Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul.Commerciale) 5/1. Tel. 28.770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casclla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI UST Posamezna štev. 50 lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: lotna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT' 633 TRST, ČETRTEK 9. FEBRUARJA 1967, GORICA LET. XVI. Koma kohti ti ? Kot strela z jasnega je pred kratkim med tukajšnjo javnost udarila vest, da so se 20. januarja prekinila v Beogradu itali-jansko-jugoslovanska pogajanja za obnovitev trgovinskega sporazuma in tehnično -industrijskega sodelovanja. Kmalu se je tudi zvedelo, da so se pogajanja prekinila, ker je italijansko odposlanstvo na ukaz zunanjega ministrstva začelo postavljati nekatere zahteve, ki nimajo nobene zveze s predmetom razgovorov, čemur se- je jugoslovansko odposlanstvo uprlo. Katere so te zahteve? Odgovor na to vprašanje dobimo v dolgi izjavi tržaškega demokristjanskega poslanca Bologne, ki je bila objavljena v tržaškem »Piccolu« dne 8 t. m. Poslanec Bologna sicer nima besede v vodstvu tržaške demokristjanske stranke, ker je že več let v sporu s političnim tajništvm, vendar pripada struji, katere glavni predstavnik je zunanji minister Fan-fani, ki je — kot je izjavil sam Bologna — tudi ukazal, naj se pogajanja prekinejo. Vzrok (ali samo pretveza?) za prekinitev tako pomembnih razgovorov je dejstvo, da so oblastva na Koprskem in v Bujščini, to je na področju bivše cone B Tržaškega ozemlja, pričela izdajati tamkajšnjim pre-bivavcem nove osebne izkaznice z napisom Socialistična federativna republika Jugoslavija. Iz tega izhaja — pravi poslanec Bologna — da smatrajo Jugoslovani bivšo cono B za sestavni del svoje države, medtem ko jim londonski sporazum iz leta 1954, ki je uredil tržaško vprašanje, daje le upravo tega področja in ne predvideva njegove priključitve Jugoslaviji. Poslancu Bologni se sicer ne čudimo, da je v tem trenutku pogrel to vprašanje, ker vemo, da se bližajo politične volitve in mu nekaj reklame med istrskimi ezuli prav pride za preferenčne glasove. Zelo se pa čudimo italijanskemu zunanjemu ministrstvu, da se je spustilo v tako politično avanturo, saj je vsakemu stvarnemu politiku jasno, da se danes meje v Evropi — in torej tudi pri nas — ne morejo nikakor spreminjati. Čudimo se nadalje, da se je to zgodilo prav danes, ko imamo sredinsko-levo vlado, medtem ko je znano, da za časa sredinskih vlad to vprašanje ni predstavljalo ovire za navezovanje trgovinskih in drugih stikov med Italijo in Jugoslavijo. Radovedni smo tudi, kako bodo reagirali prizadeti trgovinski in gospodarski krogi v Italiji na novi kurz, ki ga je odredilo zunanje ministrstvo, prav v trenutku, ko Zahodna Nemčija obnavlja diplomatske in druge stike z vzhodnoevropskimi državami in tudi z Jugoslavijo, zaradi česar se lahko zgodi, da Zahodna Nemčija prevzame v jugoslovanski trgovini tisto mesto in vlogo, ki ju danes ima Italija. Je to v korist Italije? Mislimo, da bo vsak trezen človek odločno odgovoril: NE! ZDRUŽEVANJE EVROPE ll\l MANJŠINE Italijanski podtajnik za zunanje zadeve Za-gari jn imel te dni na univerzi v Readingu v Angliji predavanje o temi »Od male do velike združene Evrope«. Naglašal je, da smo zdaj v odločilnem razdobju glede bodočnosti evropske celine. Govoril je o potrebi hitrejšega tehničnega napredka v Evropi in še o marsičem, kar naj bi uresničila »večja« združena Evropa (z Anglijo kot članico). Ničesar pa ni omenil o tem (vsaj iz poročil ni ničesar razbrati v tem smislu), kakšna bo usoda narodnih manjšin v taki veliki združeni Evropi Danes je moderno ali bolje rečeno: v modi — govoriti o združevanju Evrope, o mednarodnem sodelovanju, o raznih visokoletečih načrtih in »problemih« take idealne evropske skupnosti, toda še vedno ni mori i no omen:ati vprašanj, ki so najbolj realna in najnu:nejša. Pri tem tudi podtajnik Zagati (in drugi člani italjanske vlade) ni izjema. Prepričani smo namreč, da nikoli ne bo zares učinkovite in trajne združene Evrope, dokler bodo sanjale o njej le velike sile, ki si jo predstavljajo kot lovišče, ki naj bo na- menjeno samo njim. Po teh sanjah »velikih« naj bi bila združena Evropa nadomestilo za tisto, česar niso mogli doseči z vojnami in imperializmom: razširitev njihovih interesnih sfer na druga evropska področja, vse v duhu »sodelovanja« in naprednih parol. Pri tem pa se zdi, da nikomur od velikih ne pride na um, da je tu tudi vprašanje narodnih manjšin in majh nih narodov. Tudi ti imajo kaj pripomniti k tem načrtom. In sicer predvsem to, da se združena Evropa ne sme ustvarjati na njihove stroške. Bil je čas, ko se je zdelo, da se začenja Evropa zavedati nujnosti pravičnega reševa- nja etničnih vprašanj. Toda zadnja leta se ti pojmi izgubljajo. Odrivajo jih v pozabljenje. Čimbolj pojema nasprotje med Vzhodom in Zahodom in čimveč se govori o nadaljnji izgradnji Združene Evrope, tem manjkrat še kaj slišimo o vprašanju manjšin in o usodi majhn'h narodov v taki Evropi. Francija ne kaže nikakega nagnenja, da bi rešila vprašanje avtonomije bretonskega naroda in baskovske in nemške (ter flamske) manjšine. Narodne manjšine v Franciji so verjetno na najslabšem v vsej Evropi. Italija še vedno misli na asimilacijo slovenske manjšine in ne mara niti slišati o kaki manjšinski zaščiti za Beneške Slovence, zavlačuje pa tudi rešitev južnotirolskega vprašanja. Belgija še vedno ni pripravljena rešiti svojega kroničnega notranjega narodnostnega spora med Flamci in Valonci v pravični federativni ali konfederativni obliki in Holandija ignorira vprašanje etnične avtonomije za fri-zijsko manjšino. In Anglija teži po asimilaciji keltskih Welčanov, Severnih Ircev in Škotov. Toda etnične manjšine in majhni narodi so stvarnost, ki spadajo k Evropi, in vsakdo, ki to stvarnost prezira, je v resnici nasprotnik Evrope in zlasti še združene Evrope, ker računa na trajnost neke krivice. Vse, kar je zgrajeno na krivici, pa nima obstanka in ne moralne veljave Manjšine in majhni narodi se ne bodo nikoli vdali v to, da bi bili kot mrtva masa vzidani v podstavek »združene« Evrope, in tudi ne morejo pristati na to, da bi morali biti v času, ko so že skoro vse bivše kolonije zunaj Evrope dobile neodvisnost, samo oni obsojeni na asimilacijo, »integracijo« in narodno smrt. Zato: združena Evropa ja, a ne brez enakopravnosti malih narodov in manjšin. S sprejema Radijskega o-dra : Drago Štoka bere svoj nagovor in pozdrav prisotnim RADia TRST M • NEDELJA, 12. februarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.C0 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »V puščaci in goščavi«. Roman, napisal Henrik Sienkievvicz, prevedel France Vodnik, za radio dramatiziral Jožko Lukeš. Šesti in zadnji del; 12.C0 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 15.00 Sanremo 1967; 15.30 »Roke«, radijska drama, napisal Danilo Telloli, prevedla Lelja ReJiar. Igra RO., režira Stana Kopitar; 17.15 Obisk v diskoteki, pripravil Janko Ban; 18.30 Kiro včeraj in danes; 20.30 Iz slovenske folklore: R::-do Bednarik: »Pratika za drugo polovico februarja« ; 22.20 Francoske popevke. • PONEDELJEK, 13. februarja, ob: 11.40 Radio zi\ šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Marica Nadlišek-Bartolova«, pripravil Franc Orožen; 13.30 Priljubljene melodije; 17.25 Radio za šole (oddaja za prvo stopnjo os ovnih šol); 13.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 19 00 Tržaški .pripovedniki: »i'c o Slataper«, (prof. Josip Tavčar); 19.30 Postni govori: Mo is. Janez Vodopivec: »Cerkev' daje svetu, od sveta prejema«; 21.00 Kulturni odmevi; 22.40 Južnoameriški orrrevi. • TOREK, 14. februarja, ob: 11.50 Zvoč .c razglednice; 12.C0 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika zai dru.no polovico februarja«;, 17.20 Italijanščina po radiu; 17 40 Glasba1 za vaš transistor; 19.10 Plošče za vas quiz oddaja, pripravil Dani'o Lovrečič; 19.30 Zvoki, uglašeni na temo; 20.35 Carl Orff: »Cai rnina burana«; 22.25 Tržaški koncertisti; 22.45 Crn cvet, jazzovska revija. o SREDA, 15. februarja, ob: 11.40 Radio zn šole (od djaja za prvo sto-ro osnovn:h šol); 12.10 Pore ek s poslušavkami; 13.30 Glasba iz fi'mov ii revii; 17.25 Radio za šo’e (oddaja za prvo Gtronjo o snovnih šol); 18 00 Ne vse, toda o vsem; 19.10 Himena in zdravje, pripravil dr. Raiko Dolhar; 19.25 Deželni zberi: IVo-^ki zbor »Valentin Vodnik« iz Doline, vodi Ignacij Ota; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (pr.bližno ob 21.25) Knjižne novosti: Gnisenpe Berto: »La cofa buffa-;, ocera prv-fesoria Tos-na T'av''nria. • ČETRTEK, 16. februarja ob: 11.50 Glasbila in barve; 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Da nila Lovrečiča; 17.20 Italijanščina no radiu: 17.40 Glaisba za vaš transistor; 10.