela. Sveti Mihael je tudi zaščitnik le-gionarskega pokrela in bodo tega dno v glavnem mestu Moldavije v Jašiju velike manifestacije.
Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo
Dunaj, 6. nov. m. Pri zadnjih nemško-jugoslo vanskih gospodarskih pogajanjih se z nemške strani pogosto opozarja na ckolnost, rta jugoslovanska uvozna carina na sukanec in tkivo iz celuloze ni izenačena s carino za bombažno blago. Zato so Nemci pri zadnjih pogajanjih izrazili željo, da hi se to izenačenje končno izvršilo. Ker so pa 7. jugoslovanske strani opozorili na številne težave glede rešitve lega vprašanja, je bila sestavljena posebna mešana nemško-jugoslovnnska komisija, ki bo proučila ta problem. Komisija strokovnjakov se bo sestala sredi novembra v Belgradu, kjer bo imela prvo sejo.
Zagrebška vremenska napoved: oblačno. Zemunska vremenska napoved: toplejše vre. me, preležno oblačno v vsej državi. Jasnejše bo le tu pa tam v južnih krajih. Ponekod dež.
Draginjske doklade zasebnih nameščencev
Delojemalske organizacije so predlagale delo-dajalskim organizacijam zvišanje plač za vse zasebne nameščence.
Kot poroča »Trgovski list«, so zastopniki delodajalskih organizacij sklenili priporočiti vsein delodajalcem, da zvišajo plače, oziroma da priznajo draginjske doklade v isti višini kot na Hrvatskem. Nove plače naj bi se izplačevale od 1. novembra naprej. Izključeni pa bi bili od tega
Stanje naših kliringov
Konec oktobra 19-10 je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. oktober 11)10):
Aktivni kliringi: Italija 49,023.336 (+ 6,032.931) din, Francija 7,550.830 (+ 4,311.102) fr. frankov, francosko kolonijo 2,090.030 (+ 275) fr. frankov, Bolgarija 1,904.628 (— 952.740) din in Holaudija 2,026.490 (+ 502.318) bol. goldinarjev.
Pasivni kliringi: Nemčija 7,435.560 (+ 3 milijone 579.144) mark, Madžarska 29,480.576 (plus 11,686.753) din, Romunija 5,023.316 (— 1,007.012) din, Slovaška 26,678.397 (- 341.885) kron, protek-torat (U,106.8-15 (+ 731,726) kron, Turčija 12,766.308 (+ 2,032.998) din.
Iz tega pregleda je razvidno, da v prometu z Nemčijo nismo več aktivni, temveč imamo že znaten pasiven klirinški saldo. Povečal se je naš pasivni klirinški saldo v prometu z Madžarsko in Turčijo, dočim se je zmanjšal v prometu z Romunijo. — Med aktivnimi kliringi imamo povečanje našega aktivnega salda v prometu z Italijo in Francijo, delno tudi s Holandijo, dočim se je naš aktiv, saldo v prometu z Bolgarijo znatno zmanjšal.
Bajič: Delovnopravni zbornik
V zbirki zakonov, ki jih izdaja društvo »Pravnik,« zalaga pa J. Blasnika nasl., univerzitetna tiskarna in litografija v Ljubljani je izšel četrti zvezek, ki vsebuje delovnopravne predpise, katere je zbral in uredil i« delno 6 komentarjem opremil dr. Stojan Bajič, univ. docent.
Zbornik vsebuje vse delovnopravne predpise in navaja delno ali v celoti vse zakone in uredbe, pravilnika in navodila, ki jih vsebujejo. Zbirka obsega 24 pravnih virov in sicer obravnavajo prvi viri službeno razmerje, drugi del 6e nanaša na ureditev kolektivnih odnosov, nato pa 6lede viri, ki se bavijo z zaščito dela v širšem sm<6lu. Dodana je uredba, ki obsega važne določbe o delni preureditvi države na podočju socialne uprave.
Zbornik bo prišel izredno prav, ker je delovno-pravna zakonodaja razmetana po tolikih pravnih virih, da se je celo pravniku kar težko znajti in so nekateri viri toliko starejšega datuma, da skoro niso vsem več dosegljivi. Tako n. pr. segajo naši viri že v leto 1921, ko so bile postavljene osnove naše tozadevne zakonodaje, da izvzamemo obči državljanski zakonik iz leta 1811 (kako navdušujoč vzgled za našo zakonodajo glede minljivosti pravnih predpisov!). Zbornik vsebuje tudi novejše, niso pa mogle biti vpoštevane naravno najnovejše izpremembe. Toda tudi za to je preskrbljeno, kajti h knjigi bodo izhajali tudi dodatki in je temu primerno opremljen tudi vezani izvod. To bo vsekakor povečalo že itak znatno praktično vrednost knjige.
Knjiga obsega 494 in XIII str., vezana stane 190 din.
Davčno vprašanje v poplavljenih, predvsem obmejnih krajih
Prejeli smo:
Te dni dostavljajo davčne uprave potom občinah davčne položnice, kf jih je smatrati za davčne opomine Iste navajajo celoletni predpis vseh vrst državnega davka in doklad ter tozadevne dolgove iz prejšnjega leta. Na zadnji strani po> ložnic je tudi opozorilo, da je zahtevani znesek plačati do 15. XI. t. 1., sicer se 8 dni pozneje uvede rubež s predpisanimi stroški. Seve slede nato tudi hujše posledice, kakor, zaračunavanje 6% obresti, dražbe itd Te položnice obenem vsakemu davkoplačevalcu kažejo celoletni predpis vsega davka.
Prvo, kar so davkoplačevalci ugotovili, je: Davek v tem gospodarsko katastrofalnem letu je znatno zvišani — Vemo, da po obstoječih predpisih pride zaradi ujmov priznani odpis davkov kasneje, navadno šele prihodnje leto. Vemo pa tudi, da 1. obresti prično po zdaj že predpisanem davčnem znesku teči takoj! 2. se vsak odpis upošteva šele naknadno ob tozadevni dokončni rešitvi! 3. da so običajni davčni odpisi tako neznatni, da niti blizu niso sorazmerni z dejansko po elementarni škodi znižanim katastralnim donosom poškodovanih kultur n. pr. letos zaradi zimskega mrazu, toče in neprenehnih deževnih nalivov skoraj docela uničeni in še mnoga leta na teh posledicah trpeči vinogradi in sadonosniki, po istih ujmah ter zlasti po poplavah uničena dolinska polja, posebej še travniki, čemur sledi pomanjkanje živil za ljudi in živino, slednjo povrh ogrožajo razne kužne bolezni.
Temu vsepovsod, osobito pa v pokrajinah, težko prizadetih po omenjenih vremenskih nepri-likah, pa se na drugi strani pridružujeta 2 drugi dejstvi: 1. Stalno naraščajoča, neznosna draginja, ki se z izjemo vina in sadja (katerega itak nimamo) nanaša le na nekmetske pridelke, zaradi česar sorazmerno niti blizu ne odtehta vnovčevanja skopo pridelanih kmetskih pridelkov! 2. Niti četrtina ozimne setve letos še ni pod zemljo!
Naše časopisje je letos dovolj razpravljalo o obupnem položaju naših zaradi navedenih ujmov naravnost katastrofalno prizadetih krajev Klicalo je na pomoč za regulacijo raznih rek in potokov, 7.a znižanje ozir. celotni odpis letos v prizadetih krajih neosnovanih davkov itd. Komaj je n, pr. v
povišanja nameščenci, katerim so bile plače zvišane z odredbo o minimalnih plačah, ker banovina Hrvatska nima minimalnih mezd za zasebne nameščence. Delojemalske organizacije so vložile na g. bana prošnjo za uvedbo poravnalnega postopanja. Kr. Banska uprava je sedaj sklicala tozadevno poravnalno razpravo za 12. november ob 10 dopoldne v banslti palači.
Izpremembe o odredbi o minimalnih mezdah.
Izpremenjena je odločba o minimalnih mezdah za nekvalifizirane delavce (delavke) v Sloveniji tako, da preide izdelovanje drobnega elektrotehničnega, telefonskega in telegrafskega instalacijskega materijala, baterij in potrebščin za radio, izdelovanje in popravljanje glasbenih instrumentov iz skupine pod čl. 2 odst. 1 v odst. 2 in velja torej za to stroko minimalna mezda 4.75 oz. 450 din za delavce (delavke) v starosti nad 18 let, doslej 5.50, oz. 5 in za delavce (delavke) pod 18 let 3.75, oz. 3.50 (doslej 4.25, 3.75) din na uro.
Zmanjšanje bencinske kvote za industrijske motorje. Iz Belgrada poročajo, da se na merodajnih mestih proučuje vprašanje nadaljnega zmanjšanja kvole bencinske mešanice za industrijske motorje. V ta namen bo izvršena revizija vseh dovoljenj, ki so bila izdana industrijskim podjetjem.
Kože in usnje. Zagrebški listi so začeli pisali, da nastopa v Zagrebu občutno pomanjkanje usnja, zaradi česar so sc čevlji znatno podražili. Pišejo nadalje, da so zaradi jirepovedi izvoza surovih kož iz Hrvatske prenehali slovenski usnjarji z dobavami usnja v banovino Hrvatsko. To čutijo najbolj hrvatski trgovci in čevljarji, ki so prej največ nabavljali v Sloveniji. Zaradi lega so sedaj sami hrvatski interesenti začeli akcijo pri bnnski oblasti, da naj se dovoli zopet izvoz surovih kož v Slovenijo, kar bi omogočilo dovoz usnja iz Slovenije na Hrvatsko. Tako pravijo, da je pričakovati v kratkem -ukinitev prepovedi izvoza surovih kož iz banovine Hrvatske — Ne da bi se hoteli spuščali v polemiko, toda zdi se nam, da bi bilo boljše, če bi hrvatske oblasti prej premislile, kai bodo povzročile s svojimi ukrepi, ker morajo prihajati sedaj hrvaški interesenti sami in zahtevati ukinitev že omenjene prepovedi.
Vpisi v trgovinski register. V trgovinski register je bil vpisan dne 19. oktobra banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani. Lastnik zavoda je dravska banovina. Predsednik zavoda jo Franjo Snoj, bivši minister, podpredsednik inž. Muri Lani-bert, banov, kmetijski svetnik, prokura pa je podeljena Nagodelu Leopoldu, ban. pog. uradniku v Ljubljani. — Nadalje je vpisana delniška družba Učiteljska tiskarna z glavnico 250.000 din. Od te glavnice je aport prejšnje zadruge z omejeno zavezo v znesku 171.250 din, dočim je bilo v gotovini plačanih 78.750 din (to je 315 komadov delnic). Upravni odbor tvorijo: Michler Ivan, Grum Rado, Napokoj Josip, Likar Jela, Stravs Karel, Pogačnik Janko, Womer Ivan. — Nadalje sta bili vpisani še tvrdki: Bogdan Žilič & Comp., trgovina z železnino, porcelanom in steklenino na drobno, Ljubljana, družbenika Žilič Bogdan in Žilič Mara; »Kred,ic Močnik et Ko., Radovina pri Gorjah, pridobivanje, izdelovanje itd. krede, družbenika Močuik Fran in Šanca Ivan.
Likvidacija. Gradbena in kreditna zadruga »Dom in vrte, reg. zadruga z n. zavezo v Ljubljani; Kmetijska zadruga v Ambrusu, r. z. z o. z.
Likvidacija: Grand Hotel Sloboda, d. d. v Novem Sadu.
Občni zbor. Gostilničarska pivovarna Laško ima 21. novembra ob 15. v salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani občni zbor. Na dnevnem redu
Dve praktični knjižici za gospodinje
Dve knjižici Slovensko krščanske ženske zveze v Ljubljani. Slovenska krščanska ženska zveza v Ljubljani je izdala dve priročni knjižici v skoraj žepni obliki, ki bodo prav prišle vsem slovenskim gospodinjam in ju bodo moglo vedno vzeti s seboj ter jih rabiti. Tako je dr. Matej Justin napisal na 74 straneh kratek pregled Zdravilnih »rastlin, njih zdravilnih snovi in delovanja. Stara navada je namreč že, da mati mora biti tudi zdravnik v družini ler si pri lažjih obolenjih otrok mora iskati leka pri zdravilnih rastlinah. Tudi novodobni zdravniki se jx>vračajo k zdravilnim čajem. Važno pa je, kdaj je treba nabrati te čaje, da imajo zdravilne snovi v sebi. Vse to skuša v kratkih besedah podati dr. Justin v tej knjižici, ki ima celo nekaj podob rastlin, kar je zelo podučno in potrebno. Seveda se knjižica ne moro ozirati na vse naše lečilno rože, temveč samo na nekatere najvažnejše. Za tiste, ki se hočejo bolj strokovno poglobiti v zdravilne rožo, pa je pri Jugoslovanski knjigarni izšlo veliko delo prof. Mihelčiča Zdravilne rože.
Drugo knjižico v založbi Ženske zveze pa je napisala Helena Kelhar ter jc še bolj praktičnega značaja. Na 80 straneh je namreč pod naslovom Kuhaj varčno in dobro (11. zv.) zbirka dobrih in jx>ceni kuhinjskih receptov, ki so razdeljeni [khI osem poglavij (juhe, zakuhe, mesne jedi, narodne mesne jedi, samostojne jedi. priloge, prikuhe. sladice ter še nasveti). Knjižica je namenjena predvsem mlajšim gospodinjam, ki morajo imeti veselje do kuhanja pa tudi možnost različnega prirejanja jedil. Ta knjižica je že drugi zvezek knjižice z naslovom: Kuhaj dobro in poceni. Vsi recepti (zapiski), ki so v tej knjižici, veljajo za štiri osebe.
Kakor vidimo, sla obe knjižici zelo praktični za domače gospodinjstvo ter poleg tega šc zelo
je poleg računskega zaključka za 1939-40 tudi dopolnilna volitev v upravni in nadzorstveni svet.
Varčevanje s kruhom v Švici. Ker Švica že' dali časa ni uvozila nobene pšenice, je švicarska vlada sklenila poostriti predpise glede peke kruha. Doslej jc bilo prepovedano izdajati sveži kruh in pecivo, sedaj pa je la rok podaljšan na 48 ur, tako da se more kruli in pecivo prodajali šele po 48 urah po peki. Nadalje je prepovedano pekarnam delati med 15 in 2 liro in ob nedeljah in praznikih.
Železni kovanci na Madžarskem. Doslej so imeli na Madžarskem kovan drobiž za 1 in 2 vinarja iz zmesi, ki je vsebovala 95% bakra, 4% cina in 1% cinka. Po novem pooblastilu vladi pa bo novi drobiž kovan samo iz železa. Obenem jc zvišana meja za kovanje drobiža od 50 na 60 milijonov pengo.
Velika pozavarovalna družba v Italiji. .V Italiji je bila z glavnico 200 milij. lir osnovana nova pozavarovalna družba z imenom »Cotnpa-liia di Koma«. Glavna delničarja sta Instituto nazionale di assicurazione in Assicurazioni generali v Trstu. Naloga nove družbe je razširiti pozavarovalstvo Italije po evropski celini
Električni bicikli. Na Norveškem so začeli izdelovati bicikle na električni pogon. Zaenkrat bodo naredili 100 kosov, od katerih je 60 že prodanih. Cena je 1980 norv. kron za kos obenem z napravo za polnitev. Tudi na Švedskem bodo začeli izdelovali lake bicikle, pa bodo znatno cenejši.
Borze
Dne 6. novembra 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 8.319.943 din, na belgrajski pa 4.150 mark ]x> starem in 524.000 po novem tečaju in 196.000 din v zasebnem kliringu z Bolgarijo, nada je 57.485 švicarskih frankov in 15.504 dolarje. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 966.000 din.
Ljubljana — uradni tefnjl:
London 1 funt . . , , , , 175.10— 178.30 Newyork 100 dolarjev . « , 4435.00—44.85.— Ženeva 100 frankov . , » . 1926.84—1056.84
Ljubljana — svobodno tržiščet
lxindon 1 funt . . . , , s 216.55— 219.75 Newyork 100 dolarjev i . 54.SO.OO—15520 — Ženeva 10 frankov ., ... i 126S.88—1278.88
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka ; i ... . 1772.00—1792,—
Zagreb zasebni kliring: Solun 100 drahem .»«,-.. 42.65—43.35
Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem .>»»<» 42.65—43.35 Sofija 100 din .»><.«». 51.28—52.88
Curih. Pariz 9.93.75, London 7.125, Nevvvork 431.50, Bruselj —, Milun 21.80, Madrid 40, Amsterdam —, Berlin 172.60 (reg. inarke 50.50, trg. marke 29). Stockholm 102.90, Register mark 50.50, Varšava llcndcls mark 29.—, Buenos-Aires 100.50,
Vrednostni papirji Vojna Skoda:
v Ljubljani 443 —446 v Zagrebu 444.50—446 v Belgradu 441.50—443
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 98—100. agrarji 37—58, vojna škoda promptna 443—446, begluške obveznice 76—78, dalm. agrarji 70—71, \% Blerovo posojilo 99— 100, 7% Blerovo posojilo 95.50—94.50, 7% posojilo Drž hip banke 100—102, 7% stab. posojilo 93—95. — Delnico: Narodna banka 6.400— 6.700, Trboveljska 310—350, Kranjska industrijska družba 136 denar.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 99 denar, agrarji 53 denar, Vojna škoda promptna 444.50—446 (444.50), begluške obveznice 77.50 blago, dalm. agrarji 71 blago, 'o% šumske obveznice 71 blago, 4% severni agrarji 52.50—53.25, 8% Blerovo posojilo 1()0—101, 7% Bletovo posojilo 94 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab posojilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 6.450 blago, Priv. agrarna banka 193 denar. Trboveljska -,45—350 (347.50, 350), Sladk. tov. Bečkerek 650 nenar, Oceania 700 denar.
poceni. Stane namreč vsaka samo 4 din! Vidi se, da je Ženska zveza hotela dati svojim članicam in vsem slovenskim ženam res praktično, vsakdanjemu življenju zelo potrebno ter poceni knjižico, ki si jo lahko nabavi vsaka gospodinja in jo tudi priporočamo.
Nemški glas o vrnitvi Nemcev iz severnih in vzhodnih pokrajin v novo ozemlje
Nemška založba »Nihelungen-Vcrlag, Bcrlin-Leipzig« je izdala in poslala našemu listu v objavo 5 knjižic s skupnim naslovom »Volksdeutsche lleinikehr« (Povratek nemškega ljudstva v domovino) in s posebnimi naslovi: »Baltischer Aulhruch zuni deutschcn Osten« (Odhod iz baltiških pokrajin na nemški vzhod); »Baltcnhriefe zur Riickkchr ins Keich« (Baltiška pisma k povratku v rajh); »Neue Heimat Posen« (Nova domovina Poznanjsko); >135.000 gewannen das Vatcrland« (135.000 jih je pridobilo domovino) in »Ostland kehrt helm« (Vzhodna pokrajina se vrača domov). — Vseh pet pričujočih knjižic je izšlo |»od skupnim uredništvom dr. Ilansa Kriega, ki je prvi dve knjigi tudi sam spisal in objavil. Tretjo je napisal dr. Emil Hoff-mann, četrto llellmut Soinmer, peto pa Friedrich Lange.
Knižica »Odhod iz baltiških pokrajin na nemški vzhod« izčrpno obravnava zgodovino baltiških pokrajin (Letonske, Estonske, Lalvijc), ki jih je nedavno zjasedla Rusija. Po zgodovinskih podatkih, ki poudarjajo veliki pomen nemškega življa v teh pokrajinah, opisuje člankar z živo in toplo besedo preselitev nemških družin iz teli pokrajin v novo ozemlje na Poznanjskein. Preselilo se je vsega skupaj 60.000 ljudi, in ker se je vse zgodilo v najkrajšem času. so oblasti na dan odpravile po 1000 ludi in jih opremile s potrebnimi domovinskimi listinami. V knižici je več jako lepih umetniških slik s poli Baltov v nove
Belgrad. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100 (100), agrarji 58 denar, vojna škoda promptna 441.50—443 (444, 4-10.50), begluške obveznice 76.25 denar, dalm. agrurji 69.25—69.75 (69.23), b'"c šumske obveznice 69.25 denar (69.25), 4% severni agrarji (53), 8% Blerovo posojilo 100—101, 7% posojilo Dr/, hip, bunke (100). — Delnice: Narodna banka (6.500), Priv. agrarna banka (196).
