31. številka. Trst, v ponedeljek dne 9. februvarija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri j op. — Naročnina zna^a : za vse leto a 4 K. za pol leta IS K. za četrt leta 6 K in za en m^sec a K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe l>rez priložene naročnine se upravnistvo ne ozira. Po tobakarnah v Trptu ne prodajajo posamične številke po 6 st«i3nvč.|; izven Trsta pa po 8 Telefon številka S70. glasilo političnega Društva „€9inost" za primorsko. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 9 primernim popustom. Poslana, osmrtnice m Ja™e zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. _ Vsi dopisi naj ?e po.-iljajo uredn štvu. Nefranko- vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravni štvo v ulici Molin piccolo št. 3 H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco 'I rst. Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia štev. 12. V edinosti je moč ! Naše načelo. 1. BoI*z?n( na kateri umira osrednji parla- ment, se je bil* ziDesla tu li v deželni parltnaent kianjeki. Naš m č tateljem je dobro znane to. Boltzni je ;me obi-trukcija. Zanesla jo je ca Kransko katoliška-narodna stranka. To dejstvo je menda neoj>oreČno. Potem se je tazvi ala n^kon^Da kontroverza ob vprašanju : kdo je kriv?! — Nnrodna-napre-doa stranka je dokazovala. daje klerikalna stranka brez veljavnega razloga zastavila e obstruk-cijo in zaustavila toli potrebno delovanje deželne legislative. Njeno postopanje da je torej frivolno in naravnost brezvestao, ker «0 s tem * škodo vani jnteresi vsega prebivalstva l*rez rarlike političnega mišljenja, Ola-sila katol - narodne stranke pa so zopet dokazovala, da je b.la stranka moralno pri-siljera v obstiubcijo, da jo je postopanje večine, serUvlene iz narodnih najK-ednjakov in Nemcev, poti-pilo v stanje silobrana, da torej niti ni mogla drugače, nego da je po-t^egla po tem skrajnem parlamentsraem sredstvu ; a da je to, ako varuje svoj ug^ed, svoj vpliv in svojo veljavo ^ deželni zbornici, v eminentno koris-t tudi materijaln;«i interese m prebivalstva kranjske! Kajti — tako no govoriia glasila: edino katoliškonarodna stranka .ma rfiium in srce za bedo prebivalstva in pa voljo za resnično od pomoč. Tako so letala navekriž: obJolievanja, očitanja, obsodbe, apeli do prebivalstva in pa — še nekaj. Včasih bolj odkrito, veaeili bolj med vrsiieami, ali \s;kdar dovolj jasno za onega, ki z»«a čitati s kriterijem, so »e gla-ila obeh strank — vsaka sebi v prilog — obračala do nje, kini bila nikdar prijateljica narod« slovenskemu, do slavne naše vlade. Jedni so jo rotili, naj za božjo voljo ne stori n čeear, kar b: moglo klerikalni obstiuk-ciji pripomoči do zmage; naj si ne da imponirali od krika klerikalcev po taki volilni presnovi, kateri bi bil efekt ta, da bi klerika.na etranka zadobila absolutno večino I roti narodno-naprtdnim in proti Nemcem. Klerikalci pa so zopet kričali do hripa-vosti, da v deželnem zboru ne pride do miru, da ne sme priti do rednega delovanja, dokler se deželni voblni red ne spremeni v tem zmislu, da pride volja »ljudstva« do izraza, ali bolj pa domače povedano: doklei ne bo imela Katoliško-narodna stranka absolutne večine v dtžeinem zboru ! Mimogrede bodi omenjeno, da se din-danes na Kranjskem vse, ali prav čisto v»e, godi v imenu »ljudstva« in za »ljudstvo«: »ljudstvo« je povzd gneno visoko gori na priedestal, da narekuje od gori doli svojo suvereno voljo, ki fa je le premnogokrat sumljivo podobna volji onih, ki imajo priliko — da narekujejo in sttgerirajo svojo voljo: njegovi s e r e a i t e t i »ljudstvu« tam gori n^piedestalu! Narod slovenski pa, v kolikor ne stoji v trušču in dimu, ki ga izpuščajo napete cevi v tem liberalno klerikalnem boju na Kranjskem, je z žalostjo v srcu gledal na borbo, na to kampanjo Ijufcega medsebojnega pob'janja. O jej — že zopet postajamo .... ■solzarji ! Ne, ni to nagnenje do »solzorstva«, to ne izvira iz jokavosti, ako je narod slovenski, v kolikor ni udeležen na kranjskem boju za — načela, s tugo v srcu gledal na prizore v deželnem zboru v osrednji pokrajini naroda slovenskega. Ne, ni jokavost toni »solzarstvo« ! Ampak mi bi videli na sebi le nedoatatek na rodoljubnem čutstvu, ako bi mogli ostati brezbrižni : mi bi morali soditi, da je narod naš zgubil ve« kriterij za sod"bo o svojem lastnem položaju in ves zmisel sa pogoje v dosego srečneje bodočnosti, ako bi ot-jal iodiferenten nasproti dejstvu, da v zbornici osrednje pokrajine strankarski fin«-tizem ustvarja razmere, ki dajejo nekako opravičenje tiptemu zistemu, ki nam je vedno sovražen ! Ne, Slovenec ob pereferiji, pa naj je že liberalen ali kler kaleo, Kamo da je naroden ne more ostati indiferenten, ko gleda, kako v deželi, čije zasfcop bi moral odlomkom naroda ob periferiji dajati opore ravno v borbi prati temu zintemu, domači stranki (bodi že zavestno, ali pa v slepoti fanatizma) eami dajati prilike istemu zi*tea u, da igra ulogo nekakega razsodnika me 1 njima in da more vsikdar raz-ojati — tretjim v prilog, k i so v soglasju žnjim v sovraštvu proti nam vsem in brez razlike, ali smo liberalci ali ikleri kalci! Nemški poslanci kakor jeziček na tehtnic deželnega zbora — ki je poklican biti j moralnim pred-uav.t Jjera veegi naroda — in poleg avstr jski zistem, ki odloga, kdo več velja kakor je ravno slučajno njemu v prilog: to je goejoda. prizor, ob katerem ne morejo ostati iad terentni t:sti Siovenci, kate-'nm ne jemlje vida diin kranjskega boja! PODLISTEK. 