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 20.35 »Plaha vdova«. Povest, napisal B-> naventura Tecchi, dramatizirala Luciana Corda prevedel Vinko Beličič. Igra Radijski oder režira Stana Kopitar; 22.35 Slovenski solisti. « PETEK. 17. februarja, ob: 11,40: Radio za šole (oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol); 12.-0 Med tržnimi stojnicami, pripravlja prof. Tone Penko 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta; 17.25 Radio za šole (oddaja za drugo sfonnjo osnovnih šol): 18.00 Ne vse. toda o vsem: 18.30 Iz slovenskega glas benega življenja v preteklih stoletjih, pripravlja Dragotin Cvetko; 19.00: Andrej Bratuž- -Determinizem in finalizem mod Soi.nozo in Leibnizom«; 19.30 Postni govori: Mons. Janez Vodopivec: »Krščansko živlienie ie v slavo Bosju in v službi bližnjega«; 20.35 Gospodarstvo tn delo; 21.00 Koncert onerne glasbe. ♦SOBOTA, 18. februarja, ob: 11.50 Orkestri lahke glasbe: 12.00 Kulturni odmevi; 13.30 Semenj plošč-15.00, Glasbena orldaia za mladino, pripravlja Dušan Jakomin; 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste; 16.20 ^Pregled italijanske dramatike. Pripravil;! Josip Tavčar in .lože Peterlin (15. oddaja) Tivjsedij/t po Alfieriiu; 17.20 »Dialog« - Cerko v sodobnem »vem. 77,3l> Otrokov pravljični »ver .'Mizica, pogrni se!« 18.30 Retrospektiva jazza, .pripravlja Sergio Portaleoni 19.10 Družinski obzornik »Družina brez otrok«. 20.35 Teden v Italiji; 20.4' Moški vokalni kvintei »Zarja«; 21.00 Za smeh in dobro voJjo. Besedilo Danila Lovrečiča; 21.30 Vabilo na ples: 2230 Za prijeten konec tedna. TgPBNSKl KOLElJ>ARČEK| 12. februarja, nedelja: Damijan, Cvetka 13. februarja, ponedeljek: Katarina, Katja 14. februarja, torek: Valentin, Tinca 15. februarja, sreda: Jordan, Faust in 16. februarja, četrtek: Danilo, Ljubo 17. februarja, petek: Silvin, Daromir 18. februarja, sobota: Dragoslava, Smiljan SZDLS o manjši Izvršni odbor Socialistčne zveze delovnega ljudstva Slovenije je na seji 4. februarja razpravljal o izvajanju republiškega srednjeročnega načrta. V tej zvezi je obravnaval tudi vprašanje narodn'h manjšin izven meja države. Glede na to vprašanje je ljubljansko »Delo« napisalo pred kratkim tole: Izvršni odbor je razpravljal tudi o neka-tcrlh vprašanjih odnosov z Italijo in Avstrijo ter o vlogi in mestu narodnih manjši v teh odnosih. Ko je pozitivno ocenil razvijanje tesnega obmejnega sodelovanja med Slovenijo in sosednjimi deželami, Fur-lanijo-Julijsko krajino, Koroško, štajersko k; madžarskimi obmejnimi območji, je še posebej opozoril na konstruktivno vlogo manjšin, tako s’ovenske kot italijanske m madžarske v teh prizadevanjih. Ugotovil je, da postajajo narodne manjšine, ki jim je zagotovljena dejanska enakopravnost, s tem, da so z enakimi možnostmi vključene v vso družbeno, politično, ekonomsko in kulturno dejavnost družbenih skupnosti, v katerih živijo, vse bolj most sporazumevania med sosednjimi narodi in državami. Zato so pomemben faktor bogatenja za družbeno skupnost, kjer živijo, saj v takih možnostih uspešno povezujejo tradicije in kulturo narodov — sosedov. Odprta meja, ki omogoča narodnim manjšinam tesno povezavo z matičnim narodom, pa takšno vlogo manjšine še bolj poudarja. Izvršni odbor je tudi opozoril na nujnost, da so naše družbeno politične sile stalno prisotne v nenehnih prizadevanjih, da zagotovimo dejansko in vsestransko enakopravnost narodnih manjšin in da dosledno uveljavljamo sistem dvojezičnih področij v naši republiki. Prav tako je izvršni odbor razpravljal tudi o narodnostni zaščiti Slovencev v zamejstvu ; zavzel se je za stalno in poglob- J lit fin iitjnl'ff 2« Slovenci imamo v Rimu majhno, pa zelo kvalitetno kolonijo, ki nas častno zastopa v raznih visokih ustanovah katoliške Cerkve, posebno v osrednjih učnih zavodih, kjer se vzgajajo mladi katoliški bogoslovci iz vsega sveta, in v raznih vatikanskih institucijah. Tehtno besedo pa ima tudi v našem kulturnem življenju. Eden izmed teh slovenskih duhovnikov na odgovornih mestih je bil gospod Anton Iskra. Vsi Slovenci, ki so se kdaj pomudili v Rimu, so ga dobro poznali. Vedno je našel čas za svoje rojake, ki so kakor koli potrebovali njegove pomoči ali nasveta. Bil je 16 let vodja slovenskih oddaj na vatikanskem radiu, katerim je posvetil največ-' je skrb, poleg tega pa je imel na skrbi cerkev Marijinega imena v Rimu in je pri' vsem tem opravljal še drugo izredno odgovorno in težko službo pri cerkvenem sodišč’-!. Vse to delo in skrb sta izčrpala življenjsko moč g. Iskre. Ze dolgo časa smo slišali, da boleha, omenjali so celo ime pogubne bolezni, vendar smo upali, da Ie ne bo tako hudo in da bo s svojo močno in odločno gorenjsko naravo bolezen premagal, tembolj, ker se je zdelo, da ji tudi sam ne posveča, prevelike skrbi, saj je delal kar iških vprašanjih lieno skrb narodne matice za življenjska vprašanja manjšin in za nadaljnje utrjevanje njihove aktivne vloge pri ustvarjanju odnosov na meji. Izvršni odbor se je zavzel tudi za nadaljnje poglabljanje že uspešnih stikov in sodelovanje z mejnimi pokrajinami ter za povezovanje naših družbeno političnih dejavnikov z demokratičnimi prizadevanji v sosednih deželah, na osnovi enakopravnosti, vzajemnosti in nevmešavanja v zadeve drugih. Ob tem je izvršni odbor obravnaval tudi nedavno zaostritev odnosov z Italijo. Ugotovil je, da je ta zaostritev rezultat enostranskega pritiska Italije ter izrazil vso podporo našim uradnim stališčem, ki odklanjajo takšne metode v meddržavnih odnosih in se zavzemajo za sodelovanje na osnovi enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih. ITALIJA SI ŠE NI OPOMOGLA OD GOSPODARSKE KRIZE Življenjski stroški so se povečali lani v Italiji, po najnovejših podatkih osrednjega statističnega zavoda, za 2 odstotka. Italija si še vedno ni popolnoma opomogla od gospodarske krize. Nove investicije še vedno niso nadoknadile izgube investicij v dveh letih krize in tudi vrzeli v zaposlit- vi so zaradi krize še občutne. Vsi tudi niso optimisti glede bodočnosti italijanskega gospodarstva. Nekateri menijo, da so dobički podjetij zaradi gospodarske in davčne politike vlade premajhni, da bi mogla misliti na večje samofinanciranjc. To pa pomeni manj investicij in manj novih gospodarskih pobud, hkrati pa bo prehajala pobuda vedno bolj na državo. To pa ima svoje dobre in tudi slabe strani (vedno večji davki, bohotno naraščanje državne birokracije, počasnost rešitev itd.). 'tunbliu tfl&vencu naprej. Toda na žalost je šlo na slabše, moral je v bolnišnico in po operaciji v začetku tega leta je 12. januarja izdihnil. Pokojni gospod Anton Iskra je bil rojen 1 1916 v Begunjah na Gorenjskem. V juniju 1941 je bil posvečen v Ljubljani za duhovnika, nato pa se je moral zaradi težkih razmer okupacije (povratek na Gorenjsko mu je bil onemogočen) umakniti v Rim, kjer je nadaljeval bogoslovne študije in bil pritegnjen nato v delo pri cerkvenih ustanovah, kjer so ga cenili zaradi njegove izredne pridnosti in brihtnosti. Obenem je pomagal Slovencem, ki so prihajali v Rim, kjerkoli je mogel, pa tudi sam jih je poiskal in jim nudil duhovno in telesno pomoč. Rimski Slovenci so mu izkazali svoje hvaležnost s tem, da so mu zvesto in prijateljsko stali ob strani v dneh njegove bolezni. Pokojniku, ki je pomagal dvigati ugled slovenskega imena in slovenskega katoli-čanstva v središču katoliškega sveta, naj bo lahka rimska zemlja. Spomin nanj ne bo ugasnil. Za svoja dobra in plemenita dela za Slovence in za vse ljudi, ki so potrebovali njegove pomoči, pa je našel plačilo pri Bogu. Novice J,po svatu Tako Američani kot Severnovietnamci so zanikali, da bi bil prejel ameriški senator Robert Kennedy s posredovanjem francoske vlade pismo od severnovietnamske vlade, da se je pripravljena pogajati »v treh etapah« o miroljubni ureditvi vietnamskega vprašanja, če bi Američani prenehali bombardirati Severni Vietnam. Bombardiranje pa se je medtem celo okrepilo. Vendar ni izključeno, da so v teku neki razgovori. Predsednik sovjetske v^ade Kosigin je prispel v ponedeljek na enotedenski obisk v Veliko Britanijo. Sprejeli so ga zelo prijazno in politični opazovavci si ta obisk ugodno razlagajo, kot nov znak pomirjenja med Vzhodom in Zahodom. Kot kaže, se sovjetski državniki zaradi napetosti s Kitajsko trudijo za čimboljše odnose z Zahodom. V Djakarti prirejajo študentje in drugi spel množične demonstracije in zahtevajo, naj pride državni predsednik Sukarno pred sodišče, ker je bil zapleten v komunistični državni udar 1. oktobra 1965. Zdi se, da bo tej zahtevi kmalu ugodeno, kljub temu, da se Sukarno krčevito brani sesti na zatožno klop. Ameriški strokovnjaki so mnenja, da bo vedno ostrejši sovjetsko- kitajski spor o-' lajšal pogajanja in sporazum v Vietnamu, ker se Hanoju ne bo treba več ozirati na Kitajsko. Japonci so bili v Južni Ameriki Newyorški ob/ornik »Scientific American« objavlja