2itnl trg
Novi Sad. R ž bač. 328-330, ban. 326—28. — Ječmen bač. srem. 335—337.50. — Ko. ruza bač. nova sušena pariteta Indjija 254— 56; bač. nova sušena pariteta Vršne 252—54. —■ Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
Cene živine in kmetijskim pridelkom
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Slov. Konjice dno 28. oktobra t. 1.: voli I. vrsto din 9, voli II. vrste din 8, voli III. vrste din 7.50, telice 1. vrste din 9, telice II. vrste din 8, telice III. vrste din 7.50, krave I. vrste din 8, krave II. vrste din 7, krave III, vrste din 6, teleta I. vrsle din 10, teleta II. vrste din 9, prašiči špeharji din 17, prašiči pršutarji din 14, za 1 kg živo teže. — Goveje meso I. vrste din 16, goveje meso II. vrste din 14, svinjina din 18, slanina din 22, svinjska mast din 26, čisti med din 21, neoprana volna din 25—30, oprana volna din 27— 50, goveje surove kože din 24, telečje surovo kože din 24, svinjske din 18 za kg. — Pšenica din 450, ječmen din 500, rž din 450, oves din 350, koruza nova din 450, fižol din 600—700, krompir din 150, lucerna din 120, seno din 90—100, 6lama din 60, jabolka I. vrste diu- 500, II. vrste din 450, III. vrste 350, pšenična moka din 500—900, koruzna moka din 500, ajdova moka din 700 za 100 kg. Trda drva din 125 za 1 m3, jajca din 1.50, za komad, mleko 2—2.50 za 1, surovo maslo din 48 za kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 7—8 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 8—10 za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Lendavi dne 31 oktobra t. I.: Biki I. vrste din 8, biki II. vrste din 6.50—7, telice I. vrste din 8, telice
11.	vrste din 6.50—7, krave I. vrste din 6—6.50, krave II. vrste din 5—5.50, teleta I. vrste din 9, teleta II. vrste din 7—8, prašiči špeharji din 10—
12,	za kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del din 15, zadnji del din 16, goveje meso
II.	vrste prednji del din 12, zadnji del diu 14, svinjina din 17—19, slanina b.rez kože din 24, svinjska mast din 25, goveje surove kože din 24, telečjo surove kožo din 24. — Pšenica 300, ječmen din 350, rž din 310, oves din 280, koruza din 220, fižol din 350—500, krompir din 100, seno din 80—100, jabolka I. vrste din 450, II. vrste din 340, pšenična moka din 900, koruzna moka din 350, ajdova moka din 600, za 100 kg. — Trda drva din 90—157.50 za 1 m3, jajca din 1.1.25, za 1 komad, mleko diu 1.50—2, za liter, surovo maslo din 30—40 za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 6—8 za 1, finejše sortirano vino pri vinogradnikih diu 10—12 za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Celje dne 2. novembra t. L: voli I. vrste din 8.50, voli II. vrste din S, voli III. vrste din 7.50, telice I. vrste din 850, telice II. vrste din 8, telice III. vrste din 7, krave 1. vrste din 6 do 7, krave II. vrste din 5 do 6, krave III. vrste din 4 do 5, teleta I. vrste din 10, teleta 1L: V/ste din 9, prašiči špeharji din 15 do 16, prašiči pršutarji din 13 do 14, za 1 kg žive teže. — Goveje liie^o I. vrste prednji &el din 16, zadnji del din 18, goveje meso II. vrste prednji del din 13, zadnji del din 15, svinjina din 16 do 22, slanina dim 24 do 25, svinjska mast din 25 do 28, čisti med din 2S, goveje surove kože din 21 do 23, telečje surove kože din 23, za 1 kilogram. — Pšenica din 425, ječmen din 400, rž din 425, oves din 350, koruza din 42(1, fižol din 500 do 600, kromj»ir din 160 do 185, lucerna din 140, seno din 110, slama c.in 60, jabolka I. vrste din 500, II. vrste din 400, 111. vrste din 380, hruške I. vrste din 6(K>, II. vrste din 500, III. vrste din 400, pšenična moka din do 900, koruzna moka din 550, ajdova moka din 700, za 100 kilogramov. — Trda drva din 112.50 za 1 m3, jajca din 1.75, za 1 komao', mleko din 2.50 za liter, surovo maslo din 36 do 44 za 1 kilogram.
Živinski seiml
Živinski sejem v I.embergu obč. Šmarje pri Jelšah dne 25. oktobra t. 1. Dogon: 271 glav govedi. Odprodanih ca 5590. Cene: voli 1. vrste do 9.25 din, voli II. vrste do 8 25 din, voli
III.	vrste do 7.25 din, telice l. vrste do 9.25 din, telice II. vrste do 8.25 din, telice III. vrste rio 6.50 din, krave l. vrste do 9 din, krave 11. vrste do 8 din, krave III. vrste do 6.25 din, telela I. vrste do 10.50 din, teleta II. vrste do 9 din za 1 kg žive teže.
kraje. — Druga knjižica »Baltska pisma k povratku v rajli« objavlja sama pisma raznih Nemcev (družin, mater, očetov, sinov itd.), kako jim je bilo pri srcu, ko so zaslišali poziv Velike Nemčije k sebi, kako so odhajali z bivšega doma, kaj so doživljali na prevozu po cestah, rekah in jezerih. Pisma so toplo pisana in izražajo čustva ljudi, ki zapuščajo stare domove in se vračajo v deželo pradedov. — V tretji knjižici »Nova domovina Poznanjskac so sami lepi in umetniško dovršeni fotografski posnetki pokrajin, mest. cerkva, znamenitih stavb itd. iz Poznanja. — Četrta knjižica opisuje pohod tistih 135.000 Nemcev z družinami in blagom, ki so se pred letem v najhujšem mrazu in ledu preselili iz Galicije, Vo-linije in sosednjih krajev v Veliko Nemčijo. Posebno ta knjižica je izpod peresa H. Sommerja jako toplo in umetniško pisana in z živo besedo objavlja različne prigode in doživetja nemških družin z več otroki, kako so odhajali s svojih do-doniov, kaj so doživljali na poti in kako prisrčno so jih sprejeli Nemci v novih krajih. V knjigi ne manjka sočustvovanja z ljudmi, ki so se težko odtrgali s svojih bivših domov, pa ki so se vendarle odzvali klicu voditelja Hitlerja, da so zadušili v sebi domotožje in se žrtvovali z veseljem za na pot. z zaupanjem v lepšo bodočnost — Peta knjižica »Vzhodna pokrajina se vrača domov« vsebuje izčrpen opis Nemcev iz Me-mela, Gdanska, zahodne Pruske, Šlezije, ki so prišli v svojo domovino. O vseh teh krajih so zgodovinski podatki, povsod je poudarjen pomen nemškega življa in dela in žilavost v zgodovinskih časih in v sedanjosti. Omenjeno ie obširno tudi trpljenje Nemcev v teh krajih .izraženo je veselj zaradi prihoda Nemcev v te kraje.
V vseh petih knjižicah je iasen izraz tega časa, ko se selijo ljudstva, ko živimo v dobi, ko je vse prenovljeno, nemirno in ki nnlaca po-edincu in skupnosti težavne naloge, ki zlasti zahtevajo samozatajo, pozabo vsega, kar je bilo, in železno zaupanje v boljšo bodočnost.
Pogajanja z Italijo	i
Pričakovati je, da se bodo v kratkem začela j gospodarska pogajanja med našo državo in Italijo. ! Pri teh pogajanjih bo šlo v prvi vrsti za vpraša- j nje blagovnega prometa. Predvsem nas zanima uvoz bombažne preje in fioce na osnovi najnovejšega sporazuma v Benetkah. Ne bo pa govora o novih kontingentih, ker so bili ti že določeni do konca junija 1941. Pač pa bodo najbrže izpre-menjeni nekateri dosedanji kontingenti, uvedeni pa tudi neki novi. Ni pa tudi še rešeno vprašanje nekaterih naših blagovnih pošiljatev, ki se nahajajo blokirane v italijanskih pristaniščih in lukali, za kar so zahtevali Italijani razne protiusluge, na katere smo pristali. Kaže do ba do pogajanj prišlo v drugi polovici meseca novembra 1940.
grozno letos po poplavah trpeči Pesniški dolini le za silo izginila voda, že so poplavam sledile davčno-rubežne komisije. Videle so še vedno lahko ne več kulturam, marveč močvirjem slična zemljišča, od nalivov gnijoče njivske, travniške i. dr. parcele, in njih čisti donosi —O—I Zgodnji okto-berski sneg je vse še znatno stopnjeval!
Obračamo se slednjič v tem letu s tole prošnjo:
1. Znižajte letošnje davčne predpise v vseh poplavljenih in po drugih ujmih prizadetih krajih na skrajni minimum, če je celoten odpis nemogoč, pač pa raztegnite odpise na vse vrste davkov, ne ie na državne, sicer so odpisi neznatni! 2. Izterjavo letošnjih in zaostalih davkov v teh, zlasti obmejnih krajih preložite na prihodnja — boljša leta! 3. Brišite zamudne obresti za tekoče in zaostale starejše davke!
•
Dolenjsko robido je pomagala Suhi Krajini
Ni skorai pokrajine na Dolenjskem, ki bi bila zaradi Krasa tako hudo udarjena kakor prav Sulia Krajina. Pa ni samo pomanjkanje tekoče vode edin nadloga, ki tare prebivalce Suhe Krajine. Tudi zemlja je skopa in nerodovitna, tako da od kmeti jslva prebivalci nimajo mnogo dohodkov, sai so veseli, če pridelajo toliko, kolikor družina porabi. Les sam, ki ga v gozdovih na planoti Suhe Krajine ni nialo, pa tudi ne donaša toliko kakor drugod, ko so na razpolago cenene prometne zveze. Zato ni nič čudnega, če velja Suha Krajina tudi za eno izmed najbolj siromašnih pokrajin v Sloveniji.
Letos pa ie pomagala Suhi krajini redka konjunktura, ali če hočete, vojska, ki je izbruhnila v Evropi. Zapora na morjih je Evropi preprečila dovoz zadostnih količin čaja; na katerega so se ljudje prav tako navadili kakor na kavo. Ker pravega čaja sedaj ni, si države pomagajo s primernimi in lahko rečemo še bolj zdravimi nadomestki, to so čaji iz zelišč, ki rastejo tudi v Evropi in pri nas. Prav dobre čaje da v zvezi z drugimi rastlinami robidovo listje Seveda tega nikjer v Evropi doslej niso industrijsko pridelovali. Zato so sc države, zlasti Nemčija, obrnile na deželo, kjer robida raste po gozdovih in posekah sama od sebe in so bile organizirane tudi družbe, ki naj bi skrbele za uvoz robidovega listja.
Tako se je zgodilo, da ie letos Suha Krajina, ki je na robidah res bogato založena, prišla v izreden položaj, da je na debelo dobavljala posušeno robidovo listje. V Suhi Krajini rasle 15 vrst raznih robid. Izmed teh jih je uporabnih za čaje samo 8 vrst, medtem ko so druge vrste za čaj neprimerne že zaradi okusa in kemičnih sestavin, ki jih ima listje. Najbolj primerno za čaj je listje robide, ki ie zelo bodeča in ima rdečkaste vejice ter raste po kraškem in kamenitem svelu na grmih. Neprimerne pa so robide, ki se plazijo po zemlji in ki rastejo po močvirjih. Na to so morda v Suhi Krajini lelos premalo pazili.
Letos ie posebna konferenca obravnavala izvoz robidovega listja v Nemčijo, ki je odločila, da bo mogoče izvozili 500—600 vagonov lepega robidovega in malinovega listja. Za nakup in organizacijo je bilo prvotno določeno, da se bo ustanovila delniška družba s pomočjo naših trgovcev in s pomočjo nemškega kapitala v Zagrebu ali Ljubljani. V ta namen je bil določen in odobren prvi kredit v višini enega milijona dinarjev pri občem jugoslovanskem bančnem društvu v Zagrebu. Že spomladi je bila ludi določena cena 40—45 nemških mark za 100 kg robidovega listja, postavljenega na mejo Nemčije Te cene so bile primerne in še danes držijo za lepo blago. Zanimivo pa ie, da nismo dosegli prvotno določene količine robidovega listja in da smo doslej izvozili komaj tretjino.
Največ robidovega listja so nabrali seveda v Suhi Krajini. Najboljši čas za obiranje listja je meseca junija in juliji. Vendar 80 nekateri prekupčevalci še v naprej kupovali robidovo listje in prebivalci Suhe Krajine so ga tudi še naprej nabirali. Ulede na trdo delo, ki so ga v Suhi Krajini navajeni, je bilo obiranje robid razmeroma lahek, pa tudi donosen posel. Letos poleti je bila cena za robidovo listje že okrog 4 din za kilogram. Na jesen se je cena še dvignila in je bila prejšnji mesec 4.75 do 5 din za kilogram suhega listja. Od nekaterih družin so skoraj vsi člani v poletju obirali robide, pa se jim je to tudi izplačalo. Fantje in dekleta so odhajali že zgodaj zjutraj v gozdove in na planote, poraščene z robido, in začeli z delom. Vejice robid so osmukali in stresali tako nabrano listje ali v košare ali pa v predpasnike. Vsak na-
Pazite kaj pijete!
m
^^^r Zahtevajte vedno našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za razne bolezni srca, želodca, jeter, žolča, ledvic razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev
ono z rdečimi srci!
biralec je nosil s seboj vrečo, v katero je vsipal nabrano listje. Vse dopoldne in tudi prve popoldanske ure so obiralci redno vztrajali pri delu. Pri toni pa so se jim vrečo že pošteno napolnile in okrog dveh ali treh popoldne so prihiteli že domov in dali listje sušit. Dobri obiralci so nabrali v enem dnevu 25 do 30 kg suhega listja. Povprečno pa so vsaj koliko toliko ročni obiralci nabrali na dan okrog 20 kg suhega listja. Ko je bilo listje suho, so ga redno čakali prekupčevalci. Če upoštevamo ceno, vidimo, da je obiralec na dan lahko zaslužil okrog 100 din, če je bil priden; seveda pri tem še ni vračunan strošek za prevoz v Zagra-dec in delo, ki ga je dalo sušenje. Prav gotovo pa je bil to dober zaslužek in je revno prebivalstvo v Suhi Krajini imelo od tega obilo koristi.
Tudi prekupčevalci, ki so si za središče svojega delovanja izbrali Zagradec, so imeli obilo dela, pa seveda tudi zaslužka. Nekdo izmed njih si
jo celo dal prepeljati v Zagradec stiskalnico, s katero je stiskal suho listje v balo in ga potem že v balah odpošiljal naprej. Najbolj pa se bo seveda poznala dobra letina Suhokranjceni, ki jim želimo, da bi zasluženi denar pametno in dobro izkoristili. Pri nas na žalost le preradi pozabljamo, da na sedem debelih let pride tudi sedem suhih let. Prav gotovo je, da robidovo listje vedno ne bo imelo tako dobre cene in zato naj vsak gleda, da bo to dobro letino v robidi na svoji kmetiji ali svojem posestvu izkoristil tako, da mu bo liasnila tudi v kasnejših letih, ko robida morda ne bo več tako spoštovana in cenjena kakor letos. Tudi bi bilo prav, da bi obiralci kar najbolj pazili, da bi nabirali le dobro robidovo listje ter si tako ne skva-rili možnosti za izvoz listja v časih, ko ne bomo edini, ki bomo mogli razpošiljati surovine za rastlinske čaje. Če se je letos glede tega kaj zagrešilo, naj se pa popravi prihodnje leto.
Vsi sveti v Belgradu
Belgrad novembra.
Nekaj lepega je doživetje praznika Vseh svetih in dneva vseh mrtvih v mestu, kjer imaš živ občutek, da je večina prebivalstva sicer tuja tvoji veroizpovedi in tvojim verskim tradicijam, toda večina, ki spoštuje tvoje svetinje. Tak občutek smo imeli vsi Slovenci v Belgradu, prav tako Hrvatje, Dalniatinci, katoliški Vojvodinei, katoliški Albanci, Nemci, sploh vsi, ki smo čutili na dan 1. novembra potrebo, da se poklonimo spominu svojih pokojnih. Z največjo ljubeznivostjo so nam pravoslavni sodržavljani pojasnjevali, kako najlaže pridemo na katoliško pokopališče in splošen vtis je bil, da so pravoslavni sami čutili potrebo, da dajo katoličanom prednost pri vstopu na tramvaj, na avtobus. Še več, ta lepa navada obiskovanj prebivališča pokojnih na dan 1. novembra prehaja tudi na Srbe. Pravoslavno pokopališče je od katoliškega ločeno s pregrajo in s cestiščem, toda tudi pravoslavno pokopališče je bilo na katoliški praznik polno obiskovalcev.
Ko sem si nekoliko ogledoval pravoslavno pokopališče, sem bil malo presenečen. Na lepih spomenikih, na mramornih ploščah, kjerkoli je bilo kaj opaziti: zgodovinska imena, imena, ki so ustvarjala zgodovinski polet srbskega naroda. Torej tu so pokopani slavni vojskovodje, pisatelji, misleci, tukaj so spominske plošče za velike politike, kulturne delavce, za ljudske tribune in gospodarstvenike. Sprehod po belgrajskem pravoslavnem pokopališču, to je velik seminar iz srbske narodne zgodovine.
Cvetje je sedaj v Belgradu drago. VendaT so dobili obojni verniki, katoliški kakor pravoslavni, čudovite krizanteme v najbolj pestrih barvah, lepe kakor jih niti v Ljubljani ne bi mogel zlepa človek najti. Tu skoraj ni belili kri-zantem, vse prehajajo v vijoličasto ali rdečkasto
barvo in drago so. vendar, kdor je imel kakega svojca na pokopališču, žrtvoval je morda zadnjih deset dinarjev, da je počastil spomin svojih rajnkih. Kult do prednikov, do pokojnih svojcev je tu v Belgradu morda še večji kakor v katerem koli slovenskem mestu.
Prodajalka sveč mi je vsilila svečo. Nikogar nimam na belgrajskem pokopališču, vendar sem moral kupiti svečo. Prižgal sem jo na grobu nekoga, katerega družine najbrže nikoli ne bom poznal: vojak Jakob Strauss, padel 1. 1915 v Belgradu, doma iz Bavarske. Naj spi, junak Nemčije, daleč stran od 6voje domovine, k^ je sedaj zopet v vojni. Neopazno sem gledal: Slovenci v Belgradu, osamljeni in prepuščeni sami sebi, vsi so prižigali svečke na grobovih takih, kjer spe neznanci, s tem so se oddolžili onim, ki jim počivajo v rodni slovenski zemlji!
Sredi katoliškega pokopališča, pri veliki kapelici, je zopel pevski zbor: otožne hrvatske nagrobne melodije. Ljudje so jokali. Skupina usnii-ljenk jo čakala, da more na grobove: pravoslavni verniki so takoj napravili prostor in usmiljenke so mogle mirno, sredi gneče, iti do grobovja.
Čudovito je italijansko vojaško pokopališče. Nekoliko manjše je v Belgradu kakor je v Ljub-lani. Toda zgrajeno prav v istem slogu. Nizki križi iz betonskega kamna, na prvi pogled se ne loči grob preprostega vojaka od majorjevega: vsi grobovi so enaki, v smrti je vsak Italijan tudi tu: >11 soldato«. Ta nema posmrtna manifestacija italijanske kulture učinkuje tudi tu v Belgradu.
Resničen je rek: na grobovih so spozna kultura mesta in naroda. Obisk dne 1. novembra na belgrajskem katoliškem in pravoslavnem pokopališču me je prepričal, da še vedno živi v tem mestu, prestolnici naše države, globoka pieteta do rajnih.	C. Kočevar.
Pogled na preplavljeno ulico in porušene hiše v mestn Torrelo v Kataloniji na španskem, kjer so pred nedavnim divjale velike povodnji.
Ji
grandvisibl
^ jAlok^ai
med nalivnimi peresi'
Dobi se r rseh boljših papirnicah in knjigarnah.
Adelchi Serena, novi generalni tajnik fnšistič-ne stranke v Italiji in naslednik Muttija, ki je odstopil in sc prijavil kot prostovoljec v italijanskem letalstvu.
Pomorska bitka pred Atenami
lela 480 pred Kristusom
Grške vode so bile od nekdaj pozorišče velikih pomorskih bitk. Znano nam je iz zgodovine starega veka, da so se zlasti hudo poprijeli v tem morju Giki in Perzijci v letu 480. pred Kristusom. Atenci, ki so imeli takrat svojo lastno državo, so se dobro zavedali, da Perzijcem ne morejo biti kos na suhem, zato so na prigovarjanje vojskovodje Temistokleja zgradili močno brodovje, ki naj bi odločilo zmago v prid Grkom. Perzijcem je takrat vladal kralj Kserks. Ta je z vojsko 100.000 mož prekoračil dardanelčke ožine ter začel prodirati na jugozahod proti Atenam. Njegovo vojsko na suhem je podpiralo brodovje 1200 ladij. Pri termo-pilski soteski so zaustavili Perzijcem pot junaški Spartanci pod vodstvom kralja Leonida. Po hudih borbah 60 si Perzijci s pomočjo izdajalca Efialta izsilili prehod, pri čemer je padel kralj Leonida s svojimi Spartanci. Istočasno se je bila pomorska bitka pri Artemiziju, ki pa jc ostala neodločena. Perzijci 6o nato zasedli Grčijo do Korintske ožine. Atenci so se pred njimi na prigovarjanje Temistokleja umaknili na otok Salamino. Tja je priplulo tedaj mogočno perzijsko brodovje. Grške vojne ladje so počakale sovražnika v ozkem prelivu med otokom in celino. Temistoklcj je na skrivnem poročal kraiju Kserksu, da Grki niso edini in da se bodo v primeru napada pridružili Perzijcem. S tem se mu je posrečilo, da je preslepil kralja. Kserks je napadel grško brodovje v ozkem prelivu, kjer se njegove velike ladje niso mogle gibati. Pred Kser-ksovimi očmi, ki je opazoval bitko z bližnjega pobočja, so majhne in okretne grške ladje občutno porazile močnejše perzijsko brodovje ter ga pognale v beg. Kserks se je moral vrniti v Azijo. — Toda s tem Grčija še ni bila rešena pred perzijsko silo. Naslednje leto so Perzijci zopet osvojili Atene, in zopet so Atenci zbežali na otok Salamino. Vendar so združeni Grki kmalu dokončno pobili perzijsko suhozemno vojsko pri Platejah, grška mornarica pa je poiskala perzijsko brodovje ter ga ob rtiču Mikale docela uničila. Sele zdaj je bila perzijska napadalna sila popolnoma zlomljena. Grki so se dokončno znebili perzijske nevarnosti in s tem rešik za Evropo neprecenljive kulturne dobrine.
