govarjalec sveta. Objel ga je vsega s svojimi rokami. V tiho pobož-nost jutra narahlo zveni titanska bol človeštva. V divjo razigranost srca pozvanja mehak zvok odrešenja duše. Ah. Največja izpoved zame.»
«Ti, Ana, saj sem ti povedal, in France in Tone in jaz, — vsi smo izobčeni. Zapomnite si to.»
BAJTA
FRANC   ONIč
V  zelenem objemu hmeljskih vrtov bela vas ko pisan prt.
Bajta čemerna na koncu vasi kaže vrtovom svoj hrbet razdrt.
Pred bajto postanem. V linah ječi, nad vrati samuje rjavi bog.
V  prahu za bajto starikav glas plane iz kupa sirotnih otrok.
Vzdrhtim. In glas se gubi, beži proseč in tanek čez vse polje. In pesem polnagih težakov na njem ko bajta se sključi in v njem zamre.
NOČ   IZPRAŠEVANJA
VINKO   KOŠAK
¦
Danes vso noč nisem zaspal,
venomer sem izpraševal:
kako je s teboj, brat moj,
si li prisluhnil zemlje rodne ječanju
ali udal si se brezplodnemu spanju
in njegovih sanj omami
in pozabil, kako je z nami?
Težko so ure polnočne polzele, pele in bile na moje srce.
In ko je prvi žarek skozi okno zasijal, sem pogledal v zrcalu svoj obraz in se nisem spoznal.
In vendar te srepe oči,
ta v boli okameneli obraz sem jaz.
235