prispevek o »prekopacifiških« stikih med novim in starim svetom v pred-kolumbovi dobi, ki sta jih ugotovila arheologa Clifford Evans m betty Meggers. Enega od največjih tehničnih pridobitev človeštva, izdelovanja keramike, v Novem svetu niso samostojno izumili, ampak so ta izum dobili iz Starega sveta. Že mnogo pred Kristusom so potovali ljudje po največjem, Tihem oceanu desettisoče kilometrov daleč. Do te senzacionalne ugotovitve so prišli na tihomorski obali Ekvadorja. Sistematična izkopavanja so odkrila na tej obali v bližini ribiške vasi Valdivia ostanke velike naselbine, katere nastanek so po metodi radijevega ogljika določili na okoli tri tisoč let pred Kristusom. Takrat je torej na ekvadorski obali živel primitiven rod lovcev in ribičev. Ženske te kulture so izdelovale tudi posodo iz žgane lončenine, ki so jo pa tudi že okraševale z značilnimi ornamenti, ki so jih delale s prsti, glavniki in podobnim. Izkopanine dokazujejo, da sega izdelovanje te lončenine prav v začetku te kulture in je torej starejši kot vsi do sedaj znani sledovi keramike v obeh delih Amerike. Največje presenečenje pa pomeni drobec lončenega lonca z okraskom, kot so jih delali na Japonskem. To je nekaj povsem nenavadnega za Ameriko, podobne izdelke so našli le na obalah južnih japonskih otokov, na področju tako imenovane »Jamon« kulture na otokih Honsku in Kiushu. Kulturni stiki med Ekvadorjem in Japonsko pred 5 tisoč leti so se zdeli v prvem hipu kar neverjetni. Omenjena arheologa sta zato odpotovala na Japonsko, kjer sta primerjala južnoameriško »Valdivia« kulturo z japonsko »Jamon« kulturo. Po tej primerjavi pa že ni nobenega dvoma več o tem, da je bila prenesena japonska kultura v Južno Ameriko. Na japonskih otokih je namreč ugotoviti vse predstopnje razvoja te kulture, na ameriški obali pa le končni izsledek. Jamonski lončarji so nedvomno prepluli veliki ocean na splavih ali čolnih ter pristali na ekvadorski obali. Verjetno je bil temu vzrok kak vihar, ki jih je zanesel v morske tokove, ki vodijo proti Ameriki. Jamonski pomorščaki so seveda morali srečno prestati 15 tisoč kilometrov dolgo potovanje, ki je trajalo več mesecev. Ti pomorščaki so pa že takrat sloveli kot odporni ribiči in so zato lahko prenesli take napore. Te keramične najdbe in ugotovitve pomenijo za razlago zgodovinskega razvoja Južne Amerike pravo revolucijo. To odkritje pa seveda ni v nasprotju s teorijami norveškega raziskovavca Thora Hegerdahla, da so ljudje iz Južne Amerike poselili oto-! ke na Tihem oceanu (Polinezijo), saj so ' lahko pluli ljudje s tokom tudi z obale Juž-' ne Amerike proti zahodu, bodisi prostovoljno ali gnani od viharjev. Pozneje so | gotovo prostovoljno odhajali na take vožnje. Pokristjanjenje Slovencev X. 11. Stara slovenska izraza »hentaj« (izraz za-, čudenja nad nečim, kar se je zgodilo) in! »gorje« prideta od staronordijskih izrazov j henda (zgoditi se) in herja — pustošiti, pleniti. Slovenska beseda kepati se ali kepati koga pride najbrž od staronordijske besede keppa (dokazati moč ali bojevitost) ali pa tudi kempa ali kenpa (bojevati se). Slovenska beseda jeklo ima gotovo svoj izvor v staronordijski besedi jokladr (ledeno ohlajeno), kij v besedi kile, slovenski »kam-pelc« v kampa (ali kappa ali kenpa) — bojevati se. »Kampelc« je tako najbrž ostanek nekakega pohvalnega ali občudovalnega naziva za »bojevnika«, seveda pa ima danes bolj humorističen prizvok Slovenski besedi kujon odgovarja v švedščini enaka beseda, ki pomeni strahopetec. Čelada pride iz staronordijske besede kellir z istim pomenom, kol pa je tudi v staronor-dijskem jeziku kol. Magn ali megn pomeni moč ali tudi oblast, magni močni (odtod razširjeni priimek Mahnič), od besede megn pa najbrž tudi meč. Neke vrste meč se je imenoval maekir. Meida pa je pomenilo poškodovati, uničiti. Beseda oreda (ureda) je pomenila zmedo, nered, reida pa vihteti, udarjati in to je morda drugi izvor glagola ritati. Izraz reidisproti je pomenil stojo pri vihtenju meča v boju in od njega so nedvomno prišli slovenski izrazi proti, protivnik, nasprotnik in sproti (npr. sproti odbijati udarce), in najbrž tudi izraz naproti. V zvezi s temi izrazi je gotovo tudi staronordijski glagol sprut (sprožiti). Pest pride verjetno iz starega izraza puss, ki je pomenil culo (pung-punkelj). Rognir je pomenilo bojevnik ali poglavar in ta beseda spominja na boga Kora in na korante. Narečni slovenski glagol nadrapati koga (nabiti ga) je iz skandinavskega glagola rap-pa (tolči, biti), ta pa je prišel najbrž iz sta-ronordijskega glagola ruppa (ropati). Tudi narečni glagol naružiti koga (premlatiti) je skandinavskega izvora. Rusa je pomenilo planiti, napasti, premlatiti. Sulica ima morda svoj izvor v staronordijski besedi soguor (o se izgovarja, kot znano, u), skakati pa pride iz skaka, kar je pomenilo tako skakati kot vihteti meč, torej poskakujočo držo v dvoboju z meči, podobno kot jo vidimo včasih pri boksarjih. Skokr je pomenilo bojevnik, odtod morda slovenski priimek Skok. Skera je pomenilo udarjati (sekira). Tudi razširjeni slovenski izraz škis, ki pomeni človeka, ki je plah in si ničesar ne upa, je staroskandinavskega izvora Sky je pomenilo »plah biti« ali »skrivati se«, skydda pa ščititi se. Skydd je pomenilo ščit, varstvo, skryrsi pa strah, nesrečo. .Beseda stolpi (stolp) je prvotno pomenila drog ali jambor na ladji. Skrikka pomeni kričati in iz istega staronordijskega glagola pride štajerska narečna beseda krikati (vriskati, tudi v izzivalnem pomenu). Varovati pride najbrž iz starih nordijskih besed vara ali vardr (varovati, braniti) in hovud (glava), torej vara-hovud —'varovati si glavo. Beseda frača pride iz staronordijske besede frakka ali freka (neka vrste orožje za metanje), vreči pa od vraka. Kopje pri- de najbrž od besede kenpa ali keppa — bojevati se. Slovenska beseda lok je morda iz staronordijskega glagola loka, lukka ali lykja, ki pomeni zapreti, streljati, spustiti doli, napraviti, izpustiti, obkoliti itd. V smislu zapreti (utrdba) je najbrž v zvezi s slovenskim krajevnim imenom Loka, npr. Škofja Loka, kar bi pomenilo, da nam je iskati na gradu v Škofji Loki ostanke starodavne slovenske utrdbe. To bi tudi ne bilo nič čudnega, glede na neprestane boje z bližnjimi Langobardi. In s tem si je tudi lažje razlagati, zakaj so freisinški škofje tam zgradili svoj grad. Zidali so pač tam, kjer je stala že prej utrdba. Sorodstvo in sosedstvo Naravno je, da se je ohranilo v slovenščini iz staronordijskega jezika tudi vse polno izrazov za najtesnejše človeške odnose, za sorodstvo in sosedstvo. Izraz maT jc sicer b!‘ža latinskemu izrazu k kor nordijskemu (mor), toda beseda oče je izrazito nordijska in pride iz starodavnega noidijskega izraza otta (oče) ali otti (oči). Oba izraza pomenita: tisti, ki se ga je bati. Ta očetova vloga v davnini je tudi popolnoma 'odgovarjala nekdanji vlogi očeta v slovenskih družinah, npr. po pripovedovanju Franca Sal. Finžgarja, kako ga je oče nekoč z nitko privezal k nogi mize, da bi se učil, in vendar si ni upal pobegniti, četudi je ostal sam doma in so bila vrata nastežaj odprta. »Tudi pajčevina bi me bila držala.« Izraz 6tta se je ohranil tudi v prvotni obliki v priimku Ota, Otta, ki je pogost zlasti v vaseh tržaške obale. Fcscda brat je "najbrž v sorodstvu s staro-nordijskb besedo brodir (brat) in iz stare-(Nadaljevanj* na 7. strani) If T'# 2, tih It oij n Interpelacija o prekinitvi trgovinskih pogajanj V zvezi s prekinitvijo pogajanj za obnovitev trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo je deželni poslanec Slovenske skupnosti Jože Škerk vložil na deželno vlado naslednjo interpelacijo: »Iz tiska smo zvedeli, da je italijanska vlada prekinila 20. januarja t. 1. pogajanja 7. jugoslovansko vlado za obnovitev in razširitev gospdarsko-trgovinskih izmenjav in tehnično-industrijskega sodelovanja. To se je zgodilo v trenutku, ko bi se morala pogajanja uspešno zaključiti. Italijanski predstavniki so baje postavili nekaj zahtev političnega značaja, ki niso v zvezi s predmetom pogajanj. Nenadna prekinitev pogajanj je povzročila hudo zaskrbljenost v trgovinskih, finančnih in industrijskih krogih tako v naši deželi kot v vsej državi. Vedeti je namreč treba, da so obmejne izmenjave, skupno s kontingenti Alpe-Adria, narasle od 4 milijard lir vrednosti leta 1957 na več kot 25 milijard lir vrednosti leta 1966. Vedno večja razširitev trgovinskih in drugih poslov med obema državama je dosegla v letu 1966 pomembno vsoto 310 ali 320 milijonov dolarjev. Velika in učinkovita prisotnost italijanskega blaga in italijanskih gospodarstvenikov na jugoslovanskem tržišču bi utegnila postati problematična, zlasti glede na novo politiko odprtja, ki jo je Zahodnonem-ška republika začela voditi do socialističnih držav. Ker se mora osrednja vlada po 47. členu deželnega statuta posvetovati