Nad en milijon brezposelnih v Franciji
Vlada je namenila velik kredit za odpravo brezposelnosti. Osrednji urad za delo je ugotovil, da je na Francoskem sedaj 1,100.000 brezposelnih. V tem številu so vsebovani samo brezposelni Francozi brez tujcev. Polovica brezposelnih odpade na Pariz in okolico. Med temi je samo 300.000 meta-lurgičnih in avtomobilskih brezposelnih delavcev.
Kako je Francija izgubila vojno
Andre Maurois
xir.
Obramba Arrasa, ki io je imela v rokah peščica angleških gardistov (Welsh gard) in Deščica francoskih Zuavov, je udaren primer, kaj lahko napravi skupina srčnih in junaških moči zadaj za fronto. Na lastne oči sem videl, kako so gardisli pod vodstvom nekega francoskega častnika, majorja Poumiera, mirno in hladnokrvno pripravljali obrambo svojih postojank Na vseh vhodih v mesto so postavljali barikade, za katerimi so postavili svoje strojnice in protitankovske topove. Ko so se prikazali nemški oklopni tanki, so jih zadržali. Nekaj so jih razbili, druge zažgali. Sovražna kolona ie morala napraviti ovinek okrog mesta, toda junaški odpor je trajal še ves teden, ko so gardisti in Zuavi v največjem redit hladnokrvno odkorakali proti Dunkertjueu. Čc bi bili imeli številna takšna obrambna gnezda, bi bili omogočili protiofenzivo, ki jo ie pripravljal general Wevgand, da bi za hrbtom prodira jočih nemških kolon zamašil odprtino med Arrasom in Bapaumom. Toda nered, ki so ga povzročili bc-Eunci, pomajkanje rezerv, kaotični nered na železnicah in popolna zmeda pri generalnih šla bih zaveznikov, vse to je sodelovalo, da Wev-Eand svojega načrta ni mogel uresničiti. Hitrost, s katero so nasprotni vohuni prenašali novice, ie bila takorekoč mednarodna. Koma i da se ie kakšen general naselil kje v kakšni neznatni vasici, že so se pojavili nemški bombniki, ki so naselje bombardirali.
Bliskovita vojna, kot io ie opisal italijanski Reneral Douhet in kot so jo na Poljskem izvedli Nemci, je nova oblika vojne, ki smo s svojimi trdno zgrajenimi utrdbami, v katerih smo imeli postavljeno svojo armodo, o njej misliti, da ie nemogoča. Toda postala ie mogoča zaradi velike nemške premoči v orožju, kakor tudi zaradi pomanjkljivosti naših reverv in naše
taktike, ki ni razumela važnosti globinskih zavarovani in se je držala frontalnih, razpršenih front. Prispeval pa ie k temu tudi naš neumni, lahkomišljeni pohod v Belgiio, ki tudi nosi krivdo za to,da so naše v osmih mescih s tolikšno muko zgrajene podzemeljske utrdbe postale brezpredmetne.
V Aniiensu so se moja pola ločila od polov mojih angleških tovarišev. Zašli smo v divjo reko beguncev. Vse mesto je bilo od njih preplavi jeno. Okrog kolodvora so sedeli ljudje, vsi sivi v obraz in pobili, na svojih culah, po tro-loarju in na cementnem tlaku Izpraznili so vsa skladišča javnih kuhinj, peči meslnih pekarn in specerijske trgovine. Izpraznili tako temeljito, kot le črvi oglodajo mrhovino. Samo Rešilna armada (angleška človekoljubna organizacija, Salvation Annv imenovana (je zmogla še nekai čaja. ki sem ga popil. Nato sem se zavil v svojo odejo in šel spat na tla. Ob treh zjutraj mi je sporočil polkovnik Medlicot, da je nevarno če bi še dalje tu ostal. Predaja mi dolžnost, naj francoske časnikarje, ki so bili dodeljeni angleškemu generalnemu štabu, lepo spravim v Pariz, ker da na svojo veliko žalost ne razpolaga več z nobenimi prometnimi sredstvi.
Lažje ie bilo zanj to povelje kot pa zame izvesti ga. Nemci so prihajali vedno bližje in begunci so oblegali kolodvor. Edini vlak. ki naj bi še vozil naprej proti Parizu, ie bil že strašno prenapolnjen. Čisto nemogče ie bilo v kakšnem osebnem vozu, kjer se je v sakem oddelku stiskalo po 20 ljudi, najti prostora za moje varovance. Končno mi je neki iznajdljivi vojaški komisar priporočil, naj zlezemo v tovorni voz, v kalerem so odpravili ves denar kolodvorske blagajne kakor tudi iz blagajn nekaterih podružnic Francoske banke. Tako smo se vračali v Pariz. Stali smo med visokimi denarnimi vrečami, medtem ko so nas preganjali nemški
bombniki. Petnajst ur smo se vozili po progi, po kateri bi brzovlak zmagal v navadnih okol-ščinah vso razdaljo v pičlih dveh urah. Na vsaki postaji se nam je vsula nasproti nova množica beguncev, Moji varovanci so zaradi svojih uniform, ki niso bile enake drugim uniformam, vzbujali pozornost. Mnogokrat sem slišal, kako so ljudje šepetali: »Protipadalski lovci, ali lovci na padalce!«.
Železniški uradnik, ki je imel nalogo, da tovorni voz spremlja do Pariza, trden in star Francoz po vsei svoji drži, ie ostal miren na vsej poti. »Nič ne morem za vas storiti,« je odgovarjal beguncem ter se z razprostrtimi rokami postavil pred vrata v vagon. «V ta voz nikdo ne pride!« V tem vozu je denar. Naročili so mi, da ne smem nobenega pripustiti vanj in ne bom nikogar spustil noter! Ne, draga gospa, ne, nisem usmiljeni Zakaj pa sle vsi zbežali? Za to, ker je ena bomba padla na vašo vas' Kaj pa se to pravi? V vojni med 1914 in 1918 sem videl pasti mnogo bomb. Padali so tudi lorpedi. name se je vsipal zaporni ogenj, kar ie vse še mnogo hujše! In zaradi teh stvari takrat nikdo ni pobegnil! Kaj pravile? Da vi niste vojaki? Kako to, da ne! Vsi sle vojaki. V tei vojni je vsakdo vojak. Vsak je v nevarnosti! Ali ne razumete, da pomagate Nemcem, ko zamašujete naše cesle, oblegale naše kolodvore in tako ovirate vlake s četami, da ne morejo naprej!«
Naš viak se ie zares pomikal zelo počasi naprej. Nemški letalci, ki so lelali nad nami, so skušali porušiti tire. Toda naš sprevodnik se za vse to nič ni zanimal in je šlel naprej svoje vreče z denarjem, kakor da bi nič ne bilo. Takrat sem še malo upal... Ko sem pa od Ami-ensa dalje do Creila gledal to nepopisno žalostno in strašno reko beguncev, sem prvič zagledal katastrofo, ki ie bila neizbežna
Ko sem se izmučen do smrti pripeljal na pariški severni kolodvor, sem imel samo lo misel, da bi čimprej prišel v zvezo z odgovornimi činitelji. da bi iim mogel povedali vse to, kar sein videl. Morda bo še koristno. Imel sem vlis. da bi neknlere pametne in sorazmerno lahko izvedljive naredbe sovražniku onemogo-
čile. da bi ponavljal svoj način 'Vperacij. Sestavil sem takoj za Revnauda daljšo spomenico, v kateri sem mu dokazoval, da ie treba preveč stare poveljnike po vaseh za fronto zamenjali z mlajšimi ljudmi, ki so boli odporni in boli bojeviti in ki bi mogli na lastno pest civilnemu prebivalstvu enostavno prepovedati vsak beg. Opozoril sem ga. da ie treba hitro najti sredstva proti zažigalnim bombam, in podobno.
V vojnem ministrstvu me ie sprejel Rev-naudov diploniatični tajnik Roland de Margerie z besedami: «Samo trenutek počakajte in bosle govorili s predsednikom!« In res, nekai minut pozneje sem bil že v pisarni ministrskega predsednika Revnauda. ki sein mu osebno izročil svojo spomenico. Toda našel sem ga tako pobitega pod ploho vseh različnih očitkov, ki so od vseh slrani deževali nanj, da si glede svojih skromnih nasvetov nisem delal več nobenih utvar. Revnaud je namreč napravil vtis bok-serja, ki se skuša junaško držati na svojih nogah. a ki se že opoteka in ie sijajna tarča za zadnji, usodni udar. Ostal sem pri njemu samo eno minuto. Toda predno sem odšel, sem ga še vprašal: «Ali še imate kakšno upanje?« — Revna ud mi ie odgovoril: »Dokler bolnik še ni mrtev, zdravniki še vedno zatrjujejo svojcem, da ie še vedno upanje...« Stal je za svojo pisalno mizo, glavo vrženo nazaj, roke v hlačnih žepih. Od lakrat ga nisem več videl.
Naslednjega dne sem se invil pri svojih vojaških predstojnikih, ki pa niso bili tuko črnogledi Na ves glas so hvalili poslrojitev naših čet na rekah Somnie in Aisne. Pripovedovali so mi, da ie general \Vevgand sklenil, da ne bo postavil nepretrgane utrjene črte. marveč bo nemškim oklopnim vozilom dovolil, da bodo prišla skozi francoske v globino postavljene skupine, ki da bodo poleni sovražnemu topništvu in pehoti s topovskim ognjeni preprečile, da bi prišla za tanki. Tanki bodo na ta način ujeli. Toda na svojo veliko nesrečo smo nn severu izgubili svoie najboljše divizije in nova \Vev-gandovn črla ie bila še boli tanka in stisnjena, kakor ona pred 10. mainikoin.
(Dalje)
$Ao&ne novice,
7.
Koledar
novembra:
Janez Gabrijel
Četrtek,
Petek, 8. novembra: Bogomir, škof; Klav-dij in tovariši,
Novi grobovi
t V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Ivan čokert, strokovni poslovodja tobačne tovarne v pokoju. Rajni je bil blag mož in skrben družinski oče. Bil je že prod svetovno vojno iu vse do danes zvest naročnik »Slovenca«. Pogreb blagega pokojnika bo du-lios ob 4 popoldne / Žal, kapela sv, Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V Ljubljani je umrl g. Ivan Gorjanc, strojevodja drž. žel. v p. Pogreb bo v petek, 8. novembra ob pol štirih popoldne z Žal, kapelica sv. Andreja, k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaljel
t Na Mirni je v visoki s tarosfi 91 let umrla gospodinja Marija Pohnr, Naj ji sveti večna luč!
Lovro Planina - 50 letnik
Danes praznuje petdesetletnico posestnik in obrtnik Lovro Planina, banski svetnik za škofjeloški okraj in podžupan mesta Škof-ia Loka. Ob tej priliki se aa spominjamo tudi mi, kajti slavljenec je izšel iz našega Prosvetnega društva, v katerem jo pustil veliko plodov svojega neumornega dela. Saj je od mladih nog sodeloval pri Orlu in bil pri njegovem ustanavljanju v Loki (1908), pozneje je bil celo predsednik Krekovega okrožja, dolga lota je bil blagajnik Društva, knjižničar, predsednik gledališkega odseka in aktivni igralec. Vso do zadnjega časa jo bil glavni steber Društva in tudi sicer organizator-nega življenja v Loki. bodisi da je organiziral obrtnike (sedu.j je komisar Obrtniškega društva), bodisi kmete ali gasilce (sedaj Je predsednik škofjeloško župo ter odlikovan s Irenii visokimi gasilskimi odlikovanji). Tudi pri občini se pozna njegova roka: bil je med ustanovitelji Mestne hranilnice, poverjenik v davčnem odboru, boril so je za samostojni škofjeloški okraj itd. Toda tudi 011 je moral skušati leta diktature na sebi, saj je za napovedan shod v 1. 1931 dobil 8 dni zapora in KHK1 din kazni ter jo kazen plačal in odsedel v loških zaporih. Takoj drugi dan po odsedont kazni pa je obiskal dr. Korošca na Sv. .loštu, kar m ti je bilo v veliko zadoščenje. Lela 1927. je bil izvoljen za oblastnega poslanra, od 1. 1936 pa je banski svetnik. Znan je tudi po svojih organizacijah skupinskih izletov (na Su-šak) ter obrtniških razstav, ki jo zlasti v 1. 1936 vzbudila splošno |>ozornost. Za svojo javno delovanje je dobil tudi dvojno odlikovanje z najvišjega mesta, namreč red sv. Sava V. in IV. stopnje. Danes ob petdesetletnici jo podžupan v Loki, podnačelnik v cestnem odboru, član banskoga sveta, predsednik srezkega kmetijskega odbora, starešina gasilske župe, predsednik zajednice Šola In dom, predsednik upravnega odbora meščanske šole, član Mestne hranilnice. Mestnega muzejskega odbora, komisar Združenja obrtnikov, delavec v stranki in v prosvetnih organizacijah. K petdesetletnici mu Iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov!
zlnir v nedeljo, ln. novembra v ljudski šoli v Sevnici. Ob pol devetih l»o sv, maša v farni cerkvi, zborovanje pu ob pol desetih. To pot bomo razpravljali o slovničnem pouku. Drugi referent bo podal praktične slike za vse razrede, ki naj osvetlijo delovni pouk. Za člane je udeležba obvezna. Vabimo tudi gospode duhovnike, ki jih zanima pouk.
—	Lepe povesti in pesmi bodo v velikem Slovenčevein koledarju«, ki ga čimprej naročite Lepo branje bodo spisali naši najboljši pesniki in pisatelji.
—	Da boste stalno zdravi. Je potrebno, da redno pijeto Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini ln podobno Radeuska vam ohrani zdravje ln mladostno svežost.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 6. t. m. )e objavljena »Uredba o trgovinskem sporazumu, s prilogami A in B med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko«, dalje »Uredba o plačilnem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko«, »Uredba o sporazumu za povzdigo turizma med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko«, »Trgovinski sporazum, plačilni sporazum in sporazum za povzdigo turizma med Jugoslavijo in Madžarsko. — Ratifikacija »Spremembe uvozne in izvozne tarife v predlogu zakona o občini carinski tarifi«, »Uredba o zakonskem tolmačenju člena 4. uredbe, s katero se omejuje raboprodavčeva pravica, odpovedovati najem stanovanj in poslovnih prostorov«. »Odredba o priznanju škatel iz kartona kot zunanji zavoj«, »Razširitev razpisa št. 9073-V do 938 na vrečice iz ovoj. papirja«, »Odločba o priznanju bal, vrečic in vreč z raznimi oznakami za zunanji zavoj«, »Odločbi glede vkladanja semenja za plombiranje«, — »Navodila za voditev vro-čcvalne sodne knjige za taksne spise« in »Popravek banove odredbe o minimalnih mezdah za nekvalificirano delavstvo«.
Še je čas do 11. novembra!
»Slovenčev koledar« 1>o tudi za poslovne ljudi!
Zn doplačilo 6 dinarjev lahko vsak dobi »Slovencev koledar« z dodatkom /.a poslovne zapiske. — K vsakemu mesecu bosta namreč šc dodana 2 lista, razdeljena na posamezne dneve in primerno črtana, tako da bo ta del zlasti pripraven za zapiske, ki si jih za svoje obravnave morajo delati odvetniki, notarji, denarni zavodi, vodje raznih drugih podjetij, sploh poslovni ljudje. Prepričani smo, da bomo s tem še posebno ustregli našemu poslovnemu svetil, ki nm jo takega koledarja manjkalo. Prosimo za čimprejšnja naročila koledarja s poslovnim delom!
fh> dh&avi
" Nadškof dr. Šarič v Zagrebu. V torek se je pripeljal v Zagreb na škofovsko konferenco sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič v spremstvu skopljan-skega škofa dr. Smiljana Čekade. Po končani konferenci bo nadškof dr. Šarič odpotoval na Trsat, nato pa z lad|o v Dubrovnik, kjer bo ostal nekaj dni v dubrovniškemu domu »Salvator« na Lapadu. Škof dr Čekada se bo vrni! v Sarajevo, kjei bo ostal nekaj dni, nato pa odpotoval v svojo rezidenco v Skoplje. Sarajevski nadškof dr. Šarič je priredil škofu dr. Čekadi poslovilno večerjo, ki so se je udeležili vsi duhovniki iz Sarajeva in bližnje okolice.
■■' Japonski poslanik v Dubrovniku. Dne 4. novembra se je pripeljal iz Mostaria v Dubrovnik japonski poslanik v Budimpešti Inue Macudaru, Kakor znano, je ta poslanik akreditiran tudi na bel-grajskem dvoru. Poslanik, ki se je peljal v zaseb-

Danes ob 16., 19. in 21. uri film prelepe, opojne muzike in divnih nepozabnih melodij.
| lfellki valček.
Film iz živlienja znamenitega glasbenika Joh. Straussa, kralja valčka. Luise Rainer, Fornand Gravct, Milica Korjus Kjno s|ogg |e, 37.3,,
— Lepa je slovenska zemlja. Narod, ki na njej biva, pa i/.pričuje svojo Kulturo s svojimi narodnimi običaji, s pestrimi narodnimi nošami, ki so v različnih krajih Slovenije različne, povsod pa nenavadno lepe. O narodnih nošah in narodnih običajih bomo brali v »Slovenčevein koledarju«.
Odvetnk
Stanko Tomšič
je ntvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13/1. Telolon i;2-o9
— Številni vlomi. Iz Studenca pri Sevnici poročajo: Vlomilci, ki so lansko zimo s svojimi zločini ogrožali okolico Studenca, so spet pričeli svoje delovanje,- Pred kratkim je bil namreč ukraden Vincencu Metelku V Zavratcu iz hleva kakih šest tednov star- prašiček, na Novem pri Ponikvah pa sta A. Kovaču islo-časno izginili iz hleva dve težki gosi. Pri M. Roparju na Studencu so te dni odnesli iz ko-košn.jaka deset kokoši, obenem pa so se oglasili tudi v komiku M', švagl.ju in A. Metelka v Zavratcu, kjer so nruv tako pobrali večje število perutnine. Ljudje so zaradi teh neprestanih tatvin zelo vznemirjeni, ker 'e boje, da se tatovi posebno letošnjo zimo ne bodo omejili samo na kokoši, ampak da bo v lic-
Danes premiera prekras. pevskega veleiilmat
Prepovedano ljubezen
Najboljši tenorist na svetu E$CllfflinSll3 OlžJIl poje prekrasne romance. Film čustev, pesmi, razkoš a in lepote, ki vas bo navdušil in globoko pretresel . . . Deio, nagrajeno s prvo italijansko nagrado. Igralci: \Mtorio da Sicca, prekrasna Alida Valti. Režiser: Carm. Caione. Ljubezen . . , Razočaranje . . . Trpljenje . . .
KIIVO MATICA, tel. 22-41	Predstave ob 16., 19. in 21. uri
—	Zalivala ravnateljstvu gluhonemnice.
Ljubljanska gliihomminica je bila ob 40 letnici svojega delovanja deležna tolike pozornosti in podpore, prejela je toliko čestitk, pozdravov in priznanj, da se čuti ravnateljstvo dolžno, za vse sc javno zahvaliti. Prvi vsem se ravnateljstvo gluhonemnice aajpnsrčneje zahvaljuje gospodu banu dr. Marku Natlačena za pokroviteljstvo nad proslavo in olreditev sredstev za razširitev zavoda. Iskreno i/reka toplo zahvalo kraljevski banski upravi za vso naklonjenost, s katero je opremljala in podpirala delo za proslavo jubileja. Prav prisrčno sc zahvaljuje predsedniku mestne občine gospodu dr. Jttru Adlešiču za njegovo naklonjenost in mestni občini ljubljanski za okrasitev gltilio-nemnice z zelenjem iz mestne vrtnarije in raz-svetlitev zavocia z reflektorji. Nadalje se najsrčnejše zahvaljuje vsem in vsakomur, ki so pri jubilejnih prireditvah v L.jibljuni in v Ribnici pripomogli, da je proslava na tako lep in slovesen način dovršilj. Prisrčna hvala. Ravnateljstvo gluhonemnice: Mirko Dermelj, ravnatelj.