30 Na rojstni zemlji. Spisal Ksaver-Šandor-Gjalaki ; prevel M. C. - XI. Ođs'ej ga ni biio dne, da bi se ne bil videl žnjo. Pred in popoludne je bežal v I)r»gsnce. Sosedstvo, davno prijateljstvo med obema rodbinama večna prilika, ki jo dajejo počitnice, so delovali, da se je spajanje nadaljevalo samo cd sebe. Ni njeni ni njegovi stariši ni=o stavljali nikakih zaprek. Njena mati, pod težo \sakdanjih skrbi in v veČDi borb z računi trgovcev, skoro tudi ni do Lajala, da bi Bog ve koliko mislila o tem vednem tovariševaoju Djene hčere z mladim človekom. Bila je povBem mirna in zado voljna, ko je bila žnjima mlada hčerka Vera. f^evova mat' pa je V6trepečala že ob misli, da bi svojemu sinu ovirala siečr, o kateri jej je govorila vsaka njegova kretnja, vsaka beseda, a največ njegova vedno vznešena razburjenost. Oče Blinjević ga je sicer res. po izgledu svojega očeta, yčaeih opominjal, Politični pregled. V Trstu, M februvarija 1903. O položaju. Najnujnejo skrb provzroča sedaj vladnim kr< gom vojna predloga. Iz po ročil o iazpravah v ogrski zborn ci je razvidno, da je opozicija zastavila s svojim od perom proti tej predlogi z veo energijo in po načinu, kakor je dosedaj posezala v debato, je pričakovati, da bo braneča svoje da bi dobro bilo, ako bi se nekoliko več pečal se svojimi knjigami — ali v resnici nit' ni mislil resno, da bi sina motil v nje govem blaženstvu. In slednjič mu je Blanšs od nekdaj ugajsla, pa je vaakikrat gledal z zadovoljstvom, ko sta se mlada skupno za- od klanjajoče stališče, posezala po skrajnih sredstvih in da se ne bo dajalo brzdati po nobenih ozirih, tudi ne do najviših činiteljev. Ni izključeno torej, da odpor opozicije postane vnovič., nevaren za to preosnovano predlogo, kakor je že enkrat pris.lU vlado, da je prvotno predlogo umaknila in jo preoBnovala. V vladnih krogih morajo vzbujati skrbi tudi razmere v vladni večini. Ta večina je sicer velikanska, ali je vse prej nego homogenna. Izlasti nasproti taki odijozni predlogi, ki bo zahtevala novih velikanskih žrtev, in to v dobi vseobče gospodarske depresije, ko nagi bije vse, bodi že iz resnične ljubezni do prebivalstva, bodi na lovu po popularnosti, k opoziciji — nasproti tej predlogi, pravimo, jih je mnogo poslancev, ki sicer množe število Szellove vladne večine, ki pa so se svojim srcem in svojimi ambicijami v vrstah opozicije. Ali niti v avstrijskem parlamentu baje ni še izgotovljena večina za vojno predlogo. V »Neue Fr. Prepse« čitamo, da število onih poslancev, ki (vsaj po današnjih dispozicijah) 1 hočejo glasovati izlasti proti povišanju kon tingenta rekrutov, iznaša 155. Mnogo pa jih je, ki se še niso odločili. Stvari stoje torej tako, da večina za vojno predlogo bo odvisna od tega, ako se nekaj protivnih poslancev vzdrži glasovanja. Kar se dostaje reforme poslovnika zbornice, prihfcja praška »Politik* do slične sodbe, kakor smo jo napisali mi v soboto. Mi smo beli rekli : »Reforma poslovnika se je torej umaknila v odsek, ker nekaj formalitete treba vendar, predno jej prirede — pogreb U »Politik« pa piše: »Vsa akcija se slovesno zagrebe, v kateri namen so naročili : Eutre-prise des pompes funfebres v obliki odseka 48 členov.« Mi smo rekli v soboto tudi to : » V našem političnem življenju ni več nikake direktive, nikake roke ali volje, ki bi določala stvarem gotovo smer in vrsto, ni kakega zistema.« »Politik« pa pripominja, da bi bila vlada našla tudi pot, s ko bi bila imela voljo. Ali ni hotela . . . Toda čemu naj bi hotela, ko niti stranke, ki so za reformo, nimajo odločnosti in srčnosti, da bi vztrajale na izve-denju svoje namere. Vso to razpravo ozoača praški list kakor predpustno burko, uprizorjeno pod imenom »reforma poslovnika«. Dekadenca poataja vedno ocitneja in ne prestano gre niz dolu z avstrijskim parlamentom. Tisti liberalni veleposestniki n. pr., I ki nosijo vedno v žepu svoj patent na svoj avstrijski patrijotizem in ki so bili seveda odločno z i reformo, ker smatrajo sebe za prve poklicane čuvarje avstrijske ustave, so se slednjič izrekli — proti reformi! Pa da ni to že komedija ! Jako dobro opaža rtčsni praški list, da so bili liberalni »usta- ni nikdo več dvomil tudi ona sama sti se s a se izjavila eden bavala. Da se ljubita, že po dveh tedn:h, a zavedala tega, četudi , drugemu še le ob Levovem odhodu na Dunaj. Se le dve leti mu je trebalo, da dovrši pravne nauke. Ti dve leti sti bili zanj gotovo leti pravega raja in vsestranske §reče. O malih počitnicah je prihajal domov, a med letom je vsaki dan pisal Blanši dolga pisma ; v katerih jo je zagotovljal o svojih zvestih čutstvih in mislih, pa naj so se tikale česar si bod;. Blacša ni bila prijateljic a mnogemu pisanju in zato mu tudi ni toliko pisala, a kadar je pisala, je iz vsake vrstice vela čista silua ljubezen. Ni imela cgnjevi tega, nališpanega zloga, nasprotno : njena p;sma so bila pisana priprotim, popolnoma naravnim načinom, s katerim mu je pripovedovala, kako teiko in počasi se ji brez njega odmikaj 1 dnevi, pripovedovala mu je o mestih, kjer je najraje bivala, zaupavala mu je skrbi in nadloge, s katsr:mi se morajo boriti rjeni stariši. Ni mu sledila v njegovih velikih mislih, niti se ni ni-edtr spuščala do njib. Ali vsakemu listu je bil priložen listič kake rastline ali cvetke, ali narisano pod podpisom sice s stereotipnim post-skriptom : »Jaz sem tukaj stavila svoj poljuL in pošiljam Ti ga tako, da tudi Ti poljubiš na istem medtu — in tako se nama bodo tudi na to daljavo združevali poljubi !« — In ta post-skriptum je vsakokrat odnašal brez sledi tisto ost zlovolje, ki se mu je ob čitanju silila v dušo, ker se Blanša ne ozira na njegova umovanja o svetu, poeziji, veri in filozofiji, in ker jej zlog ni bolj nakičen in sijajen, kakor bi bil želel on v svoji mladi, neizskušeni duši, in včasih toliko da ni ta njeni jedno3tavni zlog tolmačil kakor znamenje hladnega srca. Seveda, ko je potem prihajal domov in ko jo je vso razburjeno od srečnih solz \lažnima očesima privijal na pr?a in poljubljal njeni divni hladni roki, ki sti kar drhteli, tedaj ni m< gel več dvomit' na Djeni silni ljubezni. voverni« veleposestniki zvesti preko groba — ustave !