z deželnim odborom, kadar gre za sklepanje trgovinskih sporazumov, ki zanimajo obmejni ! promet dežele ali promet tržaškega prista-1 nišča, pričakujejo prizadeti gospodarstve-1 niki naše dežele, da bo predsednik Berzan-ti takoj primerno posredoval, pri čemer se ! sklicujejo na njegove številne izjave o po- j trebi po vedno večjem mednarodnem go-' spodarskem sodelovanju in po vedno večjih izmenjavah. j i Poudarjam dalje, da je izhodišče stikov j in razgovorov z jugoslovansko vlado londonski sporazum iz leta 1954 in da italijan- j ska oblastva niso dejansko izvedla — če i/vzamemo nekaj ukrepov glede šol — do- > ločil, ki so potrebna za priznanje in zaščito življenjskih pravic, ki jih omenjeni sporazum predvideva za slovensko narodno manjšino. Ker je nujno, da se ta vprašanja končno uredijo, in ker je pri tem prizadeta tudi dežela, vprašam deželni odbor, naj me seznani : a) če in kako je posredoval pred in po 20. januarjem 1967 in katere nadaljnje korake namerava narediti, da podpre vedno večjo izmenjavo tako v deželnem kot državnem merilu, s čimer naj se zaščitijo trgovinske, industrijske in finančne koristi našega gospodarstva; b) katere ukrepe namerava sprejeti v okviru svojih pristojnosti in kako namerava posredovati pri državnih oblasteh, da si končno dejansko izvedejo določila londonskega sporazuma, zlasti tista iz priloge II., ki zadevajo pravice slovenske narodne manjšine v tržaški pokrajini.-< PUST NA KRASU V naših kraških vaseh so letos zelo veselo »obh,ajali« praznik Pusta. K temu je pripomoglo tudi lepo vreme. Zlasti na pustni torek je bil krasen sončni dan kakor že dolgo ne, ki je vsaj za nekaj ur pripravil k dobri volji tudi čemerneže in kronične pesimiste. To se je odrazilo tudi v ljudskem razpoloženju. Lahko se reče, da v mnogih vaseh že precej let ni bilo tako veselega pustovanja kot letosi. V soboto popoldne je organizirala mladina iz Trebč, Ban, Opčin, Bazovice, Gro-pade in Padrič preko odbora za upravo Prosvetnega doma na Opčinah sprevod na vozovih, ki je vzbudil okrog štirih popoldne pravo »senzacijo« na Opčinah. Kakih sedemnajst vozov, ki so jih vlekli oslički ali traktorji, je b'lo spremenjenih v hišice palčkov, v poročne kočije, gasilni voz, kraš-ko gostilno in drugo. Bili so duhovito zasnovani in narejeni, krasili pa so jih sami slovenski napisi, seveda humoristični. Vozove je obhajala majhna in večja mladina v kostumih in vmes je bilo pomešanih najbrž tudi precej odraslih. Z,akaj pa ne? Saj zato je pust, da človek pusti za nekaj časa svoje skrbi kje v kakem kotu in se nekoliko poveseli... Za sprevodom, ki se je lepo urejeno pomikal po openskih cestah, pa se je seveda vlekla množica radovednežev, ki so uživali izvirne domisleke šem. Največ pozornost' v sprevodu, zlasti pri malih gledavcih, sta uživala seveda dva mlada osl:čka, ki sta se v tej »sorodni« družbi očitno sijajno počutila, kar so pričala živahno migajoča ušesa in veselo ote-pavanje z repom. Bogve, Če ga nista imela tudi onadva nekoliko pod ... ušesi. Našo mladino je treba res pohvaliti za to pobudo, da je dala letošnjemu pustovanju v naših vaseh tako vesel in slovenski ^načaj. Upajmo, da ne bo ostalo pri letošnjem poskusu, ampak da bo postalo to tradicija, vsako leto bogatejša in bolj domiselna ter izvirna. OBVESTILO CVETLIČARJEM TRŽAŠKE POKRAJINE Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča tukajšnjim cvetličarjem, da bo od 8. do 22. februarja t. 1. sprejemalo prošnje za prispevek v znesku 50% nakupne cene za nakup čebulic mečkov - gladiol nizozemskega izvora. Prošnje na kolkovanem papirju 2;a 400 lir je treba dostaviti od 9. do 12. ure v uradu v Ulici Ghega, štev. 6/1 (razen sobote). Ob naročilu morajo cvetličarji plačati na račun 10 l>r za vsako čebulico. Račun pa bodo poravnali, ko bodo prejeli čebulice. Naročiti je treba najmanj 500 čebulic. Špeter: SESTANEK Z ŽUPANI Zupani občin Nadiške doline, iz Prapot-nega, Torlana in Fojde so imeli važen pomenek z deželnim odbornikom za javna dela dr. Masuttom. Zbrali so se v Špetru v hotelu Belvedere. Posamezni župani so razložili potrebe svojih občin. Deželni zastopnik je pojasnil, da bo dežela prispevala najprej za taka javna dela, kot so vodovodi, greznični odtoki, pokopališča in podobno. Potem bodo prišle na vrsto ceste, zlasti tiste, ki služijo turizmu, župani so v nadaljnjem razgovoru našteli tudi potrebe krajevnih financ in kmetijstva, ki marsikje trpi zaradi vojaških služnosti. Župani so odhajali s sestanka uver-jeni, da se bo uresničila marsikatera pobuda. Kajbelj: DELAVCI V SKRBEH S sprejema Radijskega odra v Hotel de la Ville, za 20-letnico njegovega delovanja: Predstavniki oblasti med poslušanjem slavnostnega govora Rajbeljski rudnik še vedno prizadeva hude skrbi deželni upravi, še bolj pa delavcem in nameščencem, ki ne vedo, kakšna usoda jih čaka. še vedno obstaja nevarnost, da bodo mastni dobički iz rudnika romali iz dežele v druge žepe. O predelovalnih obratih svinčene in cinkove rude še ;:daj ni jasno, ali bodo ustanovljene v naši deželi ali kje na Sardiniji, kar t>i povzročilo še večjo brezposelnost med domačo delovno silo. Pomislimo samo, da znaša trgovska vrednost izkopane rude v zadnjih letih n^id 3 milijarde lir. Pri rudniku je zaposlenih nad 700 uslužbencev. Od rudnika pa živi še na stotine trgovcev, gostilničarjev in druge terciarne dejavnosti iz vsega trbiškega okra- Jz (J o'tih hi* NADŠKOF PANGRAZIO ODHAJA Goriški nadškof mons. Andrej Pangrazio bo v kratkem času zapustil goriški nadškofijski sedež. Sveti sedež mu je 28. januarja dodelil novo škofijsko mesto v Porto in Santa Ruffina, ki je eno najstarejših v rimski okolici. Po navadi upravlja to škofijo eden izmed rimskih kardinalov. Mons. Pangrazio bo ohranil naslov nadškofa in tudi svoje mesto kot glavni tajnik italijanske škofijske konference. Najbrž je prav ta služba povzročila premestitev v Rim, ker je iz Gorice, oddaljene od rimske kurije, ni mogel tako lahko o-pravljati. Nadškof je bil 5 let v Gorici. Zaradi drugih cerkvenih služb je pa bil primoran večkrat zapuščati svoj sedež. Zato se tudi niso mogle zgoditi v goriški nadškofiji kake važnejše spremembe, ki bi dale zlasti za slovenski del goriških vernikov potrebnih spodbud. V odsotnosti je že nekaj časa zastopal nadškofa generalni vikar mons. Diodato. Do imenovanja naslednika bo mons. Pangrazio še vodil goriško nadškofijo. ŠOLNIŠKA STAVKA V zvezi s stavko profesorjev in učiteljev, ki se je delno izvršila v državnem merilu dne 8. in 9. februarja, je izvršni odbor slovenskih šolnikov poslal sledečo izjavo: Sindikat priznava utemeljenost zahtev in stavko italijanskih šolnikov za izboljšanje njihovega pravnega položaja; ugotavlja pa, da je stanje slovenskih šolnikov na goriškem posebne narave, ker ti • fJanal&Ua dolina ja in Kanalske doline. Če prištejemo k tem še njih družine, je jasno, da bi bilo prizadetih na tisoče ljudi, če bi se rudniško podjetje kakorkoli okrnilo. Rudarji sc nahajajo že en mesec v stavčnem gibanju, ker čakajo že več časa na obnovo delovne pogodbe in tudi na novo pogodbo za izkoriščanje rudnika. Vsem tem skrbem so dali duška danes teden, ko je prišlo v Trst posebno odposlanstvo rajbeljskih delavcev in sindikatov. Zglasili so se pri deželnih odbornikih za delo in industrijo, ki so zastopnikom dali obilo obljub za izboljšanje položaja. Medtem ko so se razgovarjali na deželnem odboru, je kakih 200 rudarjev mirno manifestiralo na trgu Unita za svoje pravice. čmeja: ZOPET VRZEL V duhovniških vrstah Beneške Slovenije je zopet zazijala vrzel. Umrl je župnik č. g. Anton Vidimar. Rodil se je leta 1890. v starodavni črneji, znani po rokopisnih spomenikih iz zadnje četrtine 15. stoletja. V prvi svetovni vojni je pokojni župnik služil kot vojaški kurat na italijanski fronti. Ko je slekel vojaško suknjo je pastiro-val po raznih župnijah Beneške Slovenije, \ Stolbici pod Kaninom, v Gorenjem Br-nasu, v čeneboli, v Tipani in končno v Lazah, kjer so bili njegovi predniki nepozabni gospod Kufolo in sedanji žabniški župnik Čeme. Pokojni župnik Vidimar je bil znan kot dobra duša in pošten narodnjak, ki se je žrtvoval za svoje rojake in domačo zemljo. Bodi mu blag spomin! nimajo priznanega sploh še nikakega položaja in se zato ne morejo boriti za njegovo izboljšanje; morajo se le potegovati, da sploh pridejo do njega; zato si pridržujejo pravico, da bodo ob primernem času napvedali stavko slovenskih šolnikov na Goriškem zaradi svojih specifičnih problemov in se zatorej ne pridružujejo stavki, napovedani za 8. in 9. februar t. 1. •--- V zvezi z gornjo izjavo smo posneli iz krogov goriških slovenskih šolnikov tudi pojasnila, da je njihov pravni položaj drugačen kot oni slovenskih kolegov na Tržaškem. Ti imajo svoj posebni okvirni stalež (quadro speciale), ki jim je dal možnost, da so nekateri prišli že v redni stalež na podlagi posebne