—	Podružnica Slomškove družbe zn krški in brežiški okraj bo imela zborovanje in občni
varnosti tudi njih ostalo premoženje, ako ?e ne bo posvetilo malo več '.lažnje nad sumljivimi tipi, ki se brez pravega poklica klatijo v okolici Studencu.
Darujte za Jegličev akademski dom!
— Rokovnjač Sever obsojen na tri leta robije.
Rokovnjač T, Sever, doma iz Gmajne pri Jezici, je letos 20. maja pobegnil iz jetnišnice okrožnega sodišča v Ljubljani. Klatil se je okrog in kradel, kjer koli je le mogel. Vlamljnl je in odnašal denar, bi ago in zlatnino. Tu in tam si je privoščil tudi kokošjo pečenko, odnašal je tudi suho svinjsko meso in druge stvari. Star ie 29 let. Prvotno so mu naprtili do 40 zločinskih vlomov in drugih tatvin. Držvno tožilstvo je proti njemu ustavilo preiskvo
nem avtomobilu, je po okrepčilu nadaljeval svojo pot proti Splitu.
*	Donava uničuje vasi. Kakor je skozi vsa leta Sava izpodkopavala vasi Sremsko Račo in Vitojev-ce, da sta se morali preseliti na varnejše mesto, prav tako izpodkopava Donava vas Stare Banovce, od katere vsako leto en del izgine v vodi. Donava je nekoč tekla od današnjih Banovcev. Levi breg je bil za cel kilometer daleč, na desnem bregu pa je bila vas Tuše, ki je bila ustanovljena še za časa Avarov. Na tem kraju se je v rimski dobi nahajala vojaška trdnjava in postaja, imenovana Burgene. Stari Banovci so eno izmed najstarejših naselij v Sremu. Omenjena stara vas Tuše je bila nekoliko nižje pod bregom, na katerem so danes Stari Banovci. Za časa vdorov Turkov so začeli prihajati v te kraje Srbi iz Like in Srbije in so 6voje domove gradili nad starim naseljem, ker je to ležalo na močvirnatem kraju. To je bil začetek starih Banovcev. Kakšnih pet kilometrov od Tuše se je oddvojil rokav Donave in si naredil pot pod samim bregom ter ločil Tuše od Banovcev. Tako je bilo prebivalstvo Tuše prisiljeno, da se je preselilo na hrib, zemljišče, na katerem se je nahajala vas, pa je postalo korito Donave, ker je Donava staro korito čisto zapustila in je bilo že leta 1874 popolnoma osušeno. Iz Tuše in Banovcev je nastala ena vas, ki je pa še dolgo časa obdržala obe imeni. Bili sta dve cerkvi, dve župniji. Sčasoma pa je staro ime Tuše izginilo, Ceste, ki so vodile proti reki, so bile vedno krajše, tako da- so mnoge danes popolnoma izginile. Ob eni izmed teh cest je stala srbsko-pravoslavna cerkev, ki jo je leta 1890, ko je bila huda povodenj, Donava porušila, Danes plovejo nad temelji te cerkve ladje. Ostala je samo cerkev, ki je bila zgrajena leta 1777, Sedaj Donava ograža tudi to staro cerkev Ker je Donava odnesla velike komplekse vinogradov, vrtov in hiš ob stranskih cestah, danes že teče pod glavno cesto. Matica reke udarja ravno na sredino vasi. Ker reka zadnja leta odnaša vedno več desnega brega kakor doslej, je v nevarnosti glavna cesta z vsemi državnimi, samoupravnimi in .zasebnimi zgradbami. Zidovi cerkve so že na več mestih počili. Že dvakrat je bilo predlagano, da se cerkev zapre, ker je nevarnost, da ne bi nepričakovano zadela nesreča vernike, ki bi bili v cerkvi. Že dolgo časa se občinska uprava trudi, da bi zavarovala breg. Na nekaterih mestih je obrambni breg širok osem metrov, ker pa Donava redno vsako leto ruši, se zna zgoditi, da bo glavna cesta nekega dno na višini vodne gladine. To bi bila za vas prava katastrofa. Stari Banovci so sicer v gospodarskem pogledu ena izmed najbolj naprednih sremskih vasi Ima pristanišče, žago, mline itd. Kmetje ne zidajo več novih hiš, ker se govori o splošni preselitvi. O tem se na merodajnih mestih že delj časa razpravlja, vendar bi se ne smelo čakati do kritičnega trenutka, ker Donava polagoma, pa stalno ruši to lepo vas.
*	Aretacija nevarnega vlomilca. V zadnjem času je bilo v Daruvarju zagrešenih" deset vlomnih tatvin, Tat je odnesel živila in razne dragocenosti. Kljub obsežni preiskavi se orožnikom ni posrečilo prijeti vlomilca. Te dni pa je bil v Pakracu aretiran 27 letni vlomilec Gjuro Balaš, ki je že priznal vlome v Daruvarju. Balašu so dokazali tudi
Ljubljana, 7» novembra
Gledališče
Drama: četrtek, 7. novembra: »Kovarstvo in ljubezen«. Rod Četrtek. — Petek, 8. novembra: Zaprto, (Generalka), -r- Sobota, 9. novembra: »Lepa Vida«. Krsnia preootava. Rcr Pre-micrski. — Nedelja, 10. novembra ob 15: »Razvalina življenja«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Itomeo in Julija«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Četrtek, 7. novembra: »Grof Luk-semburški«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Petek, S. novembru ob 15: j Baletna
Crireditev«. Izven, Ljudska predstava po glo-oko znižanih cenah cd 16 din navzdol.
Radio Ljubljana
Četrtek, ?. nov.; 7 Jutranji pozdrav — 705 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Slovanski skladatelji (plošče) — 12.it) Poročila in objave — )3 Napovedi — 13.02 šramel »štirje fantje« — H Poročila — 18 Pester spored Rad. ork. — 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. R Kolnrič) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. uro — 19.50 Deset minut zabave — 20 Cimermanov kvartet 20.45 Reproduc. koncert simf. glasbe — 22 Napovedi in poročila — 22.15 V oddih (Rad. ork.).
Prireditve in zabave
Martinov večer priredi v soboto, dne 99. novembra 1940 ob osmih zvečer bežigrajsko prosvetno društvo v novi dvorani. Vstopnino ni.
Frančiškanska prosvota otvori letošnjo sezono v nedeljo, 10. novembra ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani z Goldonijevo »Gostilničarko«, komedijo v treh dejanjih."
Dijaška predstava »Mrtvaškega plesa« |x> v petek 8. t. m. ob b zvečer v frančiškanski dvorani. Vstopnina znižana nn 4, 3, 2 din. Na klasično delo opozarjamo cenj. dijaštvo, c.a si lo predstavo Ljudskega odra ogleda. Predprodaja vstopnic. pri Prosvetni zvezi,- Miklošičeva 7 in v trgovini Sriligoj. Eno uro pred predstavo pri dnevni blagajni.
Predavanja
Filozofsko društvo v Ljubljani priredi v soboto, 9. t. m. ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi prvo svoje predavanje. Predaval I K) vseuč. ivoeent dr. Anion Trstenjak o filozofiji dr. Franceta Vebra. Vljudno so vabljeni vsi, Ki se za stvar zanimajo. Vstop prost.
Sestanki
Jegličcvci iz Ljubljane in okolice imajo sestanek v torek, dne 12. nov. 1040 ob osmih v beli dvorani Uniona.
F. O. Vič. Drevi bo telovadba v maščanski šoli in sicer za naraščaj i;i mladce ob 18 do 19.30. Za člane pa od 19.50 do fcl. Prichte vsi in točno.
Upokojeno učiteljstvo. Danes običajni mesečni družabni sestanek ob navadni uri in prostoru. Vabljeni vsi!
Cerkveni vestnik
Kongregacija akademičnrk ima drevi točno ob četrt na osem redni sestanek v frančiškanski kapeli. — Prav vse vljudno vabljene!
Naše dijaštvo
AKD »VIR« ima drevi ob 8 redni članski sestanek v Akademskem domu.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli. Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Pogrešan pes. V nedeljo, 3. tov. se je zaletel nekam enoleten pes, ilirski ovčar »Sivko« in sc ni več vrnil. Kdor kaj izve o njem, sc naprosi, aa javi župniku na Breznicl g. dr. Arne.jctt.
Oseba, ki je pomotoma vzela dežnik na stojnici pri Javorutku, naj ga vrne v upravi »Slovenca«.
Zaradi velikega zanimanja občinstva predvajamo še vedno odlični pevski film z ljubko nenadkriljivo Deanno Durbin
Angel ljubezni
Kdor si ie film ogledal, priznava, da toliko prisrčnosti in domačnosti še m našel v nobenem filmskem dolu
iTiKT..«..,m Kino Union. tel. 22-21
Jčaj Jphavite, 7-
V f Gostilniškem vrstniku« beremo: V nekem kriiiu o Sloveniji, ki šteje 22« prebivalcev in ima žc 7 i/nstiln. ie bilo dano dovoljenje -n novo gostilno in bo dosegel krni rekord, ker bo že nn 2H prebivalcev prišla 1 gostilna. Nato navaja li.il Se drug primer: V vasici, kjer je 7 liiš. od katerih sla 2 v lasti posestnikov, ostalih 5 pa je kočarjev, le bilo izdano dovoljenje za gostilniško podružnico. Te številke kažejo, kako so menda v nekaterih krajih v Sloveniji potrebne nove gostilne.
v 23 primerih, ko je šlo za prav velike vlome in so bili ljudje oškodovani za približno 10,000 din. Obtožen je bil zaradi šest večjih tatvin, ko je nagrabil plen v vrednosti do 12.000 din. Te tatvine je Sever priznal. Pred malim kazenskim senatom je bil zaradi teh tatvin obsojen na tri leta robije. Sever se ie poleti navadno klatil po ljubljanski okolici, okoli Kamnika, po Gorenjskem in okoli Gornjega grada.
- Še o razbojniku Tonetu Hacctu. O tem razbojniku so se širile sila romantične zgodbe, ki jih ne bomo navajali, Včerajšnje poročilo na| le v toliko popravimo, da je bil Tone llace aretiran 13. marca 1940, to je letos, ne pa lani. Od tega dne je bila proti Hacetu uvedena kazenska preiskava o vseh njegovih zločinih in se je razširila na območje Slo-vcniie, razen Slovenske Krajine. Tam Hace ni deloval. Preiskava je trajala nad sedem mcseccv, ne pa poldrugo leto, kakor smo poročali.
številne tatvine In vlome v Vitrovici, Pakracu, Slatini, Bjelovarju in v Slavonski Požegi. Balaš jc bil že večkrat kaznovan.
* Tarzan v Bosni. Pred nekaj leti so je pri-soltl v gozdno vas Sebešič v Bofcni Ivan 1'iščevič iz okraja Sanski Most. Ivana so šo v otroških letih njegovi starši iz neznanega vzroka pustili v nekem gozdu in je Ivan menda iz strahu izgubil dar go vora. Dolgo časa se je klatil po gozdovih in gozdnih naseljih. Nekega dne je šel s skupino ljudi na žegnanje k Sv. Ivu v Podmilačje. Ob tej priliki Je prišel tudi v Travnik in so Je z gozdno železnico pripeljal v Sebešič, Tam je prišel v stik z ljudmi in je začel po malem spet govoriti, čeprav zelo nerazločno. Najbolj zanimivo pa je, da Ivan od svojega prihoda v Sebešič spi vedno v pesku. Za potrebe železniškega prometa namreč lokomotiva segreva pesek, katerega pozneje spušča na tla. Ta pesek pa je ležišče ubogega Ivana.
Anekdota
Gospod in gospa Klemžetovg sta zadela v lo-•k'i uVn' dobilek' Zgradila sta si novo hišo. Ko ie bila hiša končana in je stavbenik tez nekaj mesecev Klemšetove obiskal, nista mogla prehva-liti hiše:
n, *Vs.e ie prav lepo«, je dejal gospod Klemše. Ud kleti do podstrehe je samo ena reč, ki se nama ne dopade, namreč stranišče« »Kako to,« vpraša stavbenik »Naredili ste školjko iz porcelana in ta je seveda pozimi precei mrzla ...
»Saj sem vendar dal položiti sedež iz hrastovega lesa ..«, je odgovoril stavbemk
Klemšetova se spogledala Gospodu se je naenkrat posvetilo in je zakbca! ženi; »Slišiš Karla, ah ni to tisti leseni okvir, v katerega sva dala sliko tvoje mame ?«
LJUBLJANA
Naša opera
sestavlja mladinsko Igralsko družino za uprizoritev prve slovenske mladinske operete
V inozemstvu, pa tudi v naši najbližji sosedini, v Zagrebu in Belgradu, delujejo v okviru gledališč mladinski odri. Tako imajo v Zagrebu Dječje carstvo ter v Belgradu Mladinsko gledališče, ki ga je tik pred svojo smrtjo organiziral dramatik Branislav Nušič.
Ustanovitev teb gledališč je potekla iz izkušnje, da otroci najbolj uživajo, če igrajo sami, ozir. najprej dojamejo gledališko predstavo, če gledajo igre, v katerih nastopajo njihovi vrstniki.
Današnji čas, ki so ga imenovali »stoletje otroka«, je otrokom naklonjen. Starši in vzgojitelji si prizadevajo, da bi nudili mladini čini več tako v zgojnem, kakor zabavnem pogledu. Predvsem skrbe poleg telesnega zdravja tudi za razvoj njenih razumskih sposobnosti, prebujenje domišljije in dejavnosti.
Z vzgojnega stališča je pametno, da zaposlimo otroke v njihovem prostem času na način, s katerim se takorekoč igraje nauče tega ali onega. S sodelovanjem pri mladinskih igrah se utrjuje njihov smisel za disciplino in odgovornost, razvija njihov muzikalni in ritmični čut ter dar za lep in pravilen govor in igro. S tem, da imajo otroci opravka z umetnostjo, si vzgaja gledališče bodoče odraslo občinstvo, ki bo imelo dober in pravičen kriterij in ljubezen do gledališča. Morda so pa med nastopajočimi otroci tudi izredno daroviti, ki najdejo svoj bodoči poklic.
Glede na to je sklenilo ravnateljstvo Opere napraviti poskus in uprizoriti v ta namen mladinsko opereto, za kalero je komponiral glasbo Lojze Mav, besedilo pa je napravil Maks Simončič. Tako smo dobili prvo slovensko mladinsko opereto »yln-gel z avtom*. Del vlog je pisan za odrasle, večji del vlog, med njimi glavne in za zbor, pa je namenjen otrokom. Dejanje je sodobno, s socialnim jedrom in nevsiljivim moralnim poukom, ima pa tudi obilo humorja in prisrčnosti.
Med našo mladino je veliko talentiranih otrok; lo pokažejo razne priložnostne prireditve. Na kon-servatoriju je bil poleg običajnih tečajev muzikalni otroški vrtec, razen tega imamo razne plesne in gimnastične šole itd., kjer urijo daroviti otroci evoje sposobnosti.
Zelja opernega ravnateljstva je torej, da bi zbralo talentirane otroke, ki se uče petja, plesa, deklamacij ali igre in so že nastopali in tudi take, ki se še niso učili, pa imajo dar za gledališče. Te otroke bi preiskusili, izbrali iz njih najsposobnejše ler jih zaposlili pri uprizoritvi mladinske operete, ki jo predvidena okoli božiča ozr. novega leta.
Ravnateljstvo Opere poziva starše, ki bi dovolili svojim otrokom (v starosti od 6 do 14 let), da bi se udeleževali skušenj za mladinsko opereto »Angel z avtoin<, ki bodo vedno samo popoldne, naj jih priglasijo v času od 7. do vštevši 9. t. m. mod 15. in 17. uro pri vratarju v opernem gledališču. Interna preizkušnja otrok bo v ponedeljek od 14. do 16. ure v Operi.. Za to priložnost naj pripravijo otroci kako deklamacijo, pesem ali ples, za kar so pač sposobni. Note naj prinesejo s seboj. S pristankom za sodelovanje prevzamejo starši obveznost, da bodo otroci prihajali vedno in točno na 6kušnje in predstave.	Maša SI.
Sodišče je trgovcu Nickelsbacherju zvišalo kazen
Ljubljna, 6. novembra. Okrajno sodišče je na prijavo policijske uprave obsodilo veletrgovca Ferda Nicklsbacherja na 20 dni zapora in na 10.000 din denarne kazni. To sodbo je okrožno kot prizivno sodišče ljubljansko razveljavilo in zadevo vrnilo sodniku okrajnega sodišča v ponovno razpravo, da izvede še nekatere dokaze in izpopolni dokazni material. Pred tednom je bila prva ponovna razprava pred kazenskim sodnikom na okrajnem sodišču. Bila je preložena, da se zaslišijo še nekatere priče in posebno šef kontrolnega urada g. Filip Uratnik. Danes ob 9 se je ta razprava nadaljevala. Prvi je bil kot priča zaslišan g. Filip Uratnik, ki je prav izčrpno, stvarno in v podrobnostih pojasnjeval položaj na žitnem trgu in dajal pojasnila o cenah moki št. 5. Zaslišana je bila nato žena pekovskega mojstra Marija Jezerškova z Zaloške ceste in pekovski mojster Fran Čepon iz D. M. v Polju. Obe priči sta v bistvu potrdili dejstvo, da je obtoženec zaračunal še 1 din nad maksimalno ceno moki št. 5, ki je bila v začetku septembra 4.50, a je on to moko obema strankama prodal po 5.50 din kilogram. Razprava je danes trajala dve uri in pol. Po končanem dokaznem postopanju je sodnik objavil sodbo, s katero je bila veletrgovcu Nickls-bacherju prvotna kazen zvišana. Sedaj je vele-trgovec bil obsojen zaradi prestopka po členu 8 Uredbe o kontroli cen (navijanje cen in izstavljanje nepravilne fakture) na 35 dni zapora in 15.000 dinarjev denarne kazni. Branilec obtoženega veletrgovca je prijavil proti sodbi priziv. O stvari bo končnoveljavno razpravljal še prizivni senat okrožnega sodišča.
1 Egipt tvori osrednjo točko zanimanja Tseh vojskujočih držav v Evropi. Od njega je 0|lvisnu bodočnost angleškega imperija. O tej zanimivi državi bo prooavai univ. docent dr. ''liter Bohinc. Predavanje je opremljeno z najnovejšimi skioptičnimi slikami.
1 Kdo je videl torpedo? Prav malokdo. Sliko torpeda, njegov opis, kakor slike in opise drugih vrst orožja, na primer protiletalske-fa topa, težkega topu, magnetne mine, raznih ladij, bomb, aeroplanov itd. lioste dobili v "Slovenčevem koledarja«, ki ga takoj naročite.
1 Rekolekcijn ljubljanskih gg. duhovnikov
mesce november bo v petek, 8. t. m v Donu duhovnih vaj. Začetek po dogovoru točno
5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Po Meditaciji referat Prevzvišeneg.i. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljuono vabljeni. - Vodstvo.
I Pobiranje voska na grobovih dogorelih 5vcč je vsesvetski akciji prineslo prav !ep do-
hodek, čeprav so nabiralci vsesvetske akcije mogli pobrati le nekaj nad 500 kg vosku z groliov. Poročali smo že, da so vosek z grobov pobirali tudi drugi za svoje mniene. Tako io mestni trošarinski linijski urad nu šmar-tinski cesti v ponedeljek popoldne neki ženski zaplenil vrečo, ki je bilo v njej "M) kg razbitih sveč. Žena trdi, da ie snažilka grobov in snaži 40 grobov. Pravi, da je sveče pobrala samo z grobov, ki jih oskrbuje. Ker bo to zadevo preiskala policija, ne maramo nikogar po krivem dolžiti, vendar pa pripominjamo, nn je na pokopališču pri Sv. Križu prav mnogo snažilk grobov, saj vsakdo rad plača revnim ljudem nekaj dinarjev, da je grob vedno v redu. Če so vse te snažilke o Vseh svetih in na Vernih duš dan pobirale 3veče z groliov, gotovo ni moglo ostati dosti voska za 'nabiralce vsesvetske akcije. Ljudje se pa pritožujejo, da so bile odnesene tudi sveče, ki še niso dogorele. Vsakoo se lahko prepriča iz nabranih odpadkov, da nabiralci vsesvetska akcije tega niso delali, pač pa menda ljudje, ki jim je bilo za lastno korist. Gotovo so bili med njimi tudi taki, ki niso imeii nobene pravice za pobiranje sveč z grobov ter so tako sveče kratko-malo kradli. Sicer je bila na pokopališču ves čas policijska straža, ki so se je pa tatovi seveda ogibali, kar je prav lahko, saj ciprese tvorijo prava skrivališča. V mestnem socialnem uradu se že oglašajo interesentje za vo. sek, vendar ga bo pa dobil najvišji ponudnik, ki pa mestni socialni urad še čaka nanj, da se mu zalivali za njegovo dobrosrčnost.