- Iz ogerEke zbornice. V sobotni seji ogrske poslanske zbornice nadaljevala se je afera med grofom Andrassvjem (ki j3, kekor znano, v jedni prejšnjih sej dokazoval potrebo nemškega armadnega jezika) in opozicijo, in nadalije afera med hovedskim ministrom Fejervarvjena in posl. Ugronom. V nadaljevanju razprave o vojnem predlogu predlagal je poel. Mezossy, naj se na Ogrskem uvede madjarski armadni jezik. Posl. C z a v o 1 s z k v je interpeliral, zakaj da kralja srbskega , o njegovem obisku groba kralja Milana, vsprejme ban hrvatski in ne kak zastopuik Ogrske. Ministerski predsednik je na to odgovoril, da bo ban, kakor državno-praven dostojanstvenik, zastopal Ogrsko. Rusija mobilizira ? Dopisnik »Dzien-nika Poznanjskoga« javlja svojemu listu iz Varšave : Fakt je 1), da so rezervni čnetniki dobili zaupno vest od svojih zapovedništev, naj bodo pripravljeni in naj odgovore na vprašanje, ne bi-li takoj hoteli vstopiti v aktivno službo? Ta njihov odgovor da bi »mogel biti v najbližji bodočnosti najveće važnosti za njihcv položaj«; 2) da so se vojna zapovedništva obrnila z istim vprašanjem do vseh onih, ki so več let služili kakor častniki v ruski vojski, pa so iz kate-rega-koli razloga zapustili vojsko; 3) da Su vse železniške postaje dobile nalog, naj v najkrajšem času urede poataje brzojava. Vse potrebne rekvizite vojnih brzojavov jim dostavijo vojna zapovedništva. Te vesti potrjajo še bolj glasovi, ki prihajajo iz Carigrada in ki zatrjujejo, da tudi Turčija mobilizira. Sultan da je zavkazal mobilizacijo 240.000 mož, ki se odpošljejo v Macedonijo. Tudi turška parobrodna družba »Mahsouseć« da je dobila nalog, naj bo pripravljena za prevažanje vojaštva. Turška vlada je baje dobUa obvestilo, da početkom prihodnjega meseca zavlada splošna ustaja v Macedoniji. Balkansko vprašanje. Ruska podtika se je v novejšem času začela zopet >r-* tenzivno baviti z razmerami na Balkanu in ne posveča več vse svoje pozornosti na Vstok. Tam je Rusija menda precej dobro uredila Bvoje stvari in si zagotovila trdno pozicijo, taio, da se sedaj lal.ko svobodneje giblje v balkanski politiki. Vsi važni ruski listi pišejo te dni o razmerah na Balkanu in zatrjujejo, da se vedno bolj bliža odločilni moment balkanskega vprašanja. Prvi važni, čeravno molčeči dokaz, da se je Bmćr ruske vnanje politike obrnila proti Balkanu, je bilo potovanje ruskega ministra za vnanje pesle, grofa Lamsdorfta, na Balkan in na Dunaj. Vspeh tega potovanja je bil, kakor znano, ta, Ko pa je še iz njenih iskenih in odprtih besed doznal, k:tko je vse njeno življenje osredotočeno v mislih na njega — tedaj Be mu je duša dvigala od ponosa in hvaležnosti. Po dovršenem štiriletju odhajal je zadnjikrat na Dunaj, da položi stroge izpite. Pred odhodom se je dogovoril z Blanšo in s stariši ; zaroc.la sta se in določeno je bilo, da bo po položenih izpitih poroka. Njegovi stariši so privolili drage volje. »Če tudi je siromašna in bo težko — moral boš čim prei v službo — ali naj bo, dobiš pa krasno dušo za ženo !« — t2ko je govoril oče. Njegova mati je peveda menila, da njen Lev bi zaslužil v vfakem pogledu boljo in dovršenejo partijo, no, ona bi bila tako trdila ob vsaki izvolitvi. »Na vse zadnje, Lev heče tako — ni torej druge. Io on je tako pameten in tako čestit, da bo znal živeti tudi brez bogate žene!« — se je tolažila etarka in Blanša jej je bila ljuba, kakor da jo je pod srcem nosila. (Pride še.) da se je med nago državo in Rusijo doseglo pop jI no eporazumJjčnje glede postopanja na sproti Turčiji ter da se je izdelal popolen nacrt reform, katere bo Turčija morala uvesti v Maeedoniji v najkrajšem času, ako ne bo hotela izzvati vojne, ki napravi konec njenemu gospodstvu na Balkanu. Vsi važni ruski listi brez izjeme pišejo, da je ekrajni čas, da se v Maeedoniji napravi red, ker da Turč ja Čsto nič ne misli na to, da bi res uvela že tolikrat obljubljene reforme, marveč da še bolj zatira balkanske narode. Te dni je dospel v Petrograd ruski di-plomatičoi zastopnik v S edoj, Babmatjev, ki se je na licu mesti prepričal o razmerah v Maeedoniji. Bahmatjev je carju in grofu jena mu plemena kulturelno zadovoljena v vsakem pogledu. Po vseh svojih močeh da bi morala ista vBakemu plemenu na pravičen način dajati priliko za sodelovanje v skupno blaginjo države: Člankar dokazuje s številkami, kaka krivica se godi Slovencem na polju srednjega šolstva. Mesto da bi vlada gladila Slovencem pot do vseučilišča, se godi nasprotno. Isto neumljivo vedenje vlade — pravi člankar — opazujemo na polju pravosodstva. V območju višt ga deželnega sodišča v Gradcu se vrše najneverjetneja imenovanja. To kaže na poračunjeu zistem. Take stvari bi morale obračati na-se pozornost vseh drugih Slovanov, kajti, če gori hiša sosedova, je tudi moja v stvom. Lamsdoitfj na obširno poročal o post« panju nevarnosti. turnih oblasti in izrekel svoje prepričanje, j Postati mora jasno. Na podlagi jasnosti da pride najdiiije v aprilu neizogibno do (treba graditi kaj novega. Temeljit odpomo-sploŠLe ustaje v Maeedoniji, ako se stvari j ček more priti le po narodni avtono-prej ne spremene m i j i. Ako je tak narod, kakoršen so Slo- Ceio taki listi, ki so bili do sedaj od-j venci, razdeljen na toliko upravnih skupin, ločni nasprotniki agitaciji "lacedonskih odbo- ne more zadoščati svojim kulturelnim porov, s opili s-* sedaj odločno na stran Mace- trebam. Pravičen zistem bi moral uvideti to doncev n zahtevajo hitrtgi postopanja. Raski na prvi pogled ter ukreniti potrebae pri -I isti so nadalje uverjeni, tovo do Kontliita med njo in slednjimi, poslednje se sploh poklada malo važnosti. A Siedciič naj omenimo še to, da tud; ruski listi ravno v tem je glavni vir vsemu zlu. Jed-govore o važn it vojaških pripravah v Bolga- nako pravo narodjv tvori podlage državi, rij i n v — Avstro ogrski ! Torej morda A kar je zgradjeno na krivični podlagi, že vendar d .so tako neosnovane govorice o m o- samo na sebi ne le da ni koristno, marveč biiizac i , ki se vedno bolj širijo med ljud- je škodljivo To je jasno, da ne more biti jasneje. Zato pa je postopanje, protivno temu, največi nezmisel, v najveeo škodo državi, ker je zlo, ki dalje rodi zlo. Zato pa bi moral biti Odvetniško skušnjo j« napravil na tu- tudi narod v svoji skupnosti prepričan o neka -D;em višem deželnem sodišču gospod dr. dvomni potrebi narodne avtonomije in bi mo-Ivan Milan Hribar, sin ljubljanskega župana, ral ibto smatrati za svoje življenako vpra-Ćestitamo. šanje. Ako bi bila pravičnost za podtago, ne Prihodnje volitve in soeijalisti. Vod- j bi bilo tudi nikakega takoimenovanega >nas-stvo ~ ciidil ične stianke v Trstu je izdalo protstva iateresov« — ne med Slovenci in včeraj pr trlae. v katerem poživlja tiste Bvoje Nemei, ne med Slovenci in Cehi. pristaš«, ki imajo pravico glasu v mestni »Obzor« O dogodkih v Trstu iII po oziroma deželni zbor t žaški, naj se vzdrže okolici. Zagrebški »Obzor« prinaša daljši volitev. Proglas navaja razne vzroke, radi dopis, v katerem se posebno bavi s samo-katerih