učne inšpekcije vpričo slovenskih rednih profesorjev in naknadnega ustnega izpita iz ustreznih predmetov v slovenščini. Podobnih olajšav so bili deležni tudi učitelji na Tržaškem ozemlju. Take ugodnosti pa niso predvidene za slovenske učitelje in profesorje na Goriškem. Zato je goriški šolniški slovenski sindikat poudaril svoje posebno stališče in namen, da se bori za enake pravice in seveda tudi proti — diskriminaciji med Trstom in Gorico. VERSKA STATISTIKA Pred časom so bili razdeljeni po goriških cerkvah statistični kartončki za ugotovitev, v kolikšnem številu se ljudje udeležujejo verskega življenja, zlasti nedeljskih maš. Anketa se je izvršila v 32 cerkvah, ki so odprte javnosti; med temi so vštete tudi Pevma, Podgora, štandrež in štmaver. Statiska je ugotovila, da prihaja od 42.187 prebivalcev goriške občine k nedeljski maši redno le 13.635 oseb ali 32,3 odstotka, če prištejemo še otroke, se ta odstotek zviša na 34,7 Skoro dve tretjini goriških občanov pa sploh ne hodi k maši. Zanimiva je tudi razlika med moško in žensko versko gorečnostjo. Pri nedeljski maši je po navadi navzočih 26,2 odstotka moških in 40,7 odstotka žensk. To se pravi, da je verska vnema pri moških v goriških farah dosti nižja kot pri ženskah. Seveda, zgornja statistika ni docela jasna slika, ker marsikateri vernik ni bil v cerkvi tisto nedeljo, ko so razdeljevali statistične listke. Po posameznih cerkvah pa kažejo največje odstotke udeležbe po vrsti kapucinska, na Travniku, stolnica in pri Srcu Jezusovem, ki presegajo 10 odstotkov, vse druge izkazujejo le po 6 odstotkov in še manj. Tu pa zopet ni mera popolnoma jasna, ker hodi dosti okoličanov tudi iz slovenskih fara k nedeljski maši v mesto. Vsekakor moramo ugotoviti žalostno resnico, da vlada tudi v Gorici in okolici precejšnja verska brezbrižnost. Kakšna je pa vnema za »politični katolicizem«, je pa drugo vprašanje. SLOVO OD PUSTA Goriški Slovenci so se tudi poslovili od letošnjega pusta z nekaterimi zabavnimi prireditvami. Slovensko planinsko društvo je povabilo na 10. planinski ples svoje člane in prijatelje v soboto zvečer. V prosvetni dvorani na Verdijevem korzu se je zbralo vse polno mladih in starih, ki so se v domačem vzdušju in ob zvokih Veselih planšarjev zabavali do zgodnjih ur. Prireditve so se udeležili tudi planinski gostje iz Ljubljane. V nedeljo popoldne so imela tudi katoliška prosvetna društva veselo popoldne v Katoliškem domu. S šaljivimi prizori so nastopili tudi skavti, društveniki iz štan-dreža in Doberdoba. Na pustno sredo popoldne so pa pusta pokopali naši malčki v Prosvetni dvorani na Korzu. Prišli so z mamicami v res lepih pustnih kostumih. Oči so jim kar žarele ob različnih prizorih, ki so jim jih nudili tudi člani Slovenskega gledališča iz Trsta. Krmin: PODALJŠAN PUST V nedeljo popoldne so prihajali ljudje peš in z vsakovrstnimi vozili v Krmin, da b: se udeležili veselega pustovanja. Napovedanih je bilo več prireditev. Osrednja točka pa naj bi bil popoldanski sprevod pustnih vozov. Napovedanih jih je bilo okrog 10. Ljudi se je stekalo vedno več. Saj so bile dosedanje pustne prireditve v Krminu znane po svoji privlačnosti po vsej deželi, odkar je zamrl stoletni pustni korzo v Gorici. To pot pa tudi obiskovavci v Krminu niso prišli do svojega. Ko so čakali na sprevod in na druge zabave, je javil prireditelj-ski odbor, da ne bo pustovanja, ker je dopoldanski dež onemogočil, da bi uredili alegorične vozove. Celotna prireditev kr-minskega pusta se bo izvršila šele prihodnjo nedeljo. Gostje so odhajali nekoliko nezadovoljni, ker je pustno razpoloženje v postu nekoliko bolj kislo. Nekateri pustni vozovi, pripravljeni za domačo povorko, so pa šli na pustni torek v Tržič, kjer so odnesli tretje in četrto mesto na izredno lepo uspelem javnem pustovanju. števerjan: OBČINSKI SKLEPI — ZADNJA POT 2e proti koncu prihodnjega meseca bo odprt otroški vrtec. Vodile ga bodo šolske sestre iz Trsta na podlagi dogovora z občino. Vrtec bodo mogli obiskovati tudi otroci s ščednega, ker jih bo prevažal poseben avto. Prispevek za prevoz je vzela nase deželna uprava. Kmalu se bo rešilo tudi vprašanje javne razsvetljave, ki bo modernizirana z neonskimi lučmi. Načrte in proračun za približno 30 milijonov lir je napravilo goriško podjetje Visintin. Prejšnji torek smo spremljali na zadnji poti gospodinjo Štefanijo Trpin. Učakala je 75 let in je vzgojila štiri otroke. En sin je padel med vojno, mož se je pa brž po vojni smrtno ponesrečil. Rajna je bila delavna in poštena žena. Naj počiva v miru! ZA UČITELJE Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da je bil objavljen 1. februarja t. 1. ministrski odlok o premestitvi učiteljev normalnega staleža za šolsko leto 1967/68. Odlok je na vpogled pri šolskem skrbništvu in pri didaktičnih ravnateljstvih. Zadevne prošnje se pa morajo vložiti do 3. marca 1967. IX KULTURNEGA ŽIVLJENJA Dve plati ekumenizma Apostolstvo svetih Cirila in Metoda v zamejstvu je izdalo tudi za leto 1966 zbornik »Kraljestvo Božje«, ki nosi sicer oznako Rim - Trst, a je bilo v glavnem urejeno in tudi natisnjeno v Trstu, v Keibrovi tiskarni, tako da ga lahko štejemo za tržaško publikacijo. In na tehtnici slovenskega tiska, zlasti katoliškega na Tržaškem ima ta zbornik svojo težo, ne samo zato, lčer pomeni s svojimi 180 stranmi že lepo knjigo, ampak zlasti tudi s svojo vsebino, četudi je treba takoj pristaviti, da vsi sestavki nikakor niso na enaki višini in da se nekateri komaj kaj dvignejo nad raven konvencionalnega ponavljanja že stokrat branega in zatrjevanega, ne da bi skušali avtorji podvreči te podedovane trditve moderni kritični analizi. Argumenti, ki jih obravnava zornik, pa so posebno v sedanjem pokoncilskem ozračju tako aktualni in važni, da je nemogoče iti mimo njih ali pa odpraviti zbornik samo z nt?kaj pohvalnimi vrsticami, kot uredništva navadno obravnavajo take publikacije, ker se rece-zentom ne zdi potrebno, da bi se poglobili vanje. A v tem primeru bi storili veliko napako, če bi jih posnemali. To je ena najobsežnejših slovenskih izdaj, kar smo jih v pokoncilskem času dobili v roke in ki obravnavajo ekumenske probleme in uresničevanje koncilskih sklepov na tem področju. NOVO OZRAČJE, NOVA MISELNOST Zbornik sla uredila dr. Stanko Janežič, ki vodi Vzhodni dom v Trstu pri Sv. Ivanu, in dr. Janez Vodopivec. Oba sta tudi avtorja nekaterih prispevkov v zborniku. Vodopivec je napisal razpravo »Sadovi koncila za edinost med kristjani« in članek »Obisk nadškofa Ramsaya ipri papežu Pavlu VI.«. V prvem članku izraža in dokazuje, da je »čudo-vit uspeh koncila v tem, da so se počasi začele celiti rane, ki so jih zadali več ko štiri stoletja trajajoči spori in polemike«. Pravi sicer, da ni lahko povedati, v čem 'konkretno in dejansko obstoji ta uspeh, ker »jasno je, da časi še^ niso zreli za to in da je še dolga pot do tega končnega cilja. A vsaj odločilen in dobršen korak temu cilju naproti je storjen. Najvažnejši sad koncila je novo ozračje, nova miselnost, novo gledanje, ki je zavladalo in ki daje možnost, da težka vprašanja needinosti motrimo v novi luči in se jih lotevamo z novo voljo in z večjim upanjem. Temelji so postavljeni. In to je mnogo.« Avtor poudarja, da je koncil dosegel zbližanje z ločenimi krščanskimi brati, zbližanje pa je pot k zedinjenju. »To so v sedanjih razmerah edini realno možni sadovi.« Potem opisuje prisotnost predstavnikov ločenih Cerkva na koncilu in podaja konkreten pregled nad tem. Na kratko spregovori tudi o tem, da ekumenska miselnost preveva sploh vse dokumente koncila, in nakaže nato važnost dialoga med krščanskimi Cerkvami in pot od dialoga k sodelovanju. Končno povdari, da je duhovni ekumenizem naloga vseh brez izjeme. V krajšem članku pa opisuje obisk primasa anglikanske Cerkve Ramsaya pri papežu, kakor ga je sam doživel, saj je bil med prisotnimi. Zato je opis tega zgodovinskega sestanka še posebno zanimiv in dokumentare. Z zanimanjem beremo zlasti o človeški plati tega srečanja, saj je jasno, da je vse navzoče popolnoma prevzelo, posebno pa oba glavna predstavnika obeh Cerkva. Slovenci pa moramo biti veseli, da smo imeli tudi pri tem velikem dogodku krščanskega in zahodnega sveta svoje zastopnike in priče. Stanko Janežič je napisal razmišljanje »Ob Odloku o ekumenizmu«, ki ga je odobril koncil ob koncu 3. zasedanja, 21. novembra 1964. Avtor prikaže najprej katoliška načela o ekumenizmu, nato pa načela o ekumenskem delovanju, kot so izražena v Odloku. V poglavju »Ločene Cerkve in cerkvene skupnosti« najdemo zanimivo razglabljanje o liturgičnem zakladu vzhodnih Cerkva in o veljavnosti njihovih zakramentov, pa tudi o vzhodni duhovnosti. Enako zanimive so misli o ločenih zahodnih Cerkvah. Tako koncilski dokument kot Janežič v svojem komentarju poudarjata tudi tu predvsem tisto, kar je pozitivno in kar bo moglo služiti kot temelj pri dčlu za združitev. Velikega pomena se mu zdi zlasti izredno spoštovanje, ki ga imajo zahodni ločeni bratje do svetega pisma, »čeprav pri razlaganju pisane božje besede ne priznavajo cerkvenemu učiteljstvu iste vloge kakor katoliška Cerkev.