1 Naša akcija ljubezni do bližnjega za božič bo pester Miklavžev večer Vincencijeve konference M. O. dne 5. XII. v frančiškanski dvorani, kjer boste lahko obdarovali svoje otroke, s čistim dobičkom pa se IkmIo za božič obdarovale uboge družine z lačnimi otroci. Mislite na obojo...
1 Opozorilo p. n. abonentom reda četrtek in Premierskega abonmaja. Zara.li ponovne obolelosti gdč. Hevbalove je morala Opera spremeniti svoj repertoar za četrtek, dne 7. t. m. in s tem v zve/i tudi Drama. Abonenti reda četrtek imajo predstavo ti teden v Drami in sicer Schillerjevo dramo »Ivovarstvo in
Občni zbor Glasbene Matice
Maribor, 6. novembra.
Snoči je imela mariborska Glasbena Matica svoj redni letni občni zbor. Bilo je to zborovanje v vseh letih obstoja tega društva morda najvažnejše, saj je prineslo dokaz, da je Glasbena Malica kljub vsem pretresom in neprijetnostim, ki so jo zadnje čase zadevale, ohranila svojo življenjsko silo neokrnjeno ter se je z vso energijo podala na novo delo, ki bo sicer pod novimi okoliščinami precej težje, pa nič manj plodonosno kakor do sedaj. Glasbena Matica v Mariboru bo tudi v bodoče ostala ena naših najpomembnejših kulturnih ustanov na severni meji.
Ker je Glasbena Matica v letošnjem letu izgubila svoje dosedanje poslovne prostore, katere ji je novi lastnik Unionske dvorane, mariborski Sokol odpovedal, se je vršil občni zbor v prostorih dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici. Poleg Matičarjev'sta se ga udeležila predsednik Umetniškega kluba dr. Snuderl in predsednik Ipavčeve pevske župe prof. Mirk. Občni zbor pa je vodil III. podpredsednik inž. Rane.
Iz poročil, ki so jih podali v svoji uvodni besedi inž. Rane, tajnik Šajna, blagajnik Merčun, arhivarka mag. phar. Nežičeva, predstavnik šolskega odbora inž. Rane, predsednica pevskega odseka Rozmanova, predsednik orkestralnega odseka inž. Rane ter predstavnica koncertnega biroja Rozmanova, se je v podrobnih obrisih videl ves potek najhujše krize, kar jih je mariborska Glasbena Matica kdaj preživljala. Med poslovnim letom je odstopil predsednik dr. Rudolf Ravnik, I. podpredsednik prof. Crnek in II. podpredsednik Martine pa sta bila iz Maribora premeščena. V tem letu je zadel društvo tudi najhujši udarec — sodna odpoved poslovnih prostorov v III. nadstropju Unionske dvorane, katere ji je odpovedal Sokol, dasi se je vsa mariborska narodna javnost potegovala za Glasbeno Matico. Skoraj ni bilo mogoče verjeti, da se bo posrečilo dobiti Glasbeni Matici novo streho, v kateri bi imela svoje poslovne prostore in svojo šolo. Končno je dobila po naklonjenosti Pokojninskega zavoda v najem stanovanje v I. nadstropju vile v Kopališki ulici, ki jo je PZ kupil od industrijalca Tavčarja. Toda ti prostori zadostujejo samo za šolo in še za to niso povsem primerni, povrhu je najemnina precejšna in končno so tudi samo začasni, ker ima PZ namen na teh parcelah zidati svoje stanovanjske hiše. Kriza, ki je zadela vse stanove, je prav občutno prizadela tudi nastav-ljence GM, katerim bo moral novi odbor zagotoviti izboljšanje položaja.
Kljub tem kritičnim motnjam pa je društvo tudi v pretekli poslovni dobi dobro poslovalo. Število gojencev je doseglo zadovoljivo število. Bilo je to 21. šolsko leto ter je šolo obiskovalo 208 gojencev. Tudi pevski in orkestralni odsek sta rešila svoji nalogi dobro. Posebno orkestralni odsek je pokazal izredno agilnost ter je naštudiral dva reprezentančna koncerta. Pevski zbor boleha na pre-pičlem številu članstva, kljub temu pa se je lani z edinstvenim koncertom slovenskih obrednih pesmi visoko dvignil. Društvo šteje sedaj 352 članov, od tega 5 častnih, 114 ustanovnih, izvršujočih članov pevskega zbora je 68, orkestra 21, rednih članov — staršev 142. Pevski zbor zelo požrtvovalno vrši ludi narodnoobrambno delo ob severni meji ter je priredil večje število uspelih koncertov v obmejnih krajih. Dohodkov je imelo društvo lani 189.224 din, izdatkov pa 169.976 din.
Ob zaključku so sledile volitve, pri katerih ie bil izvoljen za novega predsednika odvetnik dr. M. Šnuderl. V pevskem odseku so: ravnateljica Rozmanova, Šajna, Bertoncelj in Koren, v orkestralnem odseku inž. Rane, Gračner in gdč. Nežičeva, zastopniki staršev v odboru so: Merčun, Molan in Lukša, namestniki odbornikov so Perlot, Ida Perice in Vauda, zastopnik v šolskem odboru je Vauda, preglednika računov pa sla Vrhovnik in davčni inšpektor Sever. Ob zaključku je nozdravil
občni zbor v imenu Ipavčeve župe prof. Mirk. •
m Sklad protitnberknlozne lige za zgradbo azila v Mariboru je z doneskom protituberkuloz-nega tedna v maju, ki je prinesel 76.448 din, in stanovanjskim dinarjem v istem mesecu 1172 din, narastel na 649.945 din. Izven stanovanjske akcim
ljubezen«. Zato odpade v Drumi ta večer no-
poveduna premieru »Cigani«. Opera pa igra v četrtek zvečer izven aboumaju Leharjevo opereto »Grof Lukseinburški«. Premiera »Cigu-novc bo zučelk>m prikodiijegu ledna. P. n. abonente reda četrtek iu Premierskega abonmaja prosimo, ua to spremembo repertoarja blagohotno upoštevajo.
1 Lep grb zavoda za strojnlitvo. V Šubičevi ulici razstavlja steklarsko podjetje Klein iz Ljubljane v svoji izložbi veliko okno, ki je bilo izdelano za zavod za strojništvo v Ljubljani. Zavod za strojništvo ima namreč nad glavnim vhodom, ki vodi do stopnišča in veže, veliko okno. V to okno bo vstavljen lično izdelan državni grb iz stekla, delo tvrdke Klein. Grb sam je prav učinkovit ter je sestavljen iz nebarvanega in rjavo barvanega stekla Pod grbom je v steklu tudi lep napis: Uni-versitas litterarum Alexandrina.
I Kakšna bo zunanjost Batine palače je sedaj že mogoče videti na najvišjih nadstropjih stavbe. Vsa stavba bo razdeljena na zunaj v vodoravne pasove,, ki bodo prav posebno učinkovali z igro barve. Zid nad okni bo svetal, stene med okni pa temne. Prav gotovo bo prav zaradi tega arhitektonski učinek vse stavbe dokaj svojstven. Zadnje čase tudi zelo hitijo z urejanjem lokalov v pritličju in ne bo treba več dolgo čakati, ko bodo podrli tudi zadnji ostanek hiše, v katerem je sedaj le še trgovina Bata. Prav tako so na mestu, kjer je bil prej vogal stare hiše, že popolnoma uredili široki hodnik za pcice ter ga betonirali. Manjka le še asfaltna prevleka. Tudi stebriči, ki bodo nosili verigo in preprečevali pešcem prestopanje s hodnika na cestišče, so že postavljeni.
1 Uprava hiš »Assicurazioni Generalk v Trstu je podarila »Društvu dom slepih« v Ljubljani 300 din namesto venca pokojnemu ravnatelju gospodu Ivanu Rogerju. Iskrena hvala.
1 Velik dovoz krompirja in zelja na trg. Zaradi slabega vremena je bil v soboto dovoz krompirja in zelja malenkosten. Včeraj, ko je nastopilo ugodnejše vreme, se ie dovoz povečal. Iz raznih krajev Gorenjske in Dolenjske jc bilo pripeljanih nad 20 velikih in manjših tovornih voz krompirja. Mnogi kmetje 60 krompir pripeljali iz raznih vasi od Krke, posebno iz okolice Žužemberka. Že v torek okoli 22 so krenili na pot proti Ljubljani, da so prispeli včeraj zjutraj na trg. Krompir je bil hitro prodan. Cene so bile splošno po kakovosti od 1.70 do 1.90 din kilogram na debelo. Na trgu so drugače kmetice prodajale krompir na drobno po 2 do 2.50 din kilogram. Iz raznih kra-
je darovalo Združenje gostinskih podjetij v Mariboru v spomin pokojnega kavarnarja Mastnaka Josipa 300 din, uradništvo MP namesto venca na grob pokojne ge. Mazej 180 din in rodbina Kunstek v spomin pokojnega ing. Zlatka Najžerja ter občina Radvanje 200 din. -/ Vsem prav iskrena hvala.
111 jubilej vzorne žene in matere. V krogu svoje družine je včeraj tiho in skromno obhajala 60 letnico svojega življenja ga. Marija Žebotova, soproga mariborskega podžupana. Jubilantka se je rodila v trdni in krščanski kmečki družini Kreno-vih v Svečini. Ko se je poročila s sedanjim mariborskim podžupanom Fr. Zebotom, se je preselila v Maribor, kjer uživa spoštovanje pri vseh, ki jo poznajo. Šestero otrok, katerim je dala življenje, je z vzorno materinsko skrbjo krščansko vzgojila in jim pripravila lepo in varno pot v življenje. Zgledni slovenski ženi in materi ob lepem jubileju želimo še mnogo veselih in zdravih leti
ni V zasluženi pokoj je stopila na lastno prošnjo gospa Silva Bo bič, učiteljica drž. dekliške ljudske šole v Mariboru. 36 letno plodonosno delovanje v šoli je s tem zaključeno. Ga. Silva Bobič je doma iz Trebnjega na Dolenjskem. Začela je svojo učiteljsko karijero v Kočevju, potom je bila poslana na Marijo Snežno, od tu je šla v Sv. Lovrenc v Slov. goricah, kjer se je poročila s sedanjim banovinskim šolskim nadzornikom gosp. Fordom Bobičem. Od leta 1909 do 1922 sta službovala s soprogom v Stranicah in Ločah, nato pa je bila premeščena v Maribor ter je 18 let delovale na II. • drž. dekl. ljudski šoli. Vseh 18 let je dajala vso svojo ljubezen deklicam magdalenskega okraja. Z žalostjo so jo videle učenke odhajati iz učilnice ter z ljubeznijo mislijo na njo vse tiste, katere je v teku let vzgojila, čas njenega službovanja v Mariboru je bil plodonosen za njej poverjeno mladino in za njene kolegice. Težko jo bodo vse pogrešale. Ko odhaja iz aktivne službe, ji želimo od srca vsi, ki jo poznamo, naj ji Vsemogočni da še mnogo let mirnega uživanja življenjskih sadov po trudapol-nein in neumornem delu.
ni Slušatelji Glasbene akademije v Ljubljani nam bodo zaigrali in zapeli na slovanskem koncertu 11. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma.
m Ljudski oder. Drevi ob 8. sestanek na odru s predavanjem prof. Potokarja o filmu. Za člane obvezno, drugi vabljeni.
m Smrt požrtvovalnega moža. V Maistrovi ulici št. 13 je v starosti 74 let uinrl g. Josip Škerlj, ki je bil v Mariboru v vrstah pristašev bivše SLS in sedaj JRZ dobro znan kot požrtvovalen strankin delavec, ki je mnogo svojih sil, od kar je živel v Mariboru, posvetil delu za napredek strankine organizacije v Mariboru. V začetku naše »Slovenčeve« podružnice v Mariboru je tudi pri njej sodeloval in tako pomagal pri delu za popularizacijo našega lista v Mariboru. Gosp. Škerlj je bil delaven in požrtvovalen strankin pristnš in ga bo stranka v Mariboru močno pogrešala. Njegov pogreb bo v petek popoldne ob treh. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje I
111 Poročili so se zadnje dni v Mariboru: Lor-bek Janez, brivski pomočnik, in Brečko Barbara; Kuchs Marijan, novinar, in Tancig Vlasta; Cintaver Josip, pivovarniški delavec, in Sonierščak Marija; Jauežič Franc, mizur, in Zunko Julijana; Kraut-berger Maks, delavec, in Javornik Uršula; Štruc Janez, napeljavui mojster, in Verstovšek Frančiška; Babošek Rudolf, železničar-dnevničar, iu Galun Frančiška; Blažič Matevž, premogovni delavec, iu Vuglar Katarina; Kraut Rudolf, delavec, iu Ribič Antonija; Berglez Engelbert, trg. sotrudnik, in Bohak Terezija; Tršinski Franc, tovarniški delavec, in Lesjak Draga; Jug Stanislav, pomožni delavec, in Slanič Terezija; Klanipfer Simon, tovarniški delavec, in Trlep Matilda; Polanec Jožef, podpregled-nik fin. kontrole v p., in Karničnik Ana; Savnik Ivan, kovaški pomočnik, in Kenc Marija. Mladim parom iskrene čestitke.
m Slabe telefonske zveze so zadnje čase med Mariborom in Ljubljano. Neprestano so proge pokvarjeno, tako da je po cele dneve na razpolago samo ena proga, na kaleri imajo seveda prednost državni pogovori, zasebnik pa pride do zveze samo, če naroči in plača nujen pogovor. To bi se pa že moralo gledati, da telefonske zveze naše centrale s severno mejo ne bi bile odvisne od vsake vremenske izpremetnbe.
m Veterinar dr. Zemljir ni premeščen. Iz Bei-60 poročali včeraj časopisi, da je premeščen
jev okolice je bilo pripeljanih na trg 15 voz zelj-natih glav. Bile so prav lepe, čiste in zdrave. Cene: glava po teži in velikosti od 0.75 do 2 din, oziroma po 0.70 do 0.85 din kg. Tudi zelje je bilo vse prodano. Splošno je bil včerajšnji živilski in sadni trg dobro založen z vsemi živili in potrebščinami.
1 Nesreče pri delu. 31 letni hlapec Žnidaršič Rudolf je včeraj razkladal gramoz v gramoznici. Ko je z vretenom dvigal na vozu naloženi gramoz, mu je vreteno spodrsnilo in polna gramozna mera je padla na njega. Polomila mu je več reber in levo nogo. 23 letni Žagar Anžlovar Franc je žagal včeraj v javnih skladiščih drva Majhna neprevidnost je zadoščala, pa mu je cirkularka odtrgala vse štiri prste razen palca na levi roki. Oba ponesrečenca so reševalci prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
I Pri zaprtja, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na pinzen ielodeo en kozarec naravno »FRANZ JOSEF« greučice.
1 Mrliča so pripeljali v bolnišnico. Avtoiz-vošček iz Velikih Lašč je pripeljal včeraj popoldne v ljubljansko bolnišnico gozdnega delavca, ki je krvavel iz nosa in ust. Šofer je bolnika hitro iztožil pred oddelkom in povedal, da se bolnik piše Anzelc Anton iz Velikih Lašč in da je poročen in ima tri otroke. Takoj nato se je odpeljal, strežniki pa so ugotovili, da je bolnik že med prevozom umrl. V bolnišnici niso vedeli, kam bi z njim ter so ga nato prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
1 Suknje so tatovom posebno všeč. Na hodniku univerze je bila te dni ukradena akademiku Milanu Krcmesecu zimska suknja modre barve, vidno karirana in vredna 1200 din. Iz predsobe akademske zbornice pa je bil Miroslavu Majcenu ukraden jesenski moški svetlorjav plašč, vreden 400 din.
1 Tudi krompir je dobrodoiel. Okrog 100 kg
krompirja je neznan tat odnesel iz zaklenjene kleti na Dunajski cesti št. 17 trgovki Franji Martine. Krompir je bil vreden" <200 din in se je tat moral pošteno potiti, ko je krompir obnašal na varno.
1 Brezvesten trgovski potnik. Uprava ljubljan-sek policije zasleduje trgovskega potnika Kovača Antona, ki je bil nazadnje v službi pri tvrdki Remec Oskar v Ljubljani. 40 letni Kovač po izstopu iz službe pri tvrdki Remec ni hotel vrniti pooblastil, ki mu jih je ta izstavila. Sedaj pa s temi pooblastili še naprej kasira pri trgovcih, ki so v poslovnih zvezah s tvrdko Rcmcc.
iz Cetinjn v Maribor veterinar Baš, iz Maribora pa gre od okrajnega načelstva v Celinje veterinar dr. Zvonko Zcmljič. Zvedeli pa smo, da sc premestitev ne izvrši ter ostaneta oba imenovana na svojih dosedanjih mestih.
111 Oče pripeljal uheglega sina nazaj v zapore. Iz mariborske jetuišnice je pobegnil 26 letni Mil ko Kožuh, ki bi moral odsedeti šc dva meseca vojaške kazni. Pri pleskanju nekega stanovanja je porabil ugodno priliko, ukradel tuje kolo ter izginil. Odpeljal se je domov, toda še ponoči se je spet vrnil nazaj v ječo. Privedel ga je njegov oče, ki je pozvonil pri vratih jetnišnice ter izročil sina pazniku.
m Nenavadna nesreča se je pripetila na neki stavbi v mariborski okolici. Nekemu delavcu je spodrsnilo na vrhu stavbe ter je strmoglavil v globino. Padel pa je na spodaj stoječega 25 letnega tovariša Karla Baranka, kateremu je zlomil nogo ter mu prizadel hude notranje poškodbe, dočim jo ostal sam nepoškodovan. Baranka so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico.
m Tatovi koles so no zmenijo za kolesa brez gospodarja. Spet so bila najdena na mariborskih ulicah tri kolesa brez gospodarja ter izročena policiji v varstvo. Eno je stalo vso noč prislonjeno k zidu kavarne Astoria, drugo jo bilo prislonjeno pred trgovino Medic in Zanki na Glavnem trgu, tretje pa se je nahajalo že več dni v točilnici na Tržaški cesti 14. Zanimivo pa je to, da se takih koles, ki ostanejo brez nadzorstva in gospodarja včasih po več dni na cesti, ne loti noben kolesarski tat, nasprotno pa največkrat izgine kolo, katerega je pustil lastnik le za hipec brez nadzorstva.
111 Mlade fante sta učila krasti. Pred malim senaloni mariborskega okrožnega sodišča sta bila včeraj obsojena 47 letni kovač Lovrenčič Anton iz Biša na 10 mesecev strogega zapora in štiri leta izgube častnih pravic, 36 letni Stanko Murko, mali posestnik iz Biša, pa na 8 mesecev strogega zapora in dve leti izgube častnih pravic. Oba sta napeljevala k tatvinam šest mladih, še nedoletnih fantov, ki so z njima vred sedeli na zatožni klopi ter so bili obsojeni vsak po nekaj tednov zaporne kazni. Fantje so kradli železje ter ga prinašali Lovrenčiču in Murku; dobivali so za to majhne denarne nagrade. Kradli pa so kmetom razno orodje, kakor železne dele plugov, vozov, bran itd., ter jim povzročali veliko škodo. Pri Lovrenčiču so orožniki odkrili v jami zakopan cel zaklad starega železja, ki je vse izviralo iz tatvin.
m Za .3019 din oblek in obutve je ukradel nepoznan tat iz predsobe stanovanja orožniškega narednika g. Karla Flakusa v Maistrovi ulici 14-111. Za tatom za enkrat ni sledu.
Trbovlje
Grdobije in zločinov še ni konec. Časopisje je precej pisalo o še dokaj strogi obsodbi Barbe-jeve, ki je z neveščim splavljanjem kriva smrti troje življenj. Na obsodbo pa še čake v celjskih zaporih druga Trboveljčanka, ki je po splošnem mnenju zagrešila največ zločinov te vrste in se je tudi javno hvalila, koliko se s tem zasluži! Obenem je to tudi ena glavnih komunističnih agita-tork. Zato se zna spretno zagovarjati oziroma svoje žrtve pripraviti, da je ne izdajo. V zapor je sedaj prišla, ker je neka dekle iz Hrastnika postala žrtev njenega mazaštva in jo na smrtni postelji izdala. Je pa osumljenih še nekaj babic, da se pečajo s takim zločinskim poslom Pred leti je umrlo zaradi zastrupljenja pri odpravljanju 20 žensk v enem letu! V zadnjih 15 letih je število rojstev pri nas padlo za dve tretjini. Svoj čas so naše ljudske šole imele po tri oddelke v prvem razredu, letos imajo razen ene menda vse še samo po en oddelekl — Da se je ta bolezen na korenini narodovega življenja tako usodno razpasla, ni prišlo čez noč, ampak je bila za to daljša priprava. Bila so javna predavanj v Delavskem domu za nekaznivost in odpravljanje plodu. Od hiše do hiše so prodajali take pripomočke. Zgledi višjih krogov! Za »neumne« veljajo matere številnih družin, ki z ljubeznijo povijajo otroke in se zanje žrtvujejo. Svoj čas so pri rudniku bile družinske doklade, a so se na zahtevo marksističnih zaupnikov odpravile, kakor so le-ti pri nekih pogajanjih odklonili tudi soudeležbo na čistem dobičku pri TPD. A vse to je bilo in spada v žalostno preteklost, meče pa sence na še bolj žalostno sedanjost in negotovo bodočnost. Podobne razmere se najdcio tudi drugod A to nam r.i v tolažbo, ampak naj bo v spodbudo odločujočim, da začnejo zdraviti zlo pri korenini.