se je vodstvo odlcč.lo za ta nasvet, morom Škrkovim, s postopanjem latinizator-V p > bližje analiziranje teh vzrokov se za jev in z dogodki v Ricmaajih. Ti trije fakti danes ne spuščamo, povdarjamo pa, da se po - pravi — predočujejo prilično jasno vao mestu, n sostbno elovent-kih krogih, jako situvacijo. različno ugiblje o resničnih vzrokih in name- i Prvi omenjeni dogodek analizira tako, n.h tega progiasa. Kakor rečeno: mi se po-1 da mi (iz lahko umevnih razlogov) ne ino-vrnemo k stvari. Danes že pa moramo zabe- (remo ponatisoiti vsega. V" obče označa do ležiti, ta proglas izreka jako odločno obsodbo nad voliino reformo, kakor so go- Tržaške vesti. pisnik ta dogodek jako čudnim, kajti konstatira, da so po razumnem a ob enem energič-spodje v mestnem s>retu izvolili imenovati nem postopanju dr.a Gregorina stvari stale tisti p skus za nadaljno ohran.tsv svojega tako dobro za obtoženca, da bi bil ali po-gospodstva. Na ves glas moramo ta konstati- polnoma oproščen, ali pa bi bil d .bil le raz-rat , da socijaiirtični proglas navaja proti tej merno lahko kazen. Cadno in misterijozno se refjrmi bitstveno iste razgloge, zdi dopisniku zagrebškega lista, da se je Skrk kak o rji h je navajal g. svetova obesil iz strahu (kakor hočejo pripove-1 e c dr. < r r e g o r i n v svojem toza - dovati italijanski listi) ravno sedaj, ko se je de v nem izb ornem govoru proti mogel nadejati popolnega ali vsaj delnega reformi, kaicorsojo predlagali osvobojenja! Ali mu ni bilo nič javljeno o gospod V e n e z i a n in družba. — stanju njegove stvari ? Ali se mu je zmešala Konstatirali smo to že danes, ker se živo j pamet ? Značilno je, da »Piccolo« govori samo spominjamo, kako so tedaj ista socijalisti ena j o »Btrahu« strahopetnega Slovenca...! Najbolj glas la napadala dr. Gregorina, kakor — značilno pa da je škodoželjno veselje v itali-sovražuika razširjenju volilne pravice, torej janskih kregih ! ! tudi sovražnika širših delavskih slojev. O postopanju latinizatorjev pravi dopis- O dOffOdkiii v Kicmanjih piše spljetsko nik »Obzoru«: »Opetovano smo opozorili ni »Jedinstvo« : dogodke v Trstu in okolici, opozaijali smo »Na zvijanja kurije, da v Ricmanje ne z ene strani na nasilno gespodarjanje latini-more priti unijatski svečenik iz Hrvaške, "torjov in italijanizatorjev, z druge strani na ampak le iz Avstrije, odgovarja »Edinost« energični odpor tamošnjih Slovencev — od fino, kako prihajajo v Avstrijo protestanstki gospode do najzapuščenejega seljaka; in n a pastori, ; pridodati pa je mogla tudi še, kako njihovo impozantno vedenje, prihajajo v Istro in Dalm acijo Opozorili smo tudi na žalostno ulogo, ki jo »p r e d i c a t o r i« i z I t a 1 i j e !!« vlad* in nJeDi organi«. O Ricmanjcih povdarja »Jedinstvo«, da Govoič o dogodkih v Ricmanjih pravi: jih katoliški listi označujejo kakor bresbož- »Latinizatorji ne mirujejo in našli so si po-, nike, proti katerim se pošiljajo orožniki in magačev na oblastih. Zato treba [bdeti in se redarji \ treba boriti še bolj. Narcd (v R cmanjih) jej »Slovencem«. Pod tem nas1 ovo m pri- miren, a vsaki hip dohajajo tja cele čete j naša zadnji »ParUmeu'ar« članek, iz katere orožnikov in 7apirajo vae ceste kakor da je, vejeta iskreno sočutstvovanje in topla ljube- p< č la vstaja! In takemu Darodu se rogajo zen do nas Slovencev. razni katehetje, kaiar prihajajo žene po razna Uvodoma pravi člankar : »Sleherni narod potrdila! Vsi ti dogodki razsvetljujejo razmere ima od Boga pravico do ekzistence. Tako v Trstu in po okolici. Vidi se, da cammorra tudi Slovenci. Naj j;m sovražna plemena še deluje povsodi, v cerkvi, na oblastih...« Po-tako grozč, naj so j.m še tako krivična, Slo- tem pridodaje, da je »Edinost« »vrlo lepo«1 venci vendar ne propadejo ukljub temu.« prip .ranila, rekši v članku »Vulkan pri sv. j Omenivši, kako so nts reducirali na Jaknbu« : »V nas Slovencih je moralo do-! ljudskem štetju, piavi : zoreti prepričanje, da oni vidijo v lat naki »To ljudsko štetje je morda pri nas brez «erkvi svojo narodno italijansko cerkev itd.« primere: isto je moralo napraviti aa ves na- »Obzor« piše: rod najslabeji utis (ter porušiti v njem vero »Ćas bi bil, da »Ricmanje« začne lasti, ali; v pravico. Tu vidimo vspeh, glede katerega ne le na polju latinizacije v cerkvi, ampak vemo, da je ravno nasprotno resnica.« na vsakem poju. Mirno in dostojno, ali ener- Potem izvaja člankar, da bi bila državi gično, z elementarno silo se potem kakor la- j v prvi vrati dolžnost skrbeti, da bjdop>dre- vina spusti »Ricmanje« narodnega odpora, narodne obrambe na mesto Trst in na vsa istemu slična gnezda ! Zatrdilo se mu je, da prošaja mora biti na magistratu in on je šal zopet na magistrat, kjer je povedal, kar so mu rekli v bolnišnici. Po dolgem iskanju in preobrača nju, se mu je posrečilo izvedeti, da njegova prošnja — mora biti v mestni bolnišnici ! Mož je bil že tru len, zato je opustil nadalnje preiskovanje. Zamudil je blizo 4 ure časa, ne da bi se mu posrečilo priti na sled svoji prošnji! NMi to uzorno uradovanje kaj ? C. kr. vlada je bila že opetovano obveščena o tem za naše mesto — maloeastnem uradovanju, a kljubu temu pušča, da se na magistratu tako uraduje ! Družba »t. Cirila in MetodJja. Tvrdka Perdan v Ijjubijani je zopet izročila družbi 1200 K kakor dobiček od prodanih užigalic. Z zadovoljstvom posnemamo iz ljubljanskih listov, da bo odslej oblika užigalic primernejša in kakovost boljša. To je res potrebno, kajti v tem pogledu smo morali ravno mi v Trstu često poslušati razne pritožbe. Laško vseučilišča. »Soča« posnemlje po laških listih, da italijansko vseuČilšSe. ako sploh pri-de do ustanove istega, ne bo ne v Trstu ne v Tridentu, marveč v Gorici, ker tam da je nekako središče d^žel, v Katerih bivajo avstrijski Italijani. Tako sodijo baje tudi merodavni krogi na Dunaju. Zabeležili smo po dolžnosti kronistov, da si se nam te vesti po italijanskih listih ns vidijo posebno verjetne. Uzorno uradovanje: Naš rojak Fra» Andrejčič je napravil prošnjo za dosego domovinske pravice v Trstu. Ta prošnja je bila uložena na tukajšnjem magistratu že dne 20. junija lanskega leta, a do danes še ni prosilec prejel ni kake rešitve! Radoveden, kaj da je z njegovo prošnjo,-Be