« Janežič spregovori nato o novi smeri ekumenizma in omeni posebno zelo važno in na splošno nekoliko spregledano odločbo, da »se morejo odslej tudi vzhodnim kristjanom, ki so ločeni od katoliške Cerkve, podeliti nekateri zakramenti po katoliških duhovnikih in obratno.« Menimo, da je bilo to doslej vse premalo poudarjeno v komentarjih o koncilu, kajti to predstavlja konkreten začetek združevanja in verske enotnosti. EKUMENIZEM IN SLOVENCI Končno obravnava Janežič vprašanje »Ekumenizem in Slovenci« ter poda najprej kratek pregled nad tistim, kar smo Slovenci kot narod po svojih velikih cerkvenih možeh že storili za ekumenizem, zlasti za združitev z vzhodnimi Cerkvami. Pionirja tega gibanja sta bila »oče slovenske Cerkve«, škof Slomšek, in dr. Franc Grivec, glavni soorganizator velehradskih kongresov. Janežič omenja potem nekaj konkretnih predlogov za ekumensko delovanje med Slovenci. Franc Perko je prispeval dolgo in jasno razlago k dogmatični konstituciji »Luč narodov«, kateri je dodal — in to je treba še posebej pohvaliti — pregled nad novo literaturo, ki obravnava ta vprašanja, latinsko, nemško, francosko in italijansko. Isti avtor je prispeval tudi »Pogled v preteklost in sedanjost srbske pravoslavne Cerkve«. Izredno realistično in dokumentirano napisani članek je vreden, da si ga vsakdo prebere, kdor hoče biti poučen o razmerah v srbski pravoslavni Cerkvi in pri srbskem naroda v današnjih razmerah. Človeka pa pretrese ugotovitev kako malo srbskih otrok zahaja k verskemu pouku v cerkvah, kako ■malo vpliva ima Cerkev na ljudstvo in »da je postala Crna gora že napol poganska.« Članku je dodan statistični pregled o številčnem stanju in cerkveni upravi srbske (in avtonomne makedonske) Cerkve. Ivan žužek D.J. je prispeval »Nekaj opomb k Odloku o katoliških vzhodnih Cerkvah«, v katerih razjasni sedanje gledanje katoliške Cerkve na vzhodne Cerkve in nakaže nekoliko tudi težave, ki jih je bilo — in jih bo še — treba premagati pri odpravljanju miselnosti, da je katoliška Cerkev isto kot latinski obredi. NAJ BI UVEDLI V SLOVENIJI BIZANTINSKO BOGOSLUŽJE? SJ (Stanko Janežič) piše o preklicu izobčenja med Rimom in Carigradom. Zanimiv je tudi njegov opis Klimentove proslave v Makedoniji, čeprav rahlo romantično obarvan. Se bolj romantične pa so nekatere trditve v spisu Antona Korena DJ. »“Misli s potovanja po Atosu in Makedoniji«. Ne toliko tisto, kar piše o menihih na gori Atos, ker se zdi marsikateri njegov nasvet o modernizaciji življenja v tem središču pravoslavnega meništva moder in upravičen, pač pa v tem, da v svojem primerjanju vzhodnih in zahodnih obredov in obrednega jezika neprestano poudarja dozdevno prednost vzhodnega bogočastja in staroslovanskega cerkvenega jezika. Očitno je, da se v tem vdaja iluzijam tako v zgodovinski kot današnji perspektivi. V spisu beremo takele stavke: »Seveda sem jim moral razložiti (makedonskim pravoslavnim duhovnikom), da smo Slovenci, kakor tudi vsi zapadni Slovani, ki smo v 9. stoletju bili v območju Ciril-Metodove cerkvene pokrajine, ohranili pravico ne le do slovenskega bogoslužja v rimskem obredu, temveč tudi v bizantinskem obredu (podčrtal recenzent). Naša sveta apostola Ciril in Netod sta nam to pravico dosegla pri Sveti stalici in papeža Hadrijan II. in Janez VIII. sta slovansko bogoslužje v obeh obredih slovesno potrdila. Svetniški škof Anton Martin Slomšek, prelat dr. Franc Grivec in drugi veliki Slovenci, kakor tudi vsi jugoslovanski škofje, nas resno opominjajo, da se vrnemo k ciril-metodijski dediščini... Žalostne zgodovinske razmere so nam onemogočile izvrševanje bogoslužja v bizantinskem obredu. Imamo pa popolno pravico do njega. Če ga torej danes obnavljamo in oživljamo, s tem ne postajamo uniati, kakor si jih pravoslavci predstavljajo. Mi smo in ostanemo v obredu enakopravni s pravoslavnimi slovanskimi brati, ki so ta obred v staroslovanskem jeziku dobili od naših prednikov.« F. J. (Dalje prihodnjič) NOV »MATIČEK« Mariborska založba »Obzorja« je izdala v posebni opremi Linhartovo veseloigro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Za izdajo je počastila 'fo^fni jubilej slovenskega gledališča. Knjigo je jezikovno priredil in ji dal obširno razlago slovstveni zgodovinar Alfonz Gspan. Posebnost izdaje so številne ilustracije akademskega slikarja Janeza Vidica, ki izredno ustrezno ponazorujejo duha in vzdušje dobe ob začetkih naše svetne literature. Ista založba pripravlja tudi izdajo Drabosnja-kovega »Izgubljenega sina« s spremno kritiko dr. Bratka Krefta. Razgovor o ekumenskih vprašanjih Preteklo nedeljo — prvo nedeljo v februarju — je bila v jezuitski kapeli v Ulici del Ronco običajna skupna maša za slovenske izobražence. Zbralo se je lepo število izobraženeve, več kot navadno. Po maši je bil v dvorani razgovor o »sodobnih vprašanjih«. G. Stanko Janežič, ki je imel mašo, je vodil tudi razgovor, ki je zadeval ekumenska vprašanja. Govornik je seznanil navzoče z nekaterimi revijami, ki obravnavajo ekumensko gibanje za združitev, posebno s pravoslavnimi, in prebral iz revij nekaj člankov in novic. Zanimanje je vzbudil zlasti neki članek srbskega bogoslovnega profesorja in svoječasnega oipazo-vavca srbske Cerkve na koncilu, Lazarja Milina. V njem je Milin, ki je veljal nekdaj za nasprotnika katoliške Cerkve, zelo jasno in odločno zavzel stališče za ekumensko gibanje in za zbližanje, pobijajoč pomisleke nekega vernika, ki se mu je zdelo ekumensko gibanje, kot ga je sprožil koncil, »nevarno« za pravoslavje. Kratka razprava je osvetlila še nekaj plati tega ekumenskega vprašanja. Med drugim je pri- SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V soboto, 11. t. m. ob 16. uri, v nedeljo, 12. t.m. ob 16. uri Grimm ■ Martinuzzi OBUTI MAČEK otroška igra Zadnjič! kazala delo ekumenskega centra v Milanu, ki je zelo dinamično in inteligentno. Na kratko pa se je dotaknila tudi že načrtov Društva slovenskih izobražencev za organizacijo duhovnih razgovorov za letošnjo Veliko noč. FURLANSKA REVIJA Nedavno je izšla nova številka revije »Sot la nap«, ki jo izdaja Furlansko jezikoslovno društvo Med drugim prinaša razpravo Avgusta Geata »Umirajoča poezija«, o starih hišah v vzhodni Furlaniji. Kot znano, se ukvarja ta revija predvsem s kulturno zgodovino Furlanije, vsebuje pa marsikdaj kaj takšnega, kar je zanimivo in važno tudi za slovensko kulturno zgodovino glede na vzporeden in večkrat tesno povezan kulturni razvoj obeh dežel. AVSTRIJSKA DRŽAVA ZA GLEDALIŠČA Avstrijska republika bo prispevaila letos iz svojtga proračuna za vzdrževanje avstrijskih narodnih gledališč, to je tistih, ki imajo vsenarodni pomen, nad 436 milijonov šilingov, to je deset in pol milijard lir. To je precej več od vsote, ki jo je v lanskem proračunskem letu dala za gledališča in ki je znašala nad 378 milijonov šilingov ali 9 milijard in 100 milijonov lir. Avstrijska država prispeva dejansko tri četrtine stroškov za vzdrževanje narodnih gledališč, ker razume njihov kulturni pomen. Takih gledališč je v Avstriji šest. Pokristjanjenje SloVenceV (Nadaljevanje s 3. strani) ga nordijskega jezika pride tudi sestra (sy-stir). Dekle pride iz izraza dykke ali docka, ki pomeni punčko, hči pa verjetno iz izraza dottir ali dotter (hčer). Boter pomeni v nordijskih jezikih fadder, vendar bi morale natančnejše etimološke raziskave pojasniti, če pride boter od njega. Težko pa je dvomiti, da je beseda fant v sorodu z nordijsko besedo fjant (postopač, ki se dela lepega) ali fant (potepuh), tem manj, ker nordijska fraza »en fandens kar« (vražji fant) vse preveč spominja na slovenski izraz »fant od fare«. Slovenska gospodična ima sicer tudi nordijski izvor, kot bomo videli pozneje, skupno z imenom gospod, vendar ni v zvezi z nordijsko besedo froken, ki pa je pustila v slovenščini sled v izrazu frklja. Slovenski kum ima gotovo svoj izvor v staroskandinavski besedi gumi (mož), ku-ma pa v izrazu gumma (stara žena). Odtod verjetno tudi slovenski izraz kimati. Na skandinavski izraz gubbe (starček) pa spominja fraza »v dve gube«, ki se nanaša na starčke. Vnuk pride verjetno iz besede hnuka — sedeti na ramenih, pamž (zavaljen, močan otroček) pa iz skandinavske besede bamse (medvedek). Zena in ženska pride iz izraza kvenna, kvende ali kaena, mož pa iz besede madr (in odtod tudi beseda moder, modrijan). Beseda ženin je nastala po vsej verjetnosti iz staronordijske besede kvaen-boen, ki pomeni isto (žen(b)oen — ženin). Zeniti se je reklo v staronordijskem jeziku kvaena, ženitev pa kvaening. Poroka pride najbrž iz besede broka — ženska. Slovenska beseda kušavati pa je