KULTURNI OBZORNIK
j načelnih misli k razstavi Neodvisnih
\eliko naivnost predstavljajo besede predsednika »Neodvisnih«, ki jih je izpregovoril na dan otvoritve razstave, kjer primerja uspehe in pomembnost razstave v Zagrebu z razstavo naših impresionistov i. 1904 na Dunaju. Kakor da so namenjene neki afriški umetnostni provinci in ne nam, in kakor da bi naše občinstvo prav nič ne spremljalo umetniških dogodkov. Že zgoraj sem pokazal na prepad, ki zija med resnično slovensko umetnostjo impresionistov in neživljenjskim »francoskim gledanjem« »Neodvisnih«. Kakor ne more biti primere med obema pojavoma, tako in še manj se moreta primerjati ti dve umetnostni manifestaciji. Le predsednik kluba »Neodvisnih« je v stanu v apoteozo lastnega kluba zamenjata Ljubljano 1904. leta z današnjo. Kaj pa so na-
stane Krcgar: Deklica s knjiga
pravili »Neodvisni« tolikanj »drznega«? Ali to, da so z velikim besedami pripeljali v Ljubljano ono, mimo česar so sli naši impresionisti pred ca. štiridesetimi leti, pa so zaradi ljubezni do resnice, pristnosti in lastnega individualnega iskanja odklonili — namreč francosko umetnost izza Cčzannea? Morda kulturno dejanje slovenskega provincializma, ki je doseglo Cčzannea po skoraj 50, letih njegove smrti? Impresioniste je odklonila kulturna praznina tedanje Ljubljane, okostenela tradicija in resnična »drznost« impresionistov. Ali se n« zdi predavatelju, da je Ljubljana v štiridesetih letih le kaj napredovala? Le kaj smo žalibog vse videli med tem časom, ali nam je kriva sreča prizanesla sploh s kakim -izmom, z. ranjkim surrealizmom na koncu? Prav vsega smo navajeni in umetnost »francosko gledajočega kolektiva« nas prav gotovo ni mogla presenetiti. Če jo danes odklanjamo, jo odklanjamo zaradi povsem zgrešenih načel, po katerih naj bi nastajala nova slovenska umetnost, ker vemo, da tak način ustvarjanja ne vodi nikamor drugam kakor v slepo ulico manire in eklekti-cistične slabokrvnosti. Zato se mi zdi skrajno neokusno citirati besede O. Župančiča, posebno še, ko uspeh »Neodvisnih« v Zagrebu nikakor ni bil tako blesteč, kakor bi ga sami radi videli. Na razpolago imam dvoje hrvatskih kritik in sicer iz »Novosti« in »Obzora«. Ne morem se ob njih ubraniti vtisa, da je bil »uspeh« »Neodvisnih« prej negativen kakor pa pozitiven. Tudi o kakem izrazitem priznavanju slovenske note v njihovem delu ni veliko govora. Kritik »-zem« v »Novostih« na podlagi predgovora samih »Neodvisnih« sicer nekaj piše o »okolini«, toda zdi se mi, da'je uporabil to pot le zato. da pove, kako zgrešeno je slikarstvo »Neodvisnih«. Pravi,
Klavirski koncert E. VVeissa
V mali filharmonični dvorani je priredil v sredo, 30. oktobra, prof. Edvard \Veiss svoj klavirski koncert. Posebna zanimivost tega večera je bil novi instrument tvrdke Foerster: (Juattrochord - Super klavir, ki ima znatno pojačen glas. Instrument zahteva velikih prostorov, zato ga v zanj prostornin-sko premajhni dvorani, ki ne prenese dinamične stopnjevitosti in v ff mestih povzroča le več ali manj nejasno bučečnost, ni mogoče objektivnejše presoditi niti se izreči o eventuelnih ugodnih pridobitvah, kakršne je tvrdka nameravala in even-tuelno dosegla. V kolikor je bilo mogoče v teh okoliščinah ugotoviti, je to: klavir ima silnejše in dalekosežnejše tone, ki se združujejo v treh po barvi razlikujočih se skupinah basa, osrednje lege in visokega diskanta. Najmanj zaznaven barvni prehod je med basom in osrednjo lego, dočim je opaznejši ostrejši vpad iz nekako žametnega tona osrednje v diskantno lego svetlejših tonov, ki z vprav kovinskim bleskom prodirajo napram osrednjim tonom pregrmeče ter prekrivajoče base. Te barvne razlike, ki jih pač ima vsak klavir, so pri novem, zvoJno pojačanem instrumentu tudi same povečane in izrazitejše, zato je tudi neuravnovešenost in barvna neskladnost med basom in diskan-tom občutnejša. Intonalor je sicer skušal doseči idealnejšo izenačenost, toda pri tem je ostala napram basu in visokemu diskantu osrednja lega prešibka. Zato tudi igralec ne dobi zvočno uravnovešenih akordov, ker zvenijo včasih, kakor bi se barvno lomili. Seveda sliši to poslušalec v takem majhnem prostoru, ki temu instrumentu, rekel bi, ne da dihati. Vprašanje je seveda, kak učinek bi bil v velikem prostoru, za kakršne je pač namenjen. Pripomniti moram tudi. da je igro motilo nekaj posameznih, ne popolnoma precizno uglašenih tonov.
Na tem klavirju se nam je predstavil pianist prof. E. Weiss, ki je zaigral Bach-Bussonija »Tri koralne predigre«, Beethovnovo »Sonato cis-mol«, op. 27, ki jo prav tako dobro poznamo, kakor Cho-pinovo »Sonato v b-molut. Kot zadnjo točko je izvedel Liszta »Pozabljeni valček«, »Ptičjo pridigo« in »Na valovih«. Igra E. Weissa nas je razočarala toliko bolj. ker je prav dva dni prej napravil na nas močan vtis koncert Magalova. Že pri Bachovih predigrah smo začutili pianistovo premalo poglobljeno dojet je v skladateljevi zasnovi; interpretacija brez notranje nujnosti v izpeljavi celote je zapustila vtis suhoparnega razčlenjevanja muzi-kalne tvorbe. V Beethovnovi sonati, ki mu je muzi-
I da je naša krajina bolj plastična kakor slikar sko in da zaradi tega slikarska vprašanja niso do gnana. Sicer hrvatska kritika ni kdo ve kako razgledana v naši umetnosti — poudariti je treba n. pr. kako nepravilno je bil ocenjen F. Pavlo-vec — vendar idejno plava v precej sorodnih vodah kakor naši »Neodvisni« in je zato mlačno, ponekod celo mrzlo pisanje ob delih posameznih slikarjev za »Neodvisne« toliko večji neuspeh. Uspela je v glavnem edino le plastika. Če ob te ugotovitve postavimo kritike dunajskih umetnostnih ocenjevalcev, med katerimi so bili možje evropskega slovesa (prim. Jakopičev zbornik) in če pridružimo k temu še kritiko hrvatskega esejista A. G. Matoša, ki jo je napisal ob priliki prve jugoslovanske razstave v Belgradu, potem nam postane popolnoma jasno, kako abotno in nespretno je tako zgodovinsko primerjanje, ki ima v primeru »Neodvisnih« še to nesrečno stran, da so nastopali v Zagrebu kot »Sodobna slovenska umetnost«, ter pade tako neuspeh na vso sodobno slovensko umetnost, v kolikor jih ni popravila sama zagrebška kritika.
Odsev zgrešenih principov in pojmovanja umetnikovega poslanstva je torej razstava »Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu. Vendar moram poudariti in podčrtati, da je na razstavi tudi več del, ki prav nič ne spadajo v »teoretično: zablodo »Neodvisnih« in so prav krepki izrazi umetniške individualnosti. To so n. pr. dela slikarja Fr. Pavlovea. Pavlovec ima že močno osebnostno izoblikovan slog, ki temelji na iskanju vedno novih barvnih problemov v odnosu do slovenske krajine. Krajina je težišče Pavlovčeve umetnosti in »Gameljni« na razstavi jasno pričajo, kako virtuozno rešuje vprašanja kolorizma. Odlična sta tudi oba portreta, posebno podoba deklico. Le velik umetnik obvlada na tako suveren način umetnostni predmet. Interesantno je tudi to, kako se ločijo Pavlovčeva platna od »francosko gledanih« podob njegovih tovarišev, katere bi pravzaprav lahko naslikal en sam slikar. ki pa bi bil lahko tudi kipar obenem. F. Mihelič, ki je dovolj dograjena umetnostna individualnost, je na tej razstavi slabo zastopan. Obmorske slike bi nastale prav lahko v Halozah. M. Pregelj, ki je sicer zelo nadarjen, je najbolj francoski. Lep primer je »Portret« (št. 42). Na misel mi priha ja znani Cezanneov avtoportret I Kakšno popolno nerazumevanje vrednote barve, kakšna tehnična nespretnost s strani Preglja. Saj je to, kar je šlo mimo Francoza, le še karikatura. Omerza, Sajovic 6e danes še lovita za detajli. Hruška n. pr. ki jo je naslikal tudi kak Francoz, je sijajno naslikana, kar je pa domačega inventarja, je pa hudo »akademsko«. M. Sedej je na tej razstavi zelo slabo zastopan. Razstavljena dela so kvečjemu študije, pa tudi nič več. Didek je dokaj samostojen, vendar ponekod nejasen. Kregar zna surrealistično ustvarjati, sicer pa tudi zelo realistično, po potrebi. Z. Musil je zastopan z enim samim delom. Vso pomanjkljivost in površnost razodevajo risbe, ki so tudi sicer verno ogledalo razstave.
Plastika je nekoliko boljše zastopana. Z. Ka-linova »Počivajoča« je resno, premišljeno delo in tudi dovolj individualno. K. Putvich-ova »Samota« je nedognana v motivu sedenja in partiji glave. Dobri so portreti. Sicer pa so pri Putrichu močno zaznavni tuji vplivi. N. Pirnat razstavlja eno glavo, ki je značilno njegovo delo.
Razstava »Neodvisnih«, ki je tudi na splošno nfe nižjem kvalitetnem nivoju kakor prejšnje — opažati je neko utrujenost, razdvojenost in oble-delost — predstavlja pereč problem sodobne slovenske likovne umetnosti. Danes stoje »Neodvisni« pred izrazito alternativo: ali »francosko gledanje«, ki ne vodi nikamor in ki drži »Neodvisne« še vedno v dobi učenja, poizkusa in popolnoma problematičnega uspeha, ali pa individualna, kvalitetna slovenska pot, ki nam je dala našo impresionistično umetnost in je tudi še danes edino prava. Razumljivo je, da bo prelom težak, toda to je v tem primeru edina rešitev. Potem šele bodo mogli »Neodvisni« konstruktivno sodelovati pri gradbi slovenske moderne umetnosti.	Dr. Stane Mikuž.
kalno bližja, je oblikovanje slabilo nekoliko pre-samovoljno dinamično postopanje ter pedaliziranje, ki je še posebej slabilo nazornost podajanja. Isto lahko trdim za Chopinovo sonato, ki smo jo slišali že večkrat v boljši izvedbi, zlasti žalno koračnico. Najboljše je izvedel Lisztov »Pozabljeni valček«. — V splošnem moram reči, da nam ta koncertni nastop ni nudil tistih glasbenih vrednot, ki smo jih pričakovali in smo jih navajeni tudi od domačih pianistov. Izključeno pa morda ni, da je koncer-tant bil kakor koli že utrujen, kajti težko je razumeti, da bi njegovo domovina, ki ima toliko izvan-redno pomembnih pianistov - umetnikov, poverila reprezentanco klavirske kulturo umetniško povprečnemu oblikovalcu. — Ob tej priliki pa mi je pripomniti, da sami premalo uvažujemo kvaliteto domačih pianistov, kakor so gg. Trost, Noč, Lipov-šek, Ravnik, Osterc-Valjalova ter drugi, katerih samostojne koncerte bi prav radi slišali. Kajti ne dvomim, da bi v letošnji sezoni uspeli, ako hi bili
skrbno pripravljeni in organizirani.	sil,
•
Zaradi pomanjkanja prostora izide poročilo o gostovanju g. Dermote v operi ter o uspelem koncertu Belgrajske filharmonije v Unionu jutri.
Nova vzgojna knjiga
»Življenje govori« knjiga, ki jo je napisal A. Čadež, je izšla v založbi »Jugoslovanske knjigarne«. To veliko knjižno delo vsebuje zglede iz i <io\ ie m »sakuu.ijOoii. nazporejtiii so (H> vsebini našega Katekizma. Pomen |e i--niitre zl°«ti 7n versko poučevanje je izražen v rečenici: »Življenje vzbudi življenje in proti dejstvom ni argumenta«. Zbirka resničnih zgledov, povzetih iz cerkvene, svetne zgodovine, iz življenja svetih oseb, pa tudi iz raznovrstne vsakdanjosti — zanimlje že po vsebini in mikavnosti, ima pa tudi dokazilno moč in veljavo pri pojasnjevanju božjih resnic in naukov za krepostno življenje. Razlagati verske pojme mladini in ogrevati njih srca za vzvišene vzore z golimi besedami, je dostikrat malouspešno prizadevanje; zato si je treba pomagati z nazornimi sredstvi: s slikami in lepimi, resničnimi zgledi. Koliko veljajo privlačni zgledi 7. žvljenja, izraža tudi naš stari pregovor: »Beseda miče, zgled vleče«, ali inačica tega reka: »Beseda miče zgled potegne«. Četudi velja ta izrek v prvi vrsti za živ zgled, vendar pa vklepa tudi vse druge zglede.
Resnični zgledi so najkrajša in najlažja pot in najizdatnejše sredstvo, ki se z njira ustreza 6ploš-
»Empress o! Britain«, 42.000 tonski angleški parnik, ki so ga Nemci jred kratkim potopili.
Novo nemško bojno letalo Dornier
Dolgo je veljalo »Do-17« kot eno najboljših nemških bojnih letal. Izvrstno se je obneslo na Poljskem, Norveškem in Francoskem. Čeprav ie bilo to letalo skoraj v vseh podrobnostih na višku, so ga vendar tvornice Dornier še izpopolnile in izdelale n,:vo bojno letalo »Do-215«.
»Do-215« je zgrajen samo iz kovine. Ima dolgi, ozki trup s čudno glavo, v katero gredo štirje mežje Posadka ima razgled na vse strani in ju med sebr j dobro povezana, tako da se lahko vs*ik hip sporazume za hiter nastop. Trup je dolg 16 metrov in pol. Za pilotom in posadko ima letalo prostor za orožje ter priprave, na katerih so pritrjene bombe. Krila so zgrajena tudi pri tem letalu v obliki trapeca in dajejo letalu med poletom videz »letečega svinčnika«. Dolga so 18 metrov,
površina kril pa meri 55 kv. metrov. Kolesa za pristajanje je moči dvigniti in spustiti.
Letalo »Do-215« je dvomotorno. Motorja sta nameščena na ugodnem mestu pred krili Stroji imajo od 700 do 1100 HP z vodnim ali zračnim hlajenjem. Propelerja sta trivejnata. Notranja oprema letala je skoz in skoz prvovrstna. Vse naprave so najpreizkušenejše in najmodernejše. Zlasti je treba omeniti popolnost naprav za spuščanje bomb, za nadziranje med letanjem ter za nadzor o delovanju strojev, pripomočke za sporazumevanje med posadko ter radio
Uporabljajo ga v več namenov Zaradi velike brzine dobro služi kot izvidniško letalo, kot bombnik in kot obrambno letalo proti sovražnim lovcem. Ker lahko natovori velike količine goriva, je primerno zlasti za dolge polete.
ŠPORT
Prihodnjo nedeljo bomo imeli zopet zanimiv šport Velike konjske dirke pod pokroviteljstvom bana g. dr. Natlačena
Naše občinstvo se zanima za borbeni šport, kar so ponovno dokazale razne kolesarske in motorne dirke. Zadnje dirke o priliki otvoritve novega stadiona na Hermesu so menda privabile rekordno število gledalcev.
Za prihodnjo nedeljo 10. in torek 12. novembra se nam pa obeta drug in morda še bolj zanimiv šport: konjske dirke na novozgrajenem športnem stadionu ŽSK Hermesa. Ta dva dni bodo namri* konjske dirke, za katere vlada po vsem športnem svetu prav isto, če morda še večje zanimanje kakor za druge dirke. Za nas bodo pa te dirke še prav posebno zanimive, saj skoraj nimamo prilike zasledovati tovrstna tekmovanja, za katera se bomo takoj ogreli kakor hitro bomo spoznali njihovo veliko borbenost in napetost.
Dirke sr vrše pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. M. Natlačena v nedeljo 10. in v torek 12. novembra. Spored za prvi dan smo objavili že v včerajšnjem našem listu. Spored drugega dne, 12. novembra, pa takole izgleda:
Začetek dirke ob pol 20 zvečer pri razsvetljavi.
1.	Dirka »Hermes« Ljubljana. Heat-vožnja.
Nagrade 3.000 din (1.300, 800, 500, 400) od Kola jahačev in vozačev v Ljubljani za 3—12 letne . ugoslovanske konje. Proga 1600 m. distančni drog 160 m. Za vsakih 2.500 din 20 m doklade, za vsakih 750 din 20 m meeting-doklade. Popusti 3 letnim 20 m, majden 20 m, konjem kmečke reje 20 m, konjem, ki v letu 1940 še niso zmagali 20 m. Prijavnina 50 din.
2.	Jahalna točka.
3.	Heat-vožnja.
4.	Dirka »Zagreb«. Nagrade 2.400 din (1.000, 700, 400, 300) od Kola jahačev in vozačev v Ljubljani za 3 do 12 letne konje vseh krajev. Proga 2.100 m. Za vsakih 10.000 din 20 m doklade; za vsakih 1.000 din 20 m meetings doklade. Popusti: 3 letnim 20 m, majden 20 m, konjem kmečke reje 20 m, konjem, ki v letu 1940 še niso zmagali 40 m. Prijavnina 60 din.
5.	Event. Heat-vožnja.
6.	Dirka »Ljutomer«. Handicap. Nagrade 2.000 din (800, 500, 400, 300) od Kola jahačev in vozačev za 3 do 12 letne konje vseh krajev, ki so v tem meetingu najmanj enkrat dirkali! Najkrajša proga 2.10O m. Temelj 1.55. Zmagovalci v tem meetingu so od te dirke izključeni.
Prijavnina 50 din.
7.	Eventuelna dvovprežna dirka »Št. Jernej« Handicap. Nagrade 3.000 din (1.300, 800, 500, 400) od Kola jahačev in vozačev za 3 do 12 letne' konje vseh krajev, ki so v tem meetingu najmanj enkrat dvovprežno dirkali. Najkrajša protra 2.800 metrov. Temelj j 2:00. Zmagovalna vprega v tem meetingu 40 m posebne doklade. Prijavnina 50 din.
Cross-country smučarjev
Ljubljanska zimskošportna podzveza razpisuje za 17. oktobra (odnosno 24. oktobra v primeru slabega vremena) cross-country tekmovanje za se-
no priznani zahtevi pri poučevanju: Poučuj nazorno! Nazornost pripomore, da tudi manj nadar-.eni prodro v jedro resnice. Nazornost budi zanimanje, razjasnjuje razum, krepi voljo in ogreva srce. Ker so v tej prvi slovenski zbirki zgledi razporejeni po vsebini našega Katekizma, bo uporaba tembolj olajšana.
Poudarjati pa je treba zlasti to prednost, ki o ima zbirka A. Čadeža, da so zgledi vsi overovljeni s podatki kraja, časa, imen m z veljavnostjo svetih oseb. Knjiga je obsežna, saj ima čez 500 strani. Cena 95 din za broš. in din 115 za vezan izvod brez pošte za sednnie čase visokih proizvajalnih stroškov, ni visoka. Nova vzgojna knjiga, ki je nujno potrebna veroučiteljem, cerkvenim in drugim govornikom, nudi poučno zajemljivo in koristno berivo za vsakogar.
*
Ciklns predavanj o ruski glasbi bo v ljubljanskem radiu ter bo obsegal vse smeri in njih glavne reprezentante od nacionalne petoricc do najnovejših skladateljev. Predaval bo prof. dr. Dragotin Cvetko, ilustriral pa bo vsa predavanja rektor Anton Trost. Prvo predavanje bo v petek in bo tokrat izvajal pianist Trost Balakireva »Islamey«, Borodina »V samostanu«, Ljadova »Koncertno etudo« in Musorgskega »Slike iz razstave«.
niorje, juniorje in mladino. Start in cilj je pri gostilni Čad pod Rožnikom. Start prične ob 10, Prijave se sprejemajo pol ure pred startom. Star-tati morejo vsi organizirani in še neorganizirani smučarji. Dolžina prog: za mladino do 18. leta 3 km, za juniorje do 20. leta 4 km in za seniorje 7 km. Prijavnine ni. Verificirani smučarji so dolžni sodelovati na tem tekmovanju.