je podal dne 7. t. m. na magistrat, kjer se mu je reklo, da se njegova prošnja nahaja v mestni bolnišnici. Ker je, zraven radovednosti, želel tudi iz drugih tehtnih vzrokov vedeti, kaj da »signori« že skoraj osem mesecev delajo z njegovo prošnjo, je sel tudi v administracijo mestne bolnišnice, kjer jc uvedel — (ta njegove prošnje ni več v d »tiČnem uradu ! V soboto bo veliki kostimirani ples, ki ga prirede naše dame na korist naši šolski družbi. Da ta zabava vspe kar najlepše, sestavil se je odbor naših dam. ki bo skrbel za vse, kar je potrebno. Odbor je sledeči: g.a dr. R y b a r e v a predsednica, odbornice pa : g.a dr. Protnerjev a, g.a dr. S 1 a-v i k o v a, g.a K os i r j e ga, g.a Bar-t e 1 j e v a, g.a Perhavčeva, g.a G o -ljevŠčekova, g.a Ponikvarjeva, g.a Gromova in gospice S-k uk o v a, Poževa, Godi nova in G-reg-or-č e v a. Ko je tej priredbi na čelu tak odbor, se je Brneti nadejati najlepšega, popolnega vepeha. Mi si niti ne moremo misliti,, da bi naši gospodje m igli prezreti in se ne odzvati iskrenim vabilom od btrani tacega od'bora ! Žene n a s e j i h zovejo in naš-i. go spodje se morajo odzvati! Drftibc ptolklu. V torek, dne lOi feb. cb lt. uri pitopojLCne te lede veicc • aradbe tuk. c s.r. o&r»in«gj» BodišCfc •• vilne stvari vršii« orafco& premičnin : ulica S pop.; oseka ob — 24 predpoludne in ob —*47 popoludne. kaže izlasti Cehom, kako se morejo najlepše in najvspešneje kazati pijonirje avstrijskega Slovanstva. X V svarilo. Krojač Ivan Kragelj ol sv. Lucije se je bil pri peči opekel na rokah in po hrbtu. Hotel si je pa sam ozdraviti opekline. Ali ta njegova — samopomoč se mu je jako slabo sponesla. Ob takem ea-mozdravljenju ee mu je namreč stanje tako shujšalo, da so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico. Bodi drugim v svarilo ! X Samomor pri biljardu. V Korminu se je ufetrelil kavarnar Angelo Materni v kavarni z revolverjem ter ostal takoj mrtev. Igral je biljard ; ko je vstopil neki GentUe, ki je hotel govoriti ž njim, je rekel, da naj malce počaka, da pride takoj. Ko je Ma« terni stop 1 od biljarda, se je pomakail proti peči in se ustrelil. Vzroka samomoru se ne ve. Materni je bil star še le 27 let. Iz Črnikala v Istri nam naznanja tamošnji vaški načelnik : »C. kr. okrajno glavarstvo v Kopru je zabranilo držanje eemnja dne 14. t. m. vsled slučajev crknjenih prašičev v našem okraju.« Vsled tega tedaj dne 14. t. m. ne bo semnja, kakor je bilo naznanjeno v* soboto v Vašem cenjenim listu, t Vesti iz ostale Primorska X ćedki velikaš, grof Harraeh, ki je velik prijatelj Dalmacije in ki je takorekoč-inicijator akcije v velikem ^logu za ekonomsko povadigo kršne, ali divno-lepe in za vse Hrvatstvo velevažne Dalmacije, se uči sedaj (kakor posnemljemo iz listov) hrvatski, da bo mogel čim vspešneje povspeSevati svoj plemeniti nfcmen. Grcf Harrach pride skoro v Spljet. Ta obisk njegov velja interesom dalmatinskih poljedelcev. Aristokrat grof Harrach nudi lep izgled, kako je praktično vršiti misel slovanske vzajemnosti. Zvestoba U-j ideji, naš; rešiteljici, naj se ne kaže le v zvenečih hesedah ob slovesnih prilikah, ampak kaže naj se v dejanjih po izgledu grefd Harracha. Ta izgled Vesti iz Kranjske- * Strašna nesrtea se je dogodila v soboto zjutraj ob 4. uri 'JO m. v Izubijani pri železniškem prelazu na cesti, ki "votli na Rožnik. Bližal Be je brzovlak, ki vodi proti Trstu, Pomožni čuvaj Anton Volka r je bil že ^aprl zapornico na desni strani železnice in je hotel zapreti še ono na levi. V ta namen je hotel skočiti preko železaičnega fcira^ Ali ni utegnil, ker ga je bil zajel vlak, ki ga je vrgel pod-se ter ga vlekel nekoliko korakov dalje. Odtrgalo mu je glavo in zlomilo levo nogo. Ko je malo na to prihajal tovorni vlak proti Ljubljani, je zapazil strojevodja znamenje, aaj se vlak ihtavi. In ko> isti ni videl nikjer čuvaja, je stopil s stroja, da se prepriča, kaj je vzrok temu. O tem je zapazil na tleh čuvajevo svetiljko — razbito,, na rel-i pa kri. Sel je dalje in našel Vol kar-jevo truplo, a nekaj korakov dalje fcudi odtrgano glavo. * Petdesetletni ea. Znani lji&bljanaki trgovec, g. Fran Kollmann, je praznoval dne 2. i. m. petdesetletnico, odkar je 3topil v trgovino. I službene i tvrdke so-o tej priliki poklonili svojemu šefu častno diplomo. Gospod Kollmann uživa veliko spoštovanje v vseh krogih ljubljanskega rmšSanatva. * Pogreb ponesrečene so^ liriža-jeve. Iz S-. Petra na Krasu poročajo »Slovencu < : Poročali f-te o nesreči blage ranjke gospe Ane Križaj iz St~ Pttra, katera je bila res grozna. — Obč nstvo v svoji osupno?fei nikakor ni moglo verovati, da se je kaj takega primerilo. V pokojnini smo izgubili v resn ci jedno najboljših gospej in gospodinj v Notranjski, Temu je bil ptiča pred vsem veličastni pogreb* Z železuičue postirje^ ki je vsa razodevala britk«» žalost, fc je sprevod pomikal skoro celo uro do cerkve. Okoličan-ski pevci bo se na obeh krajih z žalostin-kami poslovili od pokojniee ptd vodstvom pevskega društva iz Z^Jg >rja^ Iz- vNotranjske, pa tudi veliko prijateljev in za£ncev celo izven Kranjske, je prihitelo ranjki skszat zadnjo čaet in ljubav. Ljudstva se je vse trlo. Takfga pogreba morda še ni imel St„ Peter. To naj tolaži hiuio skušani družini Križaj-Mankočevi. Vsako pošteno srce so-Čutstvuje z njima ! Družba sv. C.rila in Me-todija pa dobi od tukajšnjih prijateljev ponesrečene go?pe okrog -00 kron mesto venca na krsto. — Blagi gospej časten spomin vselej ! * Hišo starišev znžiral je l">-letni kočarjev sin Martin Debevtc iz Vodale, občina Tržišče v sporazumu z 12 letnim bratom Franom, ker si je domišljal, da stariii preslabo ravnajo ž njim. Hiša je popolnoma pogorela. Škode je 700 kron, posestnik pa je bil zavarovan za 600 kroa. Oba storilca so že prijeli in ju izročili sodišču v Mokronogu. Vesti iz Štajerske- — Afera z Maksimilijanovim pokopališčem v Celju še vedno razburja duhove. To je : nemški listi stavljajo v kon-tribucijo vso svojo zlobo, vso svojo perifi lijo, vso svojo zmožnost za hujskanje in obrekc- vanje, da razburjajo duhove, da ne more priti do pnmirjeoja »efčra«, ki v resnici ni nekaka afera, ker je to dogodek, radi katerega se ne more opravičeno razburjati nobena duša in radi