verjetno bolj v sorodu s sta-ronordijsko besedo kyssa (poljubljati) kot z nemško kussen- Beseda ljub je prišla iz staronordijske besede ljuv, poljub pa verjetno iz sestavljenke paa ljuv (»p0 ljubo«, nežno). Beseda lubben pomeni ljubek, rejen; lep ali lepa pa pride najbrž od staronordijskega izraza leiptra (blesteti, svetiti se). K ljubezenski igri fantov in deklet na štajerskem spada izraz noreti (fanta), dražiti ga, vleči ga za nos. Ta izraz pride iz staronordijskega narra, ki pomeni isto. Staronordijski izraz pika po.neni dekle (norveško pike) in s tem v zvezi je verjetno banalni slovenski izraz za ženski spolni organ. Skandinavski izraz pojke pomeni fant in od tega je gotovo prišel štajerski izraz za fanta »pje«. Par se glasi tudi v skandinavskih jezikih par. Vlačuga je pomenilo v staroskandinavskem jeziku puta in ostanek te besede je v slovenščini verjetno izraz puta, putka za kokoš. Previjati (dojenčka) se je reklo pleie, odtod slovenski izraz plenica, medtem ko smo že razložili nastanek besede otrok, Izraz spol je morda iz staronordijske besede spolr, star pa iz besede stor (velik) ali storr (velik, važen), saj npr. otroci in mladi ljudje iz svoje perspektive še danes zamenjujejo ta dva izraza: kdor jim je odrasel, jim je tudi že »star«, kar dokazuje tudi beseda starši. Lahko pa je prišla tudi iz besede starkr — močan. Slovenska žlahta je iz staronordijske besede slekt — žlahta, rod. Staronordijska beseda skopa ali skoppa je pomenila: norčevati se, in ostanka te besede v slovenščini sta najbrž besedi skopiti (skopljenec) in škop ali škopnik. Skopiti je nad ujetimi sovražniki, škop pa pomeni v slovenščini posebno velik snop, ki ga napravijo ob žetvi in je imel verjetno kak obredni ali šaljivi pomen; najbrž so simulirali z njim človeško postavo. Zdaj prihranijo tisto slamo za popravljanje slamnatih streh. je otrok »Jud«, dokler ni krščen, seveda bolj v šaljivem smislu. Prsi pride od brjost, odstaviti otroka od prsi pa avstava ali avva-nja (odvaditi). Ast je pomenilo ljubezen in ta izraz se je ohranil tudi v slovenski besedi ljubezen (ljub-ez-en). Oast je pomenilo neljubljen, človeka, katerega se boje, in iz tega je verjetno nastal izraz pošast, po pravilu, . , da so dobile besede, ki so se začenjale s sa-Beseda svak je najbrž iz besede svara (Prl“ moglasnikom, spredaj kak soglasnik, soglas-seči), ker je le po prisegi (poroka) postal ^ pg se je vrjni| tucjj mec| cjva samoglasni-svak sorodnik. Svat pa pride najbrž iz be-, ^g £|0g ljub v besedi ljubezen pa pride naj- sed sva at, kar pomeni dobesedno »vsa<, 1 b,-j ocj jzraza |joS — priti do vrednosti, uve- ki« (pride zraven) Iz tega bi se dalo skle- |javiti se; torej: uveljaviti se v Pubezni. pati, da je bil na svatovščinah vsakdo do- Porod je jz besede bord, ki' je pomenil brodošel, Staronordijska beseda svaddi (ve-j i£to bala (nevestina) iz balle (bala,). Iz be- lik mož) pa je najbrž v zvezi s slovenskim i sede braule, ki sicer pomeni svaka, pa je glagolom svaditi se (prepirati se, spreti se). I verjetno priše| jzraz bratranec. Beseda sosed pride gotovo iz besed sogn J Na izraz kicka (majhna deklica) spominja in saeti (sedeti). Sogn je pomenilo in še morda slovenska fraza »se drži matere za danes pomeni v norveščini majhno naselbi-j kiklo«. Kisk je pomenilo čist, kyn pa rod, no, skupino ljudi, ki skupaj žive, farane,1 odtod beseda čin. zaselek, pride pa od besede sogn — govo-: Slovenska beseda ljudstvo in ljudje je iz riti. Prvotno je torej pomenila tiste, ki govo- j staronordijskega izraza lydr — ljudje, ta pa re med seboj, soseščino. Sosed je torej goto-j je prišla iz besede Ijodr (glasovi). Množina vo sestavljenka iz sogn-saet, ali skrajšano: I glasov ie pomenila torej v sivi davnini več so-saet. Slovenska beseda rojen pa pride iz1 ljudi. Staroskandinavska beseda lid ali lidi staronordijske besede roenn — domačin, npr. ! je pomenila: ljudje, poglavarjevo spremstvo, sudroenn — domačin z juga. Grodr ali gro- j in še danes se v takem pomenu uporablja v di pa je pomenilo: roditi, odtod tudi izraza slovenščini, npr. poglavar s svojimi ljudmi. oruda (groeda kjer kaj raste) in grudi. : Lidi je pomenilo tudi okraj kmetij, ki so bi- Šin je iz besede son, beseda froc (poreden le združene za isto nalogo, npr da so po-otrok) pa iz besede fraatser (frocer) ■ stavile na noge moštvo za kako ladjevje. Be-sladkosnednež, porednež. Staronordijska be- seda lids-smna ali lids-sinni je pomenila seda gnoett je pomenila veliko množico, od- pomoč, is'o lids-kostr (ljudska pomoč). Ljo-tod gnesti se, gneča. Novorojenemu otroku daeska ali lyzka je pomenilo ljudski, ta iz-so rekli v staroskandinavskem jeziku jod rez pa pomeni hkrati v štajerskih narečjih (izg. jud) in to se je ohranilo v slovenščini tudi tu;, torej lastnino drugih ljudi, drugih v pomenu Jud. Ponekod namreč pravijo, da kmetij. (Dalje) Prekletstvo Tutankamonovega zaklada V pariški galeriji Petit Palais, kjer je zdaj prirejena velika Picassova razstava, na in trije ugledni arheologi, ki so pomagali pri odkrivanju, La Fleur, Archibald bodo od 16. februarja na ogled dragoceno- Douglas Reed in Arthur Mach. Le arheolog sti iz zaklada egiptovskega faraona Tutankamona. Razstavljenih bo 45 najbolj dragocenih kosov (zaklad pa šteje okrog 2000 -jčinek prekletstva s tem, da so duhovniki kosov). Hovvard Carter je ostal živ do leta 1939. Strokovnjaki si razlagajo presenetljivi Tutankamonov zaklad so našli leta 1922 angleški arheologi v grobnici tega faraona, ki je živel pred 33 stoletji. Umrl je, ko mu je bilo komaj 19 let. Zaklad iz njegove grobnice je shranjen v muzeju v Cairu in zdaj bo prvič delno razstavljen v javnosti. Za razstavo v Parizu je posredoval Unesco in njen čisti dohodek bo šel za ponovno zgraditev dveh templev v Abu Simbelu, ki so ju morali, kot znano, prestaviti v višjo lego zaradi dviga Nilove gladine po zgradbi Assuanskega jezu. Ob tej priložnosti se spel veliko govori o prekletstvu, ki so ga izrekli staroegipčanski duhovniki nad tistimi, ki bi oskrunili Tutankamonovo grobnico in vzeli iz nje zaklade. Na vratih grobnice je bilo vdolbe-no v hieroglifih: »Smrt se bo dotaknila s svojilni krili vsakogar, ki bi motil faraonovo spanje.« Arheologi so se nasmihali, ko so dešifrirali ta napis. Toda že naslednje leto je umrl eden glavnih med njimi, lord Carnavon. Pičila ga je strupena muha. Smrt ga je pobrala, še preden so vzeli Tutankamona iz grobnice. Naslednja leta je umrlo nesrečne smrti še 17 ljudi, ki so imeli opravka z odkopavanjem grobnice, ali j prepleskali stene in predmete v Tutankamonovi grobnici z močnimi strupi, ki so delovali še po tisočletjih, ali da so že poznali skrivnost atomskega izžarevanja in so zato vključili v grobnico radioaktivne snovi. Nekateri govore tudi o slučaju. Nedvomno pa bo strah marsikoga odvrnil od ogleda Tutankamonovega zaklada v Parizu, druge pa bo morda prav to pritegnilo. r ............... ....i njihovih najbližjih sorodnikov. Med njimi ^omenilo seveda precej okrutno šalo, morda sta bila tudi hčerka in brat lorda Carnavo- NOVI ČLANI SLOVENSKE AKADEMIJE Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izvolila na torkovi seji nekaj novih članov. Za rednega člana slovenskega najvišjega kulturnega zavoda je bil izbran literarni zgodovinar, upokojeni univerzitetni profesor dr. Anton Slodnjak. Znan je po številnih kritičnih izdajah o slovenskem slovstvu tudi v tujih jezikih. Z imenovanjem so mu priznane kulturne zasluge in je bila tudi popravljena krivica, ki so mu jo bili prizadeli nekateri politikanti pred desetimi leti. Kot dopisni člani akademije so bili imenovani med drugimi dr. Cvetko, univerzitetni profesor muzikologije; dr. Hadži, profesor naravoslovja in dr. Ilešič, profesor zemljepisa na ljubljanskem vseučilišču. Vseh novih dopisnih članov je osem. {fpomini iz piue huatoima uopne kaa 36 ■ a. m m • m V RUSKEM UJETNIŠTVU ■■■Buitinaii lnž.,1. It. ■ ■ ■ Takrat sva opazila, da se delavci že vračajo s polja. Spredaj razposajena rnolda-vanska ženska mladež, za njo oboroženi stražnik s svojim krdelom, potem češki učietlji, med katerimi je bilo pomešanih par starejših Moldavank in kakih 6 vaških delavcev. Tisti učitelj, ki mi je najbolj nasprotoval, je silil na levo stran gruče, da ne bi šel mimo mene, en drugi učitelj pa je silil na desno, skoraj bi rekel, da k meni. Ko je bil v primerni razdalji, mi je šepnil: »Štirje pravi Čehi, oni drugi velik germanofil. Pozor!