Smučarski drobiž od tu in tam
ZšZJ je prejela povabilo za svetovno prvenstvo v Cortiui in za medsebojno tekmovanje z Nemčijo. Za udeležbo se še ne more odločiti, dokler ai sredstev za trening in za možnost odposlan ja ekipe v inozemstvo.
Zaslužno odlikovanje naših smuških prvakov. Franc Smolej m Ciril 1'raček sta bila odlikovana pa predlogu ministrstva za telesno vzgojo naroda z redom sv. Save V. stopnje. Odlikovanja jima bo izročila ZšZJ.
Italija je določila sledeče termin© za letošnjo zimo. — t. jan.: otvoritev nove skakalnice v Cortini 'Ampezzo. — 5. jan.: skoki v Sestriere za pokal Lancia. — 2. marca: smuk za pokal Tre Funivie v Sestriere. —• 9. marca: italijansko državno prvenstvo v Selva val Gar-dena. — 16. marca: Marmolada smuk.
Svetovno prvenstvo v Cortini bo imelo samo smuške tekme in nobenih drugih zim-skošportnih prireditev. Medtem se je prijavila Švica, ki je razveljavila svoj lanski sklep, da ne bo sodelovala z državami, ki so v vojni in pa Norveška, ki je prebolela izgubo svetovnega prvenstva lani in mora sedaj sama drugam, dasi vlada v norveški javnosti prepričanje, da ne bi smelo biti svetovnega prvenstva, dokler ne more ona izvesti mandata, ki ji je bil poverjen 1940. Toda čas se ne ustavlja in hiti. Doslej imajo Italijani poleg teh dveh prijav še prijavo Nemčije, Švedske, Finske, skupno 5 najmočnejših držav v smučanju. Ker so bila jjovabila pozno razposlana, bodo ostale prijave še sledile.
Dnevni program svetovnega prvenstva.
I.	februarja: otvoritvena svečanost, 2. februarja: smuk za moške in dekleta, 3. februarja: štafeta 4X10 km, 4. februarja: slalom za moške in dekleta, 5. februarja: tek na 18 km, 6. februarja: skoki v kombinaciji, 7. februarja: tek vojaških patrol, 9. februarja: skoki, 10. februarja: zaključna svečanost.
Švica je prestavila zaradi udeležbe v Cortini svoje prvenstvo na 14. do 16. februerja v St. Moritzu, štafeto in vztrajnostno tekmo pa na 1. in 2. marca v Griadenwald.
Švedska je razpisala državno prvenstvo od 9. do 16. marca v Umeo.
Finska še ni objavila termina, izvedla pa bo spored v polnem obsegu in zopet prvenstvo severnih držav (Finske, Norveške, Švedske).
Francija je poverila vodstvo smuškega športa znanemu delavcu na tem polju Blanchonu. Izvedla bo prvenstva in sestavila reprezentanco.
Švica je pred kratkim izbrala novega predsednika svoji 380 organizacij obsegajoči zvezi, in sicer Pavla Šimona. Državno prvenstvo bo od 7. do 9. II. v St. Moritzu.
FIS (federacija) preživlja zopet krizo. Predsednik Oestgard je odpotoval z Norveške in verjetno bo prišlo v Cortini na seji FIS-e do razgovora o izpremembi. I. podpredsednik je Finec Aaro in
II.	Čeh dr. Moser. Severne države imenujejo tega Finca kot kandidata za bodočega predsednika in priporočajo preselitev FIS-e na Finsko; iz Srednje Evrope pa prihaja vse močnejša zahteva, da spada FIS tudi v Srednjo Evropo po turnusu. ki naj se določi, kandidat za prvega srednjeevropskega predsednika se imenuje grof Bennacessa, Italija. Seveda pa teh vprašanj ne more rešiti seja uprave, temvei le kongres, ki bi moral biti letos v maju, a je odpadel, pozneje pa ni bil sklican. Stvar je težka, dokler ni dana možnost vsem, da prisostvujejo kongresu.
Kula Jan, znani poljski talent za skoke, jo v Svic.i in bo letos morda startal zanio.
Pauli Pitkiinnen, sloviti finski m svetovni prvak na 18 km, je dohil na posledicah vojne otroško , paralizo Narod in šport sta izgubila junaka.
200.000 jesenov je nasadil z učenci učitelj Ha-rald Sorum na Norveškem, d« hi osamosvojil Nor- j vesko uvoza »iz Jugoslavije«, kot čitamo. Norvešk« j bo delala letos smuči iz breze, ker nima niti hic,kory ; lesa niti jesena.
Vesti Športnih zvez. klubov In društev
Ljubljanska zimskošportna podzveza. Seja upravnega odhora bo v petek. 8. t. m. ob 20 v damskl sobi kavarn Emona. Udeležba strogo ob- j vezna. Prosimo g. Berlota Bogdana, da se seje J

Pr. Borko Jakob.
Odkrita beseda
k okrnitvi železniškega in avtobusnega prometa, posebe] na progi Maribor—Ljutomer
čuna tudi v prometu o potrebah našega podeželja in s tem koristi samih mest, ki danes bolj kakor kdaj zavisijo od kmeta in njegove zemlje. Ne pozabimo, da nas vse kliče nazaj rodna zemlja, iz katere smo vsi izšlil Časi pa, kakor smo jih preživeli, n. pr. ko so začetkom leta 1932 v ljubljanski žel. direkciji s pomočjo slovenskega Efijalta reducirali vlake in osobje predvsem, da bi onemogočili direktorja, upajmo, da so za vselej za nami.
Sv. Anton v Slov. goricah, 5. novembra. Polnih osem let je preteklo, odkar sem odšel strt in bolan v pokoj ter se skril v naše prelepe gorice pred brezobzirno sebičnostjo strankarske zagrizenosti, ki ubije vsakega idealno mislečega uradnika, ter pred hudobijo in osveto brezsrčnih birokratov, ki glodajo neusmiljeno s svojimi nedeli na preobčutljivdi koreninah državne uprave, pa ae pustijo iz svojih klešč, kogar je enkrat zagrabila njihova osveta. Pobegnil sem daleč v samoto na rodno grudo med naše dobro kmečko ljudstvo; jucd njim živim in trpim.
Tu na deželi mi je dana prilika, da bližje spoznavam in čutim vse tegobe in potrebe kmečkega življenja. Takšna potreba je tudi dobro urejen in zanesljiv javni promet, ki bi se odlikoval po svoji premišljenosti in stalnosti. Naš podeželski človek je nezaupljiv do vsega novega ter se le t$žko prilagodi zahtevam novodobnega življenja in modernega prometa. Stara ugledna grča mi reče nekega dne, ko je šlo za novo cesto: Sto let smo tako vozili, pa bomo še naprej brez te ceste. Zato hudo greši, kdor eksperimentira; kdor enkrat mno-obljublja, pa morda tudi daje, pa zopet jemlje; kdor začne z graditvijo ceste, pa ne konča; kdor uvaja mnogobrojne vlake, pa zopet ukinja; kdor uvaja nove avtobusne proge, pa zopet vzame ali stalno spreminja vozni red, itd. Pri vsaki globoko utemeljeni in dobro premišljeni odločitvi treba vztrajati ter jo v interesu zdravega gospodarstva in napredka tudi v dobi težkih preizkušenj vzdržati. Baš dandanes je gospodarstvo posebno občutljivo in prevažno za vso državno življenje. Danes ne sme biti več merodajen strankarski interes, manj oziri na, vplivnejše osebe: najvišji zakon nam bodi korist naše zemlje in njega, ki jo obdeluje! On nam je dajal, pa nam naj daje tudi v bodoče cvet našega razumništva.
Zato ne smemo pri prometnih odločitvah imeti v vidu samo mest in njih medsebojnih vezi, temveč ie vse bolj zvezo z deželo in vseh medkrajevnih koristi. Železnica naj težkim časom primerno uveljavi svoj stalen vozni red, ki bo odgovarjal gospodarskim in kulturnim potrebam vseh krajev; pri tem naj temeljito in preudarno izkoristi svoje stro-in vozove, kar je posebno lahko na lokalnih progah in v ožjem prometu. Avtobusi pa naj postanejo resnično in pravično dopolnilo železnicil Mislim, da v času zapovedane splošne štednje in reduciranega avtomobilskega prometa mesta in kraji, ki jih veže železnica ali so v bližini železnice, nimajo pravice zahtevati zaradi svoje večje udobnosti ali hitrejše zveze še avtobusnega prometa ali celo povečanje dnevnih zvez. Nasprotno pa je dolžnost vseh podjetij in merodajnih oblasti, poskrbeti, da se vpeljejo ali vsaj brezpogojno vzdržujejo že vpeljane avtobusne trase v krajih, ki so oddaljeni od železniškega prometa ter zaradi tega gospodarsko in kulturno — v najširšem smislu besede — zapostavljeni.
In tukaj moram zopet in zopet opozarjati vse merodajne faktorje na moje domače kraje, sredino Slovenskih goric, kjer ni železnice, niti ni bilo prave avtobusne zveze. Šele mariborska mestna podjetja so z razveseljivo odločitvijo in otvoritvijo nove proge Maribor-Ljutomer temu velikemu ne-dostatku lanskega leta odpomogla. Velik napredek je značilo dejstvo, ko je bila vpeljana še jutranja zveza, ki tako posreduje prevoz dnevne pošte za štiri velike občine: Sv. Anton, Sv. Jurij ob Šč„ Negova in Mala Nedelja. In baš te občine skupno s Sv. Andražom v SI. gor. dajo tudi pretežno večino potnikov ter pošiljajo razne kmečke dobrine na mariborski trg. Komaj so se ljudje na te zveze in njih ugodnosti privadili, komaj se je vse narodno in gospodarsko, javno in zasebno življenje temu prilagodilo, se že napoveduje ukinitev jutranje poštne zveze ter povratek v nered. Smatram, da je takšno vznemirjavanje ljudstva nedovoljena igra z neobhodnimi potrebami najširših slojev, ki sami v svojem ozkovnem pojmovanju lastnih življenjskih potreba tega takoj v celoti niti ne zapopadejo niti imajo možnosti se braniti. Utemeljevanje podjetja s pomanjkanjem materiala ne drži, ko se istočasno uvajajo nove zveze, katerih neobhodnost bi se dala težje zagovarjati. Bilo bi grobo zanemarjenje najširšega in najbolj naseljenega dela srednjih Slovenskih goric ter žalitev vsega njegovega prebivalstva, ako bi se ta posrečena avtobusna in poštna zveza resnično ukinila. Prosimo kr. bansko upravo kot nadzorno oblast, posebej pa še poštno upravo, da s svojimi ukrepi to preprečita, a mariborska mestna podjetja in sam mestni svet, da posvetita vso svojo pazljivost predloženi vlogi navedenih štirih občin skupno z vsemi ostalimi uradi in poklicanimi predstavniki tukajšnje javnosti.
Vsi opisani splošni in posebni primeri bi naj služili za resno vzpodbudo na razmttljanje, kako ti se naj brez vsega nepotrebnega vznemirjenja in gospodarskih pretresljajev najbolje vodilo ra-
Novi ameriški bombniki za Angleže
Švicarsko časopisje poroča iz Londona, da so v Londonu objavili podatke o novih amerikanskih bombnikih, ki bodo v kratkem prispeli na Angleško. Nova ameriška borbena letala so tipa »Dou-glas B 19«. Angleži pravijo, da bodo lahko kmalu poslali v boj ta letala. Pri opisu novih letal poudarjajo, da lahko prelete Atlantski ocean in se vrnejo, ne da bi jim bilo treba pristati. Letala so enokrilna, krila merijo 40 metrov; težka so 70 ton. Nosijo lahko največ 29 ton težko breme. Bencina lahko vzamejo na pot za 100 urno letenje. Posadka šteje 10 mož. Štirje dvocilindrski motorji tega letala razvijajo skupno 10.000 HP.
Pomen Dodekaneza za Italijo v sedanji vojski
Jugozahodno od turške obale leži ob vhodu v Egejsko morje in na križišču važnih prometnih žil med Carigradom in Kairom ter med Palestino in Sirijo več italijanskih otokov v Egejskem morju, ki jih nazivamo s skupnim imenom Dodcka-nez. Dodekanez pripada Italiji pravno šele od lausannske pogodbe 1. 1923. S to pogodbo je bilo priznano dejansko stanje, ki je obstojalo že od turško-italijanske vojne v Tripolisu leta 1911. Takrat je zavzela Italija najprej otok Rodos, nato pa še dvanajst otokov, ki spadajo v dodekaneško skupino. Štirinajsti otok Casteilrosso je dobila Italija po svetovni vojni. Pogled na zemljevid nam razkrije vse možnosti, ki jih nudi geopolitična lega Dodekaneza. Italija si je na tem otočju zgradila več prevažnih oporišč, ki jih ima v tem delu kot protiutež proti angleškemu Cipru. Največji otok je Rodos, ki meri 1412 kv, kilometrov in ima 02.000 prebivalcev. Na vsem Dode-kanezu živi okoli 140.000 ljudi. Še važnejši kot Rodos z znamenito starodavno trdnjavo so nekateri drugi manjši otoki, ki so bili do nedavna povsem brezpomembni in odrezani od sveta, sedaj pa ima tam Italija moderna letališča in pristanišča za bojne ladje. Tako so zgradili Itali-
HA VIDEZ SE JE POMLADILA ZA 10 LET!
Poglejte te fotografije iste mlade dame!
Gospodična Brassade pripoveduje, kako je postala na videz za mnogo let mlajša In še enkrat bolj privlačna
»Presenečena ln navdušena sem zaradi dtvne Izpremembe moje zunanjosti. Vse prijateljice mi zavidajo in povprašujejo po moji skrivnosti. Znanci pa mi neprestano čestitajo zaradi moje prekrasne polti. Evo, kako sem to dosegla:
Vsak večer uporabljam rožnato hranilo za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Biocel«, presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga je odkril neki glasovitl dermatolog. Ona hrani ln olepšava, ko spite. Koža postane čvrsta
ln brez gub. Cez dan uporabljam krem« Tokalon bele barve, da se ml razkrojo zaje-dalcl ln zožijo razširjene znojntce, ter da ml koža postane sveža, jasna ln velurno-gladka.«
Vsaka žena. kt se poslužuje te nege lepote samo tri minule na dan, lahko postane na videz za mnogo let mlajša — ter dobi krasno polt. S hranami za kožo Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se denar vrne.
jani na otoku Lerosu moderna oporišča za letala. Najtežji bombniki lahko odtod ponesejo svoje breme na določene cilje — do Cipra je od Le rosa 500 km, do Haife 900 km. Do Grčije je še bliže. Do Krete ni niti 200 km, do Aten pa je nekaj nad 200 km. Seveda ne smemo prezreti, da so sedaj na Kreti Angleži in so seveda Sedaj tudi oni v neposredni bližini teh italijanskih oporišč.
Upravičene zahteve smarskega okraja
Šmarje pri Jelšah, 6. novembra.
Nujnost naših potreb nas sili, da se oglasimo in izrazimo naše želje in potrebe. Preteklo leto se je o šmarskem okraju, njegovih znamenitostih, zanimivostih in lepotah precej pisalo. Izšla je zanimiva knjiga o šmarsko-rogaškem-kozjanskem okraju. Napisana je gotovo iz plemenitega namena, saj je v njej marsikaj poučnega in zanimivega, vendar je potrebno, da spregovorimo še o gospodarskih potrebah. V zadnjem času grade v raznih drugih okrajih številne ceste, druge so zopet šele v načrtu, ali dokler ne bo iztekla obsotelska železnica, bodo ostali večinoma vsi kraji v tako imenovanem »kozjanskem pragozdu« gospodarsko pasivni, v socialnem, kulturnem in higienskem pogledu pa zanemarjeni.
Še bolj aktualno in pereče vprašanje pa je — elektrifikacija okraja. Kakor smo zvedeli, že obstaja načrt, da se bo elektrifikacija, ki je že več let izvršena po Posavju v sosednjem brežiškem okraju, nadaljevala od tam tudi v šmarski okraj, tako da bo občina Št. Peter pod Sv. gorami na skrajnem jugovzhodnem koncu razsežnega okraja prva deležna blagodati cenene in praktične električne razsvetljave. Kam bo vodil elekfrovod nadalje, nam ni znano, le prebridko pa občutijo, da električne razsvetljave nimajo niti v Šmarju pri Jelšah, ki je že od leta 1924. sedež okraja, že od prej sedež okrajnega sodišča, davkarije in drugih uradov, trgovsko in obrtno središče obširne in gostoljubne okolice — v neposredni bližini svetovno znanega zdravilišča Rogaške Slatine. Kar neverjetno zveni ta ugotovitev, ki pa je, žal, točna in resnična.
Kako važna in pomembna je -za okraj elektrifikacija! Ponašamo se z okolico, bogato obloženo z naravnimi lepotami, a tujskega prometa nimamo.
^•-'-"i .ti r i
Mali angleški možnarji v egiptovski puščavi.
redni zaslužek in kruh. In zakaj? Ker ni v okraju električne napeljave. Industrijalec, ki ie sjsoznal, da bi v kraju z gosto obljudenostjo dobil dovolj domačih delovnih sil za svoje podjetje, se za gradnjo tekstilne tovarne ni mogel odločiti, ker ni elektrike.
Mnogo so merodajni in nemerodajni prosili, da bi se začela akcija za elektrifikacijo tega okraja. Vlagali so prošnje, pošiljali na merodajna mesta razne deputacije, sklicevali sestanke, osnovali odbore, dostavljali predloge, a okraj elektrike še vedno nima. Po obljubi je bila elektrifikacija zagotovljena, ko poteče pogodba banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini s tamkajšnjo steklarno, ki'dobavlja zdravilišču električni tok. Upamo, da bo prišlo do uresničitve.
V upanju, oziroma v trdnem prepričanju, da bodo morda le enkrat postali drugim enakovredni davkoplačevalci, so si nekateri hišni posestniki (11 je takih v Šmarju) že davno omislili hišno napeljavo, ki pa še vedno čaka sjiojitve z daljnovodom. Ukvarjali so se z mislijo, da si osnujejo lastno električno zadrugo, ali pomanjkanje večje vode kot gonilne sile jim realizacije načrta ne dovoljuje, vendar še upajo, da bo tudi za njihov okraj prišel čas, ko bodo lahko napisali v časopis, da je tudi pri njih zasvetila električna luč.
Celje
e Nastop mladine v celjskem mestnem gledališču. Proslavo jadranskega dne prirede tudi letos celjske šole s sodelovanjem vojaške godbe. V nedeljo ob pol 5 popoldne bo v gledališču' proslava s pestrim sporedom. Poleg pevskih zborov, ki bodo zapeli nekaj domoljubnih pesmi (pevski zbor obeh meščanskih šol in mestne deške šole pod vodstvom gg. Preglja in Šegule), bodo nastopili tudi mladi harmonikarji, ki jih vodita čč. 6estri Jolanda in Ke-rubina Ob njih spremljavi bodo učenke zavoda šolskih sester izvajale tudi jugoslovanska narodna kola v narodnih nošah. Gimnazija in obe meščanski šoli bosta nastopili z izbranimi telovadnimi točkami: skupine, proste vaje, mladi vojaki, višješolke gimnazije pa bodo izvajale baletno kolo na skladbo Saše Santla. Ta del sporeda 60 pripravili gg. Bolharjeva in Trdinova ter Zupan in Tomažič. Mestna dekliška šola pod vodstvom gg. Gradišnikove in Zečni-kove bo izvedla otroški prizor iz pomorskega življenja, a okoliška šola bo v govornem zboru podala Jenkovo Adrijansko morje (naštudirala ga. Sa-darjeva). Med točkami bo igrala vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Pera Fabijanoviča. Akademijo bo zaključil skuipoi nastop vseh šol. Žive slike: Svetopolkova oporoka, Okovi sužnosti, Osvoboje-nje... To točko je sestavil in pripravil g. Tomažič. Prireditev bo lep pregled dela naših šol in bo brez dvoma vzbudila pri vsej javnosti veliko zanimanje. Mladina zasluži, da bo naše gledališče v nedeljo zasedeno do zadnjega prostora. Čisti dobiček je namenjen dijaškim kuhinjam.
c Sprejem malih Frančifkovlh križarjev bo v nedeljo 10. novembra ob 9 zjutraj v kapucinski cerkvi v Celju. Ob 4 popoldne pa prirede v okoliški šoli 5 dejansko burko »Gorski duh«. Med odmori igra tamburaški zbor notranjega konvikta.
c Nova grobova. V Zavodni pri Celju je umrl v 56. letu starosti Arzenšek Peter, v bolnišnici pa 81 letni Hrovatin Josip iz Vrbja pri Žalcu. — Naj počivata v miru!
c Stavka krojaških pomočnikov v Celja končana. Po večdnevni stavki celjfkih krojaških po-močoikov je pitšlo včeraj dnnnldne ta likvidacijo
stavke med krojaškimi pomočniki in krojaškimi mojstri do sporazuma Razprave so se udeležili zastopnik inšpekcije dela inž. Gorjnnc Josip, nadkomisar Koren Viljem, komisar Velkavrh Ivan, zastopniki krojaškega odseka, zastopnik Delavske zbornice Arnšck Josip in zastopniki krojaških pomočnikov. Na razpravi se je slcnil sledeči rporazum: z dnem 7. novembra se povišajo mezde, ki so navedene v kolektivni pogodbi z dne 30. septembra 1938, za 25%. Z 2. decembrom 1910 se povišajo mezde skupno za 27% (še 2r,'o nad 25%). Za delo v roke morajo znašati mezde predpisano minimalno mezdo. Zar&di stavke ne bodo izvajali delodajalci proti delodajalcem posledic. Krojaški pomočniki pitčno delati danes zjutraj.