katerega se more razgrevati le oni, ki se ravno absolutno hoče razgrevati, ker hoče tako dosezati svoj poseben perfiden namen. Mi fmo že rmenili, da takozvano Maksimilijanov«* poKopališČe, katero je celjski opat prodal, že davno ni več pokopališče. Bolj, nego spl< h v čem drugem, Be nam v faktu, da je nemškutarski zestop celjski še lanskega leta sam hotel kupiti tista tla, da je priklopi k mestu in porabi v jako posvetne namene, kaže vsa grda hinavščina, ki je v tem, da Stajarški Nemci kriče sedaj, kakor da se je opat Ogradi z odo prodajo neodpustno zagrešil proti dolžni pijeteti do mrtvih. Oni ^ami so že torej hoteli kupiti in porab ti tista tla v jako — posvetne namene ! Stvar je pač taka, da vsa nemška jeza ima v tem svoj vzrok, da so ona tla potom kupa prešla v slovenske roke. Pa ne smete misliti, da se je morda kdo dotaknil kake nemške posesti ! Zadnje vesti iz Ženeve poročajo, da so zadnji dogodki zdravje princezinje Lujize tiko pretresli, da se je podala v tamošiji sanatorij »La Metairie«, ki je le malo oddaljen od mesta samega. Bolnemu princu Kristijanu je nekoliko odleglo, a še vedno ni izven nevarnosti. Giron je dospel v Bruselj in oporeka vestem, ki trdijo, da je med njim in prince-zinjo došlo do spora. On da je odpotoval in pretrgal vse zveze b princez'njo v ta namen, da bi jej omogočil obisk bolnega otroka in da bo postopal popolnoma po njenih odredbah. Slika iz Italije. V Cataniji BO trije sinovi umorili svojega očeta, veleposestnika Ramo, ker jim ni hotel že za svojega življenja razdeliti imetja. Soproga umor-jenegaje zunaj stala na straži, dokler so sinovi pobijali svojega očeta. To so bili sinovi in soproga — zveri ! Kam dovaja ljubasumnost ? v Il>ku na Hrvatskem ae je obesila 34 letaa Eva Koch, m;-ti šestero otrok. Vzrok groznemu č nu je Ah — kaj še! Saj ono pokopališče n ti ne | bila ljubosumnost. Pred dvemi leti že je leži v mestnem obsežju, amptk v celjski j?va postala lji bisumna na svojega m' ža okolici, ki je zdržema slovenska. Po takem | Frana, ki je kakor viničar na tamošnjem poje tudi jasoo. kako perfidno, lažnjivo in ob aestvu kneza Odeechalchi prihajtl v dotiko z enem tu ii bedasto je, ako govore Nemci, da raznjmi ženskami, ki so delale v vinogradih, se je opat Ogradi z rečeno prodajo grdo Kadi tega je med soprogama če-?to prišlo do pregrešil froti spominu nemških pokoj- ■ prepirov, a konec vsej tej neopravičeni lju nikov :n da je oskrunil nemške gro-' bosumnosti je bil ta, da si je vzela življenje, bove ! Na onem pokopališču so se vendar ne ^a bi imela resničnega povoda v to. pokopavali tudi Slovenci iz mesta in okolice in se more trditi z absolutno gotovostjo, da večina tim pokopanih bo bili Slovenci. In Govor kneza Črnogorskega na grobu vojvode Petra Vukotića. V sobotni številki smo bili podali po hrvatskih listih besedilo ravno oni, kjer so skoro ssmo grobovi Slo vencev ! Celjska >DeutBche \Vaeht« kriči o H u vrhu vsega stoji še dejstvo, da se ni prodalo i gOVOraf ki ga je imel knez črnogorski ob vse p kopaiič V, smpak le del istega, in grc,j)U svojega junaškega tasta, vojvode Petra V u kot ća. Danes pa čitamo v »Jedinstvu« drugačno besedilo. Po tem sporočilu so se glavni momenti v govoru kneza Nikole gla-nih, ki ruš jo in pustfšijo grobišča. Temu sili t«ko le : nasproti st( ji dej-tvo, da je c. kr. okrajno Peter ! Jaz vem, da bi Ti bilo mučno, glavarstvo v < jlju svoječasno zbukazalo, da ako bi videl solzo v mr jem oče*u nad tem je sptmin Da opt^eoo Maks m lijanovo po- Tvojim grobom, kajti, ko sera bil jaz še mlad, kopališče unič ti, križe odpraviti, rakve za- si mi govoril : » Treba, da je srce Gospodar sati .... Po takem so turi na c. k. okraj- jevo od jekla; Gospodar naj občuti svrjo in glavarstvu v Celju sami Huni! In narodno I o', aii naj jej ne podlega.« Trstu g. Fran Govekar in imenom igraleev gosp. režišer Dobrovolny. Na to so izročili jubilantu vence s trakovi : »Dramatično društvo v Ljubljani«, »Dramatično društvo v Trstu«, »Ljubljansko občinstvo«, gospa Irma Pola-kova v Zagrebu, koleginja gospa Hanus-Svobodova, koleginja gdč. Fortunova, tovariši in tovarišice (srebrn venec z vrezanimi imeni na svileni blazini) in prijatelji. Rasun tega je dobil gospod Danilo mnogo dragocenih darov in lepih spominov ter od vseh strani brezštevilnih srčn h čestitk v pismih, razglednicah in brzojavih, izmed katerih le omenimo: režiser zagrebškega gledališča, ravnatelj pra-šhega »Narodnega divadla« Slukov, Borštnik (Slava edinemu vernemu sinu naše slovenske talije !), bivši intendant zagrebškega gledališča dr. M i let: c, »Dramatčno društvo v Trstu«, upravitelj zagrebškega gledališča dr. Mandrov'ć in dramaturg dr. Nikola Andrić itd. itd. Po drugem dejanju se je slavljencu poklonilo na odru vse osobje ter mu izročilo vpričo občinstva vnovič vence ter darila. Občinstvo mu je pri tem priredilo prisrčne ovacije. vrednostne papirje od sebe in so začeli atre-Ijati na zasledovalca ter so trojico njih ranili. Slednjič «o bili tatovi ukroteni in odvedeni v zapore v Kempten. Premeščenje v sodni stroki. DUNAJ 9. (B.) Deželnosodni svetnik v Rovinju Henrik Caz«fura je premeščen na deželno sodišče v Trst. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t'\ Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. XXXXXXKXK**K**XK Svoji k svojim! 7? * ZALOGA ^ nem vendar so vsakodobni gospodje na tjj poli- Da podltžem jaz? Jaz? Moj d »bri vojni tični oblasti me*o od mesa, kri od krvi celj- tovariš, svetovalec in glavni prijatelj moj — skega nemškutf ratvu ! nikdar ! Ne, mrrveč sam tu nad Tabo, poln Ja, Baner, das ist was fnderes! Eh, da in ljubezni; in jaz nisem prišel kakor je ona tla kupil kakov Nemec, noben listič ^revanec, d* Te obžalujem solzami in jadi- ne bi se bil zganil dl nemškem drevesu. Ali kovanji, ampak da Te spremim do tega TVo- kupila j.h je slovanska roka____hinc illae novega ™jzadnjejega bivališča ter sru lacrraae . . . . od to 3i solze nemške — jeze, stim vanJe v veČQ0 po« vanje! Alizd.sem... V da rjove kakor zbga, vojvoda, za vse tiste m le kraje tam, katere si tflko vr< če ljubil, katerim si se posvetil vsega samega sebe o 1 najmanje mladosti : in moli za tiste mile in nrabre povezane brate, po katerih vsi britko vzdihujemo ! Monstre - hotel v New - Yorku. Angležki listi javljajo, da v Nov - Vorku ravnokar dozidujejo velikanski hotel, ki bo imel dva in dva set nadstropij nad zemljo, a pet pod zemljo. V prvih devet nadstropij bodo na-; mt ščeni saloni, jediln ce, Č'talaice in kuhinje v ostalih nad-tropjih pa bo 750 spalnih sob. V hotelu bo nad 1000 raznih uslužbencev. V hotelu bo 12 vspenjač, pet za goste, štiri za uslužbcnee, a dve za prtljrgo. Iz souteraina bo vodil poseben hodnik na centralni kolodvor, tako, da bo ncogel potnik odpotovati iz Roman princezinje Lujize Na saksonskem dvoru bila je v soboto rodbinska seja, katere »o se udeležili tudi ministri in v ka- teti seje odklonila prošnja princezinje Lujize, Ne\vVorka, ne da bi bil stopil na ulico. Od temeljnega kamena do strehe znaša višina tega h r tel a ^60 Čevljev. Loterijske številke izžrebane, dne 7. fe- da bi smela obi^aati svojega bolnega otroka, princa Kristijana. Ta sklep se je brzojavno sporočil *asto| ni k u princezinje Lujize, odvetniku Zehme. Listi trdijo, da ločitev med Gi-ronom in priccezinjo ni napravila nikakega uti*a ra sakson-kem dvoru ter da bo proces radi ločitve zakona med prestolonaslednikom in princezinjo Lu :eo nadaljeval. Zatrjuje se, da se Giron povrne cazaj k princezinji, ko že njuna ločitev nf pripomogla k temu, da bi princezinji dovolili obiskati bolnega otroka. Iz Drsždan pon čajo, da bolani princ Kri stijan želi videti svojo mater ter da je prosil, naj m u dovolijo od poda ti jej pi*mo. Princezinji se baje ne dovoli več povrata te v Avstrijo, ce na Saks< nsko. Zatrjuje se, da nameruje princezinja kljubu temu odpotovati v Drtždane, naj ee pa potem zgodi, kar h< če. Da ne bi je potem utaknili v kako nor:šn co, da dati se hoče princezinja, pred no odpotuje na Saksonsko, prf gleda ti po več znamenitih zdravnikih za umobolne. bravarija : Tist Line 40 3.) 80 10 70 68 :>4 57 61 29 Književnost in umetnost. letnica A. Danila. V proslavo 25 letnega delovanja g. A. Danila Cerarj*, kakor igralca slovenskega gledal šfia v Ljubljani, vršila se je v eoboto v tamošnjem deželnem gledališču predstava narodne igre »Deeeti brat«. Gledališče je bilo popoln« ma razprodano in je moralo mnogo občitstva oditi. Na odru se je zbralo vse osobje slovenske drame in slovenske opere ter je jubilantu imenom »Dramatičnega društva«, ki je poslalo svojo deputacijo, iirazil čestitke gospod dr. Vlad. Ravndiar, imenem »Dramatičnega društva< v Brzojavna poročiis Katoliško vseučilišče v Solnogradu. DUNAJ !>. (B.) Včeraj se je vršil v Solorgradu občni zbor društva za osnovo in vzdrževanje kttoliškega vsručil šči v S»lno-gradu. Med udeleženci je bila tudi velika vojvod inja Alica Toskandra. Zbor je sklenil odposlati papežu udanoatoo brzojavko, v kateri izreka Jistemu svojo ulanost in nepremično zvestobo in hvaležnost. Zborovanje se je zaključilo s pevanjem cesarske pesmi. Roman saksonske princezinje. DUNAJ 0. (B.) »Fremdenblatt« javlja, da je gotova da je pomigala tuli iaterven-ci:a papeža v tof da se je princezinja Lujiza loč.la od G rona. Papež da je poslal k njej prsebnega odposlanci, ki jo je nagovarjal, naj vsprejme pogoje saksonskega dvora in naj se odteza javnosti, dokler ne bo završen proces radi ločitve. B^eda papeževa je bila uslišana tembolj, ker je princezinja potrta ra di bolezni svojega otroka. Strajk. BARCELONA 9. (B.) Tukajšnja delavska združenja so sklenila, da stopijo jutri v generalni štrajk. Obl&sti bo izdale potrebne odredbe. Velikanska povodenj. S. FRANCISCO 9. (B) Semkaj došli parnik »Mariposa« javlja, da je Jiila dne 13. t. m. na otočju Združenja povodegj, vsled katere je prišlo 1000 urojencav ob življenje Opustošenih je 80 otokov. Chambcrlain v južni Afriki. BLOMFONTEIN 7. (B.) Maister za kolonije, Chamberlain, je imel na nekem banketu govor, v katerem je obžaloval, da v spisu, ki mu ga je izročila deputee ja Burov, ni ene besede o dobrotih, ki jih hoče vlada nakloniti novim kolonijam. Mesto tega da oni spis izraža nova obdolževanja proti angležki in kapski vladi. Minister se nadeja, da se ne-edinost me 1 Buri neha, ker dežela potrebuje pol-tiČne zrelosti. Angležka vlada da ne pnš'a nobenega prijatelja na ceddo; zahteve za izgube, pretrpljene v vojni, bo proučevala nova komisija in stopi novi dogovor v ten me=eeu v veljavo. Chamberlain poživlja konecno Bure, naj žive v prisrčnih odno^ajih z Angleži in j m je obljub 1, da se bodo spoštovali njihovi zakoni, njihova vera in njihovi običaji. Preobrat v Srbiji? BELIGRAD 8. (B) Vest v nekem listu, da se kralj Aleksander so ide v inoz°mstvu z dvema členoma bivšega kabineta Gjorgjevi-čevega, je izmišljena in so tr>rej tudi vse k( mbinacije, nsdovezene na to vest, brez p: d-lagp. (Neki dunajski lisi je bil namreč prinesel vett, da se kralj Aleksandar, ko pride te dni v Krušedol, v Slavoniji, na grob svojega očeta M lana, m de z bivšem minister-t-kim predstdoikom dr. Vadmom Gjorgje-vičem. List je še povdarjai, da ta ve-t vzbu;a v Belemgradu senzacija, ker pomenja ista, ako je resničn.i, da se v Serbiji zrpet pripravlja sprememba na vladi. Op. ur.) Velika tatvina. KEMPTEN 9. (B.) Mej tlužbo božjo fo tatovi ulomili v župn šče in so odnesli vrednostnih papirjev za 23 000 mark. Vest o tem ulomu se je hitro razširila po cerkvi in se je dtl vernikov lotil rasledovanja tatov. Dotekli so jih blizu Lenzfrieda. Ko so tatovi videli, da so zasledovani, bo pometali | pohištva | dobro poznane X tovarne mizarske zatnuce t Borid (Solkan) X vpiaaoe zadruge z omejenim poroštvom i prej *nton Černigoj $ w Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) S št. 1. hiša Marenzi. S 5 Največja tovarna joliftva primorske dežele. £ ^ Solidnost zajamčena, kajti leg ae oauši ^ ^^ v to nalašč pripravljenih prostorih a tem- ^^ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo- ^ derni sestav. Konkurenčne cene. ^ W Album pohištev brezplačen. JCKttKKKKttttKKKKKKK Ott l T v sv. Križu pri Trstu liisa štev. 81, spadajoča pod Nabrežino, ob cesti in z nastopnimi prostori : v pritličju kuhinja, ena velika dvorana, ena stranska sob-i, Čumnata in klet ; v prvem nadstropju pet sob. Prostori so jako primerni zx gostilno. Natanjčneje se izve pri lastniku F r a n u Košuta v sv. Križu i list. 24. uri je na prodaj pri tvrdki HIT3EH & C.o v Trstu, Yia Madounina (blizo bivšega parnega mlina) kakor tudi v Boljuncu v „Vili Huber". „Edinost" se prodaja razven v že znanih tobakarnah v mestu in okolici tudi pri Josipu Danev na Opčinah 204 na kolodvoru sv. Andreja in Benjaminu Podboj na Verdeli št. 170 (gošket). ©©©©S'S) 35aJsi?aJš> SJ G '4 IžMsaiie? Levi Mirni § Prva fr *ajv*8Ja toTarna pokfl^a ^ "sok rrat. •j t r s T t S> st TOVARNA r ZALOG?.: VU Ts«m. i Piazza Rsfart« čt 2 cJJ vogai I (Šolsko poslopje) Via Utt4ttt*a j In Via Rlbargc it. 21 Telofoa it. 670. -HOM Velilt Ubu. tapecarij, treai ta liti. tx-j|Jy Tri*te QAT«Cba tadi po posebnih a-ečrtih- (S Caa« br«i konknre&o«. & ILOST&OfA8J mil SiiTOII IS tllllO IS? Predmeti postavio so na pe države z Tseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, XXXXX»XX»XXXX»X -X*XX»XKXX«» ____podpirajte Družbo Cirila in jldetoDa! Hiša na prodaj.1 Primerna liisa na lepem kraju v bližini S«'. Jnsta je takoj na prodaj. Pobliže se izve v naši tisk a rit i. uliea Carintia štev. 12. Hiša na prodaj pri Sv. Ivanu št. ali razna stanovanja se dajajo v najem A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrti h železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestn koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Velikanski izbor raznega pohištva Spalne in jedilne sohe, svetlo ali megleno politirane. W gogat izbor di\anov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani ■V zalogi pohištva Rafael Italia Trst - nI. Malcanton št. 1. - Trst. Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško Islro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Fraiiiz-Josefs-Ouai Št. 1 a (t lastni hiši). Popolno vplačana ulnvnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavareke bi ju »teka rue in menične banke v Mcnakovu. Sprejema zavaro.anja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že nitve ali preho amt, dalmatik, pluvial, humeral, roketov, kvadratov, v v, misal- v, breviijev, ritualov, diur «ov in nt številno nabožaili ^ ijig. svečnikov, kri^ev. svetiinic. kelihov. ciborjev se srebrno kupo. J Dobi se bogata kola rje v I^o, p Tinino raz ično fiuo vezan b Knj Jedina zaloga za celo Primorje k p«,v v \sakovrstni velikosti m kvaliteti, umetniško delo v r<>tu»n<*kem kartonu, |»ri.» ročljivili posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in čistega Čebelnega voska kakor tudi mtšiue sveče I. in II. v rt*t*-. poHo'». vencem, križcev m svetu) vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvt-tiic in vsakovrstnih drugih del ^ spadaj« čih k bcjr-časi u, izviši o h*s \>z: nja (lieami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. ✓ Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. £ Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalilica zaprta Z odličn in »»pošto v »nje m Anton J. Vogrič. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu irav9n cerkve sv. Petra (Piazza ltosario pod ljud. šolo Solata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se | IzvTŠuje z največjo točnostjo in natančnostjo po kon-; ?urenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič Čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in s kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orozništva c, kr. i ptiv. avstr. Lioyda. j O B U VA £ A. — Dobro jutro ! Kani pa kani ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače ! k I3ierotu. Tam vdobite vsake vrste I obuvala za moške, ženske in otroke. ! Isti popravlja male stvari brezplačno j ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Keliar. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih ,enah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za oeeedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno saiža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava GO stot. V Trstu. L*loga likerjev v sodčih in budilkah. Perhauc Jakob ^f^ri* /in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne. Anton Šorii ST^rt^r T=fli.*če Slovencev. Na razpolago ho vsi slo renski in u nogi drugi časniki. 1 lMlaj sti dve njivi s trtami in rodnim drevjem ia o jkatni, ena v Prebeneku, drogi v Osut, okraj Koper. Kupnina nizka. Kdor želi kupiti, n;tj se obrne d » uorave »E lino-;t c v Trsta. Prodaja manifakturnega blaga SALARIN1 v ulici Ponte della Fabra št. 2. in podružnica „jfilla citta Di £on3ra" ulica Poste nuove št. 9. (Brunerjeva hiša -^ Velika zaloga izgotovljenih oblek za mo5ke in dečke. VTelik izbor oblek za moAke od gld. 6.50 do 24, za dečke od gld. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in podrite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14, ravno take podrite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. i Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene j hlače od gld. 2.50 — 4.50, tinejSe oi gld. 5—9. i Velik izbor oblek za otroke in dečke o i 3 — 12 let J ad gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižiih cenah. Hlače od moleškina (zlo Ijeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici ni rok) j v Korminu. Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Ve-i lika zaloga snovij za moške obleke na meter ali ' tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo \ j točnostjo v slučaju potrebe v 24 uraii. V podružnic £ v ulici Poste nuove se zp reje maj o izdelovanja obleki / ; po meri ter Be še posebno vdobiva vsake vrste oblek ^ | v raznih risauicah in merah za moške in dečk e. ■g^r ^ ^ v sfl i. - &pitaiSKt Kupuje in prodaja U zamotava in eakomptnje ne vrete rent, zastavnih pisem, prijoritet, kom inalnih Iti izžrebane vrednostne papirje in novčuje zapale - ■ n" -—-- kupone-- Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Spitalske ulice štev. 2. pisem, prijoritet, obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti izgubi -.,«. . , . T Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. PrOmeMe izdaja k vsakemu žrebanju. | Zakoapt ta InkMH menlo. H ir Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija) Denarne vloge vsprejema I 1 v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim kurzni i obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do = dne vzdiga, Promet s čeki in nakaznicami.