« In je šel naprej! — Žalostno, da se moramo še tu varovati pred to zalego. Kako da se ga niso rešili? Po večerji so učitelji krenili proti laboratoriju, oziroma svoji sobi, jaz pa sem se postavil pred kuhinjo, gledal in mislil. Če bi imel luč in kakšne časopise ali knjige, bi bral, In tudi učil bi se. Za v posteljo je prezgodaj in pretoplo. K učiteljem ne smem, ker me niso povabili. Pa tudi če bi me, ne bi smel iti, ker bi debata gotovo postala razburljiva. Če pa sem razburjen, dolgo ne zaspim. Kaj pa če bi pogledal h krdelu oboroženega stražnika, k navadnim češkim ujetnikom. Obrnil sem se tja. Prav počasi sem se jim bližal. Eni so ležali na tleh, par jih je se-! delo, kakih 10 pa se jih je spravljalo v krog, kot da bi hoteli peti. Pozdravil sem jih in so prav prijazno odzdravili. Na moje vprašanje, če bodo zapeli, so mi rekli: »Vi ste Slovinec?« Ko sem to potrdil, pra- vi pevovodja, da znajo tudi eno slovinsko in da jo zapojejo meni na čast. Dal je pevcem glas in znamenje, pa se oglasi: »Ti si moja, Milka moja, Ti si moja, Micka moja, Ti si moja, jaz pa tvoj, jaaaz paa tvooj.« Malo sem poploskal in jih pohvalil ter vprašal, če znajo še kakšno? »Ali ni dovolj, če znamo eno slovinsko?« so rekli. »A ti znaš kakšno češko?« Odgovoril sem, da jih poznam par, predvsem pa »Kje domov moj ...?«, potem »Bo-leraz, zeleni boleraz«, pa tudi »Až do Pra-ze cesta dlouha, stromkama je sazena, sa-zila jih moja najmilejši...« »Seveda znaš zadnjo v barabski obliki! Katero hočeš, da zapojemo?« »Če smem prositi, zapojte „Kje domov”.« Pevovodja je premestil par pevcev in oglasil se je tak »Kje domov moj«, da mi še danes brni v ušesih. Zahvalil sem se in vprašal, če večkrat zapojejo. Odgovorili so, da skoraj sleherni dan, ker drugače bi bilo obupno. Seveda si pravijo tudi povesti in doživljaje. In z učitelji nimate stikov? sem vprašal. Odgovoril je pevovodja, da jih ne razume, a če hočejo biti izločeni oziroma daleč od njih, pa naj bodo. Tedaj se je oglasil stražnik, da je jutri »rabota« in zato naj gredo spat. Poslovil sem se in šel proti domu. Blizu hiše sem srečal »nabljudatelja«, ki je z lučjo prihajal iz meteorološke postaje. Rekel mi je, da nasvidenje jutri ob 7. uri. Pri vhodu v našo hišico je stal nočni čuvaj in kolikor sem ga razumel, se je čudil, da toliko časa ni barina — ravnatelja iz Kišineva. Drugo jutro sem bil odpravljen že pred 7. uro in sem čakal na dvorišču na »nabljudatelja«, ki ni zamudil, šla sva najprej v ravnateljevo stanovanje, kjer je bila nasproti vhodnim vratom mala sobica, široka kot hodnik. Tu je bil mali meteorološki kabinet, pregled katerega sem si pridržal za pozneje. V tem prostoru je bilo potrebno brati samo en podatek, in sicer višino zrač nega pritiska, kar je kazal velik barometer v zelo dobrem stanju. Za točno čitanje j bilo potrebno stopiti na prenosljivo stopnišče. Najprej sem čital jaz in sem zapisal na kos papirja, ker nisem vedel, kako se ruski reče 759. Pogledal je na to še »na-bljudatelj« in je rekel »harašo« ter mi pokazal, kam se vpiše v zapisnico. Potem sva šla na meleorološko postajo. Nisva se mnogo menila po poti. Le poslušal sem ga,. Najbrž mi je hotel povedati, da je nastavljen pri uradu za aprovizacijo v Kišinjevu in da mora nastopiti službo !. julija. Nekam tako sem razumel. Na meteorološki postaji je šlo hitro. Dal mi je zapisnico in sem kar pisal. Nisva se strinjaia samo pri sončni krogli. On je šele takrat vdel novi trak, jaz sem pa rekel, da bi ga moral že zvečer vstaviti, ker v juniju in juliju začne sonce vtiskati, oziroma vžigati svojo črto lahko že pred 7. uro. Prav dobro se je izmazal, rekoč, da mi je samo hotel pokazati, kako se vstavi dotič-ni trak. Vprašal me je, če sem že bil kje »nabljudatelj« ? Odgovoril sem, da še ne, samo na šoli sem gledal. Po vetromeru, ki je bi! postavljen točno po smereh sveta, sem ugotovil, da je dvorišče in zemljišče preizkuševališča točno v smeri vzhod-zahod. Omenil sem to »na-bljudatelju«, ki je odgovoril, da on tega še ni opazil, čeprav je bil na preizkuševališču že šest let. Hotel sem ga vprašati ali zapušča službo, zaradi prenizke plače ali so drugi razlogi za to. Vprašal bi ga bil rad še marsikaj, a nisem vedel, kako bi oblikoval stavke z dosedaj znanimi redkimi drobci ruščine. Povedal mi je, da moram zbrati meteorološke podatke trikrat na dan in sicer točno ob 7. urj zjutraj, ob 1. popoldne in ob 9. uri zvečer. — Tudi pozimi. Opozoril me je tudi na gotove pojave v na- ravi, predvsem pa moram paziti na polet ptic: Kateri in kdaj so začeti leteti na jug, ivaten m kd,aj se začnejo vračati, kdaj se prvič oglasi Kukavica, itd. Ce bom prav vestno notel vršiti svoje delo, bom imel samo »nabij udateijskega« opravila več kot uovo.j. Največ opazovanja tla zahtevajo se-lvc, od kaierin je polreono ugotoviti kdaj .zvalijo, kdaj se pokaže drugi m kdaj trelji ust, ivtiaj se začne grmiti, kdaj stebliti, KjasiLi, cvesti, itd. LotreDno je ugotoviti, ivdKsen ptevel je na gredi m koliko ga je, iiu. ueia ne bo zmanjkalo, zmanjkali bodo ljudje, posebno v ten razmerah). Pristavil jc, ua se mu Nikolaj Stepanovič smili, ker sKuša vzdržati v popolnem obsegu vse delo na preizkuševališču. ravnatelj naju je čakal na hodniku svoje nise. Predvsem je hotel vedeti, če sem prevzel meteorološko opazovanje in kako gre. Zadovoljen je bil, ko je »nabljudatelj« pvedal, da je la služba v dobrih rokah. Nato smo govorili o mlačvi, ki naj se začne takoj drugi dan. Kot zadnje svoje opravilo na preizkuševališču naj bi »nabljudatelj« uredil zadevo z vrečami. Vsaj 50 manjših vreč naj bo na razpolago za čiste sorte. Te je potrebno takoj spraviti na stran. Vse vreče pa je potrebno pregledati m za popravilo malo strganih naj se porabi blago nepopravljivih,. Za popravljanje naj najame par Moldavank. Za igle in ostalo morata vedeti brata Fomič. Pri mlatilnici in na »barabanu« naj pomagajo Čehi, ki imajo stražnika. 2e danes pa je potrebno poskusiti. Učitelji naj jem' lejo na poskusnih gredah snope za laboratorij. Ostali naj jutri začnejo kositi oziroma žeti na istih gredah in snope naj zložijo v kopice sredi gredic. »Midva z agronomom pa greva sedaj po aprovizacijski sladkor, katerega že delijo. Čez dve uri sva gotovo zopet tu.« Od daleč je zakričal čumaju mlajšemu, naj takoj pripravi »begunko« s kobilo Gal-ko. šel sem z njim v hišo in na mizi so bile potrebščine, ki mi jih je prinesel iz Kišineva. Račun da bova naredila, pri mesečnem obračunu, je rekel. Stv;ari sem odnesel v sobico, kjer sem pustil tudi meteorološko knjižico. Vrnil sem se k ravnateljevi hiši, kjer je že bil čumak s kobilo in vozilom, ravnatelj pa je ravno prišel iz hiše z eno plahto in dvema vrečama. Torej to je »begunka«. (Dalje) Radipki oder med vaja Obisk pri divjem plemenu Geografski zavod Dc Agostini v Novari je izdal v svoji zbirki »II timonc« (Krmilo) knjigo »Le isole terribili« (Strašni otoki), katero je napisal Antonio Cifariello. To je knjiga, ki nas v dobi umetnih satelitov in vesoljskih ladij spet popelje v primitivno družbo ljudi, ki žive še skoraj tako kakor v kameni dobi. Antonio Ciffa-riello je še mlad pisatelj, ki pa je bil doslej bolj znan po raznih svojih filmskih vlogah. Rodil se je leta 1930 v Neaplju, Najprej je deloval kot časnikar, nato je postal filmski igralec in končno režiser dokumentarnih filmov. Veliko pa potuje. Bil je že v Afriki, v obeh Amerikah in na Kitajskem. Večkrat se je znašel že sredi važnega dogajanja, kot na primer v uporu v Venezueli, v vojni v Dominikanski republiki in drugje. V knjigi »Strašni otoki« opisuje otoke v NovIob po svetu Opolnoči med 7. in 8. februarjem se je začelo v Južnem Vietnammu novo kratko premirje zaradi vietnamskega novega leta. V teku so nove pobude s strani papeža in drugih, da bi se podaljšalo v pogajanja za mir. Zaradi neprestanih demonstracij pred sovjetskim veleposlaništvom v Pekingu so začeli tudi Rusi demonstrirati pred kitajskim veleposlaništvom v Moskvi. Pri tem prihaja do tragikomičnih dogodkov. Mariborska avtomobilska tovarna TAM namerava izdelati letos 4700 vozil: tovornjakov, prekucnikov, raznih vrst specialnih vozil in 650 avtobusov A 3000 in A 3500, poleg raznih motorjev. V primerjavi z lani pomeni to povečanje. Izvozila bo izdelkov 'ti' kake 4 in pol milijona dolarjev, uvozila pa surovin za 1,700.000 dolarjev. PREJELI SMO Cenjeni g. urednik, v predzadnji številki Novega lista — kulturna stran — ie g. N. H. v članku z naslovom »Rok Potrebujež in Solvendar« omenil mojega moža, češ da se je v svojih »Pomenkih« v reviji Most ponor-iz. teorije, kakor izhaja iz Vašega podlistka “Pokristjanjenje Slovencev«; Po tej teoriji smo Slovenci Skandinavci. Razumete, da se učiteljica ročnih del ne more vmešavati v to pravdo. .Pač Pa T3 „ rt p O _ 'oJ © rt r « ^ ^ Tl .E p rt O T3 -2 S? •" 3 d S1 ■P Jz £ w rt 3 s .m s j 3 3 £ Jt o E fi o. E .2, J ‘I? H 3 2 rt , C c "O J G p & 5, 2 S o )t»b» i« c e o 0 'O ;S j o S P ■a c S n ■ v )-§ 6 & = 2 8^ G f3 V« O *■" O ~ ^ rS . ri rtt5 E rt rt, -*-* v s a.2 '■rt O. c rt +- *r| S o s S N T3 rt ~ _0 V) |-s.B i o tj ■« O - <* o-* 8-g O « 'S S h ih: ■* ^ .P5 o rt « -M ^ N N v) o ’•' .E ■ «1 •p, £2 ^ .- 8 ts -Mrf o v t, o .rt ■”,TJ' & •g ?82sS •&l.0 osi ^■gj rt o 'S als*5 o ir V-. ou »•2 , O i o H S 1 'S c o) .. . rt >v)