Dr. Rudolf Rožič
izvršuje splošno zdravniško prakso
v Celju
Kralja Petra c. 31/11.
c Tatvina v Štajngrobu. V Štajngrobu pri Novi Štifti je bilo vlomljeno v stanovanje delavke Hri-bernik Frančiške. Tat je odnesel zlato uro, pretan in nekaj perila v vrednosti nad 10t!0 din. Ukradene predmete 6o orožniki našli pri neki R. iz iste vasi in jo izročili sodišču.
Kranj
I. prosvetni večer bo v četrtek, 7. t. m. ob 8 zvečer v gornji dvorani Ljudskega doma. Predava izseljenski fiuhovnik g. švelc o begu iz zasedene Francije. Skioptične slike!
Voda — zdravilo proti raku?
Kakor poročajo iz Amerike, je prišel neki ameriški zdravnik do novega zanimivega odkritja na polju medicinske znanosti. Pravijo namreč, da lahko služi navadna voda kot zdravilo proti raku. O tem se je prepričal zdravnik dr. Faila na new-yorški bolnici »Memoriac, ko je delal na tem, da pojasni vpliv rontgenskih žarkov na stanice raka. Njegov nauk vsebuje sledeče:
Ko prehaja električni tok skozi stanice, deli molekule protoplazme, ki sc nahajajajo v notranjosti celic, na dva dela. V enem delu se zbirajo pozitivno naelektrene, v drugem pa negativno nn-elektrene molekule. Ti delci se pozneje ponovno sestavijo ter tvorijo novo kemično substanco in s tem motijo ravnotežje v notranjosti slanic. Da bi se ravnotežje zopet vzpostavilo, pronica v njihovo notranjščino voda skozi okenca. »Indian Rewiew< (Madras) piše, da je izvršil dr. Faila poskuse na 82 miših, holnih na raku. Po obsevanju z riintge-novimi žarki jim je nekajkrat na dan vbrizgal destilirano vodo. To zdravljenje je trajalo šest dni. Živali so ozdravele. Tako vsaj pravi poročilo o tem.
Poganska družina v evropski Turčiji
Blizu Carigrada živi popolnoma zase 24 članska družina, ločena od ostalega sveta. Govori poseben jezik in ima neko svojo posebno vero. Odkrili so jo ob priliki nekega požara blizu vasi Pinarya v evropski Turčiji; ta vas je oddaljena kakih SO km od Carigrada. Po požaru je bil obsojen neki domačin, k: je ubil Rustema, člana le družine. Pri tej priliki so ugotovili, da se je naselila la družina v evropski Turčiji pred 600 leli. Prišla je iz Egipta. Ima b moških, 12 žensk in 6 otrok.
Od naselitve so živeli H ljudje na velikem posestvu sami, ločeni od drugih ljudi. Ohranili so svoj sosedom nerazumljiv jezik, toda tudi oni niso znali turški jezik. Vsi so ostali pogani, oblačijo se izključno v belo oblačilo, vsako jutro se kopljejo na prostem v »sveti kopeli«, kjer imajo postavljen tudi žrtvenik, obkoljen z jarkom. Jarek je najx>l-njen z lesom, ki ga prižgo, kadar glavar žrtvuje bogovom. Žrtvuje šestkrat na leto. Mrliče že skozi f»00 let pokopavajo v zemljo, ki jo nato brez ozira na mrliče nap roj orjejo iu obdelujejo.
Dekoracija! Montiranje zastorovl
Franc Jager
tapetništvo LJubljana
Sv. Potra cesta 17 Telefon 20-42
Zaloga najmodernejših Couch-zof, otoman, vseh vrst foteliev in žimnic. V zalogi vedno žima, gradi za modroce ter blago
za prevleko pohištva. Konkurenčne cene!	Solidna izdelava!
■iHBMaBBMMHBMBHHBBHBMBBaanBBBBaaM
Mali oglasi
t malih OKlulh vetja Tiska bmieda I din; tenltoTanjakl ■ffiaal t din. Dabelu tlakane naalo«ne btmedi« ae računajo dvojno. Najmanjši anaaek <a m>!l oirlaa U din. • Mali •claal •« plačujejo tako) pri naročilu. • Pri oclnslta reklamnega enačaja se računa anokolonaka. S mm vlnoka Betltna vrHtlca po I din • Za plamena odrovnra deda aiallh oglasov treba prllotltl snamko.
Sliižbodobe
Deklico k otrokom
sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod
št. 16985.
(b
Strojne mehanike
za standartno pletilne stroje sprejmemo. Pismene ponudbo z navedbo dosedanje prakse na Bata, d. d., Ljubljana, še-lenburgova ulica 7. (b
Zobotehnika
zmožnega preciznega dela v kavčuku ln zlatu — iščem za 1. deccmber. Ponudbe pismeno ali osebno na Pečenko, Ljubljana, Vilharjeva 33, med 9 in 10 dopoldne.	(b
Absolvent trg. akademije
moški, dobro kvalificiran, soliden, dobi službo v prodajnem oddelku vele-lndustrlje na deželi. Smisel za jezike pogoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Podjeten« št. 16939.
2 mizarska pomočnika
popolnoma sposobna in samostojna za prvovrstno furnirano pohištvo, takoj sprejmem. Delo stalno. Plača 10 do 12 din od tire. Ponudbe poslati na Vinko Jereb, Split, Tar-taljlna ulica 33.	(b
Voznike
za prevoz hlodov lz gozda, sprejmemo. Parna žaga Rog, Podstenica p. Toplice pri Novem mestu.
mm\
Veledrogerija
sprejme učenca. — Pogoj dovršena meščanska šola ali nižja gimnazija. Prošnjo poslati na upravo »Slovenca« pod »Marljiv in pošten« št. 16983.
16 letno dekle
se želi Izučiti v trgovini. Ima šestrazredno šolsko Izobrazbo s prav dobrim uspehom. Najraje bi šla v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16972.
Kupujte pri naših inserentih!
irffTrBTTTBj
Kislo zt<je
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu In najnižji ceni a u -stav Krklaveo, LJubljano, Kodeljevo. Povše-tova 47, tel. 26-81,
Ovčja kožuhovina
jagenčkove ln ovčje kože dobite v vsaki količini najceneje pri Ivanu Bab-niku, Dobrunjo pri Ljubljani.
Pisalni stroj
prenosljiv s kovčekom, skoraj nov, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17014.
Kislo zelje, repo
po znižani ceni, prvovrstno dobavlja v sodih Homan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, telefon 35-39.	(1
Nove triciklje
prvovrstne Izdelave, s Ia gumami, dobavlja zelo ugodno: mehanična delavnica fiuštaršlč, Ljubljana, Tyrševa cesta 13, levo dvorišče.	(1
Jabolka
obrana, zimska, mošancl (gambovec), bobovec, ta-fclln ter razne druge trpežne dobro zimsko vrsto po 4 din naprej razpošilja Henrik Celmcr, trg., Liboličo, Koroško.
CKEEH
Dijake
srednješolce sprejmem na stanovanje. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 16979.
za strope
iz najboljšega mate-rijala, vezano s po-bakreno žico, izdeluje in dobavlja
los. R. Puh - Ljubljana
ZALOGA PARKETOV
Gradnika ulica 22	Telefon 25-13
■
+
Dolrpel je po dolgi in mučni bolezni moj dobri zlati očka,
gospod
Josip Skerlj
Nepozabnega izročimo materi zemlji v petek, dne 8. novembra 1940, ob 3 popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Maša zadušnica bo brana v soboto, dne 9. novembra ob pol 9 v frančiškanski cerkvi.
Maribor, dne 6. novembra 1940 Globoko žalujoča hčerka Bdita Miki
Vsakovrstno zlato
brlljante In srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3
Otroški kot/ček
Vsakovrstno
ZlatO kupuie
po najvišjih cenah CERNE. Juvelir, Llubljana VVolfova ulica št. 8
		
m	m	a
»REALITETA«
zavod za nakup In prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20.
Petstanovanjsko hišo
z vrtom, prodam. Moho-rlč, Kralja Petra c. 174, Studencl-Marlbor.
Dvostanovanjska hiša
z lokalom, ob tramvajski progi v LJubljani, takoj zelo ugodno naprodaj. -Dr. Gornik, Rožna dolina, Cesta 4, št. 14. (p
»Globus«
poslovalnica za nakup ln prodajo nepremičnin proda parcelo na Tyrševl cesti in Celovški cesti, ln zelo donosno hišo v Ljubljani, Emonska cesta 25.
Vinogradno posestvo
lepo, z velikim sadonos-nlkom, lepimi njivami ln travniki za 10 glav živine, zraven tudi potreben gozd. Lepa stanovanjska hiša z več Bobaml, pripravna tudi za letovišče, ter z vsemi potrebnimi gospodarskimi poslopji -vse v dobrem stanju, tik avtobusne postaje v okolici Maribora, zaradi bolezni takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16958.	(p
Mihčeve čudovite dogodivščine
itanoianja
ODDAJO;
Trisobno stanovanje
z uporabo vrta, oddam. Mesečno (140 din. Informacije pri hišniku. Goriška 29. Ogled od 2 do 5 popoldne.	(č
iHSESfflJI
Bencin
je drag in trajna skrb, zato si pustite predelati vaš avto ali stabilni motor na pogon z ogljem. »Specialna delavnica za plinske generatorje« v Ljubljani, Tyrševa c. 13, levo dvorišče.	(f
2 avtomobila
tovorni ln osebni, prede lana na pogon z ogljem, v odličnem stanju, za vsako ceno naprodaj. — »Generator delavnica« v LJubljani, Tyrševa c. 13, levo dvorišče.	(f
(129) K sreči je ponesrečenec lahko ujel pas, nato pa je Mihec oba skupaj z velikim trudom z vrvjo privlekel na krov. Vse moštvo je bilo navdušeno nad pogumnim dečkom.
(130) Medtem je postajal vihar hujši in hujši ter se prevrgel v pravcati orkan. Tudi ta ladja ne bo mogla dolgo zdržati. Če bo šlo tako naprej, so vsi izgubljeni. Napeli so vse moči, da bi se kako rešili.
Kavne mlinčke
električne »Mahlkonlg« tn »Irus«, takoj proda še po stari valuti nemške marke Ludvik Ileršič, Cesta oktobra 13, tel. 37-54.
Naročite pravočasno oglase
za ffSlovenčev koledar"!
Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza In telesa ostane čista, zdrava ln mlada. Mozoljcl ogrel, nečistost obraza Izginejo. Pošljite za stroške 8 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V apotekah, dro-gertjah originalni karton štirideset dinarjev.
II
Glasba
Harmonije, pianine
najceneje dobavlja tvrdka Ivan Kacin, Domžale — Zahtevajte ceniki (g
Združeni z nami prosimo molite za vsem dragega deda, pradeda in tasta, pokojnega
Čokerta Ivana
strokovnega poslovodjo tobačne tovarne v p.
vsi, ki ste ga poznali. Umrl nam je dne 5. novembra popoldne mimo in lepo, kot je bilo mirno, lepo in skromno vse njegovo življenje.
Pogreb ljubljenega očeta bo 7. novembra ob 4 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Janeza, k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. novembra 1940.
Globoko nžaloščene družine C o k e r t
+
V globoki bolestni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je nepričakovano umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak,
stric in tast, gospod
IVAN GORJANC
strojevodja državnih železnic v pokoju
Spremljali bomo našega nepozabnega pokojnika k zadnjemu počitku v petek, dne 8. novembra 1940, ob pol 4 popoldne z Zal — kapelice sv. Andreja — k Sv. Križu.
Prosimo tihega so ž al j a. Ljubljana, Gračac, Novo mesto, Radovljica, Trst, dne 6. novembra 1940
Žalujoče rodbine: Gorjanc, Kervisar, Urbanija, Čibej — ter ostalo sorodstvo
Alphonse Daudcts
85
Jakec
Prevedel Fišer Franc
Jakec je tudi sedaj izvedel, da je »Fau-stova hčerka« bila dovršena, da so jo čitati člani francoskega gledališča in da so si jo ti tepci upali soglasno odkloniti; kot oogovor so dobili napisanih jiar gorkih. Še neka velika novica jc prišla: |>nbotali so se z Moronvalom, ki je od sedaj naprej imel dostop v »Magno donnis, parvo <|uies<, kamor je vsako nedeljo pripeljal svoje ra/nojioltne »male divjačke«, ki so mater Archambauld silno prestrašili.
Moronval, \I3dou, gimnazija — kako daleč je zdaj vse to za njim! Silno daleč, — jia čeprav med Indret-jem in Ulico Dvanajstih hiš ni posebne razlike, silno daleč, — pa čeprav sta med to čudno preteklostjo in žalostno sedanjostjo minili dve leti. jakec tiste dobe se mu je zdel višje in več vreden, prav nič ni ostalo od njegovih svetlih las in od njegove nežne rožnate ->olti, ta današnji zlo-mek pa je dolg, pretegnjen, rdečih lic, krivega hrbta in njegove rame so pod jopičem vi-oeti tako visoke in suhe.
Tako so se torej uresničile besede gosjx>-da Rivalsa: »Družabne razlike tvorijo nepremostljive prepade.«
Spomin na tc Itivalse jc lakcu prizadel novo žalost. Kljub d'Argentv>novim navodilom je ohranil v svojem srcu brezmejno hvaležnost do tega sijajnega človeka i:i nežno ljubezen do male Cecilije; vsakega novega leta jim je pisni dolgo pismo. Toda že dve leti je minilo, odkar ni dobil od njih nobenega oc,govora. Zakaj? Ali je njim tudi knj hudega storil?
Edino ta misel je Jakca l>odrila v neprijetnostih njegovega žalostnega življenja:
»Zasluži si svoj kruh... Mati bo potrebovala tvoje jHimočic. Toda žal, je zaslužek odvisen od vrednosti dela in ne od dobre volje delavca: ^Iloteti ne velja nič, »Moči je trelia«. In Jakec ne more. Kljub Labassindrovim napovedim bo vedno ostal le peto k<.lo svojega oddelka. Pač nima »daru«, kaj hočete? Zdaj je star 17 let. dovršil je nčno dobo, pa zasluži komaj tri franke na dan. S temi tremi franki mora plačati stanovanje, hrano in se oblačiti, to se pravi zamenjati mora svoj delavski jo-[>ič in hlače, karlnr niso več za rabo. V iep jKiklic so spravili. In kaj naj stori, če mu mati nekega dne piše: »Pricem... živela bom pri tebi!< ...
»Vidiš, dečko moj,« mu je dejal oče Roudic, ki je še vedno tako imenoval svojega vajenca, pa čeprav ga je »a za glavo prerastel, »tvoji starši niso imeli prav, ko me niso poslušali; tukaj za te ne bo knj prida. Nikdar ne boš imel smisla zu pilo. vedno te bomo morali pustiti pri slabših delih, kjer se slabo zasluži. Na tvojem mestu bi jaz raje presedlal in poiskal srečo drugje. Veš kaj! Zadnjič je prišel v montažno delavnico Blanchet, višjii strojnik z Cydnusa in isknl kurjača. Ce se kurilnice preveč ne bojiš, lnnko zagrabiš, Zaslužil boš dnevno svojih šest frankov, stanoval boš, hrano l»oš imel in na toplem boš... Da, da, hudič je, presneto na toplem boš.,. Poklic je težak, toda končno se le vrneš, saj sem tudi jaz počenjal to dve loti, pa sem le tu. No torej, ali naj jiišem Blnnchet-u?«
»Da, gospod Roudic... bolj bi me veselilo.«
Misel, da bo itnel dvojno plačo, da bo videl tuje dežele, — ljubezen <Yo potovanja je izvirala še iz njegove otroške dobe, od Miidou-jevega pripovedovanja in od pripovedovanja gosfHida Rivaln o Rnvonnaise — in še več drugih razlogov je odločilo, dn je Jnkec končno
sklenil sprejeti poklic kurjača, kamor se zatekajo vsi slnbi delavci, vsi brezposelni, ki so izgubili služlio pri kladivu in nakovalu in ki zahteva samo velike moči in vzdržljivosti.
Iz Indret-ja je odpotoval nekega julijskega jutra, točno štiri leta po svojem prihodu.
Knko krasno vreme je bilo tega dne!
Jakec je stal z očetom Houdicom, ki ga je hotel spremiti, na krovu male ladjice in motril krasen j>rizor. Ob vsakem obratii njenega vijaka se je reka razširila, bregova sta se kar moči razmaknila, kot bi hotela nftpraviti prostor njenemu izlivu v morje. Jrnk je nostajsil ostrejši, drevesa so izgubljala na višini, obali stil se oddal jevali druga od druge in se čedalje bolj nižali. Sem in tja so se po deželi za-lesketali ribniki,, dim se je dvigal iz šotišč, na tisoče galebov in Instavic je s svojimi belimi in črnimi krili preletavalo reko: njih vrišč se je slišal kot krik otrok. Toda vse to je izginilo in se razgitbilo ob bližajočem se brezmejnem oceanu, ki pol«g svoje ne strpi nika-ke druge veličine in ki z erenko uničujoč-nostjo vnlov zamori vse rastlinstvo ob svojih bregovih.
Mali pnrnik se je poskakujoč znašel sredi širokega morja. Knko naj sicer opišemo njegovo čudno pozibnvnnje na sijajnih in Mestecih valovih, ki so bili videti, kot bi prehajali drug v drugega in se nadaljevali tja lo zadnje meje obzorja, kjer nebo in vodovje v zelenkasti črti zapirata pogled radovednim očem?
Jnkec še nikdar ni videl morja.
Tista skupina streh ♦am doli na desni, med skalami, — slika, ki je značilni za vsa obmorska pristanišča, — je Saint-Nazaire; približuje se, kot bi ga valovi nosili, njegov zvon;k straži nn neki višini in njegov nasip je videti kot dnleč v morje podaljšana ulica. Med' hišami so se dvigali jambori, se križali, bili so tako pomešani med sabo, kot bi cn ram sunek vetra
od' nekod zanesel vse te gredije v varno pristanišče. Ko so se jim približali, se jc vse razmaknilo, ločilo in povečalo. Ob nasipu so se izkrcali. Tukaj sta zvedela, da bo Cydnus, veliki parnik Prekooce.inske družbe, odplul še istega dne, čez dve ali tri ure in da je /e od prejšnjega večera na odprtem morju. To je bil namreč edini način, da so obnržali posadko ob odhodu skupaj, ker bi sicer morali vse Sa.int-Nazairske beznice preiskati z orožniki.
Jakec in njegov tovariš torej nista imela časa, da bi si razgledala mesto; bil je tr/iii dan in hrup in trušč sta se razlegala do pristanišča. Ves |K>mol je bil založen z zelenjavo, košaricami sadja in perutnino, ki je bila zvezana^ jx> dve in dve, plahutala s perotmi i« vreščala. Bretonski kmetje in \metice so stnli lenih rok pred svojimi tržnicami in mirno čakali na kupce. Nikamor «s jim ni mudilo, nikdo ni vpil na mimoidoče. V nasprotju s temi, pa je gruča krošnjariev, sličnih našim koče-varjem obloženih s kravatami, denarnicami, zaponkami in prstani, glasno krožila in ponujala svoje blago, Mornarji iz vseh dežel, male saint-nazairske meščunke in žene delavcev in uradnikov Prekooeeanske so hitele po trgu; i tudi Cyonov kuhar je nnkupoval tam zadnje živijske potrebščine. Roudic je od njega izvedel, da je Blanchet na krovu in da je jezen, ker 11111 ni uspelo dobiti kurjače v.
»Pohitiva, dečko moj, pozna sva že!<
Skočila sta v neko ladjico in se odpe- i l.jnla čez kanal, ki je lil polil ladij. Ta ni bil prav nič podoben nanteškemn lečnemu pri- j stanišču, prepre/enemu 7 ladjami vseh velikosti. Tu so bili sami ogromni parniki in vladal je občutek počitka in otajlanja. Iz ladjedelnic so se slišali udarci klar.iv in vreščala .je perutnina, ki so jo nakladali na lnlje; M' cer jc pa nad vodo vlada čista, umirjena tišina.
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenili