GLASILO TOLMINSKIH DOMOBRANCEV Pr ;d tednom dni sa n^ua ša zo.elo, do ta ja io vse podrlg in da so se ruševine podrtijo 'zgrnile na na«g hazkrajajooi purtizaom_i iminalno-sti s 3 je posrečil^ da je ‘za ura tek ime zajela celo naše najboljšo^ £416 ni čučlno. da j^e v onih dneh £ac.lodJušia.'kot kuga prehajalo od unnc,a do drugega* Ki Čudno, <0* to malouuš^jd ha.’»ulcoga privedi^ udo do koranov, ki jih v razsodnem položaju ne oj nikoli napravil in ia’kut er s 00 morda že so- W daj bridko kesa. \ V težajjah Aja najtežjo o* tulu. mo 2 nu tfestu. Veliko je primerov* da so idealni fantje ob prvih večjih vratne si h iu hordah z okolico vodie.k- li in izgubili '.izpred 661 šnretli cil^ 21* kateremu so pogrej nastopali .z * vsem srcem. Ni namreč oam ideali soul dovolj, t r e ^ a m u je tudi moči. Moči, da v dobrem vztrajaš do koncu* pravo -junaštvo je vztrajati v borbi do koncag Veliki organizatorji dela 30 iuw pustili predragocen nauk, ki jo vreden njih. veličine* uspešno asi,, le oni, kdor vztraja do konca. Ni to samomor* kot je bilo večkrat slišati r-.-iv.uo te. dnit helo pogosto namreč' nastonajp v obunnih slučajih, aomenti, ki minuto prod koncem preokronejo vati » . 1 pričakovanja in uspešno zaključijo vse našo napora, t Naši fant jo so kljub kritičnemu trenutku vztrajali, obsojamo po-- 1 beg onih, ki so nosili častniške značke, ž&i so, da jih hit-o bili vredni. Vsa čast pa onim nanjra.fantom, .ki so arzuii d%.uo obljubo, ki so s -piško v roki ostali na svojem meatu in bili pripravljeni braniti položaj uo zadnjega. Na take borce 3«' narod lahko Zanese* Kljub temu, da- je teza aogouKov trsta dni rvala Sivce in jemala hladno .kri, so o ubili vse ponudbe, da bi odšli ha levo ali na desno proč iz 10aminu. Vztrajali spi kor so prepričani, da jo bila njihovo odločitev boriti sa proti komunizmu edino prava, kar vedo, da je v tom boju samo na naši strani Nosnica in pravica, ker se aobro zaveuajo, da bo moral vsak, ki bo prihajal k nara, r a 6 u n a t i n a n a s in nas n po e t 3 v ati . Naj je pri.j pripovedoval to resnico kdorkoli, najbolj .prepričevalno so jo v dneh krize pokazali naši to hran skl fantje: no n tv ustnicah, ..alpak z j c-kleno vztrajnostjo, z dejanje.'.*. Po lat. vsega icvinlizma so imeli tuni r - B - mo o, j .-.o v tem sv-g..m idealizmu vztrajali. in v tem os kažeta njin zrelost in junaštvo, ki ni aikaar no iščeta izr.»za v beleuah ampak v dejanju. x)an<>.. {iie damo mirne j e. o v bodočnost. Tok dogpnkov zuur j<-. to dno ami j a -razblinil vsa neupravičeno strahova, položaj evropske ,xjli tike- še zdaleč na moro biti vzrok, de* izgubljamo živce. 'Narobe: prav Zadnji i.„zvoj na frontah umu odkriva vodno večjo jasnost, enostavnost ih ugodno,,;.! položaja, v Katerem s. n bajajo direktno ali indirektno proti komunizmu vojaku- . joči »e narodi. Pri o?'kavo ti pa ja v bllžnjin dneh še vo„je razjisr.itve m še bolj ugodne rešitve položaja. Tudi naša no branja fronta se d n za dnom bolj razpleta: oba komunistična zaveznika na primorskem sta si skočila v lase m obračunavanja aed italijanskimi in slovenskima! partizani ‘so na dnevnem redu. *vavno tu ae nam zanimivo kaže, kako rsvom<-ija zr-.- svoje las]tne 'otroke.' Naše partizanstvo pa se r.izkraja so na nrug način: odpor proti vooilui Komuiu.sučm partijski plasti v OP, ki je privedla ao tega, cia se seaaj Italijani znova prod- » slu vij n j o kot gospodarji ulo vuuako primorske, narašča in zon v na j hujšo, v likvidacijo politkomisarjev m komuni stičnih funkcionarjev, n«zovarano primorsko ljudstvo pa se vsak dan bolj in bolj odvrača od OF m komaj čoka , da ve st:.: ono vlada rdei-ega režima .dokončno stre m zasije naši domovini zlato son-ia z v ob s do. Niti iijj iianjšega vzroka hi, da bi v teh dneh izgubljali glavo, naš ;oo loža ;j 'ijasv nt borna da po ; o In a.ga uničenja komuni zrn;. In v tej borbi že sed- • j nismo nami slo ven siti domobranci. Komunizem je nekaj bistveno slabega, največji sovražnik vse kulturno Nvrope. £roti njemu so .ze postavljajo veliko sva tovne 3ile, tla branijo to na o o kulturo m ci vilizaoijo, V tej borbi pa nam pomaga tudi Bog m v njegovih načrtih ni m ne nore‘biki, da bi .ni j j slo zavladalo svetu, Bdi no popolno zaupanje v zmago pravice m no.anice, m vztrajanje v brczkompromrsni borbi zoper največ jei;,. sovražnika .-"•lovenskega naroda, zo• -or brezbožni komunizem nam zagotavljata toliko ,.-ri~ iakovano zrno.-. ,o. Tolminski fantje so pokazali, aa vedo, zakaj e-.; borijo, d., so vztrajpti rn- boje. in so se odločili, da bodo komunističnim brigadam šo kako zagodli. Taki so naši fantje in ponosni smo nanje, Vsa čaot jimi ( V dobre m j e ) v t r p 'L j e n j u * s - 3 - HOV POVCLJHIt: TOIMIHSKC CtT£ Trst, sept. 194r'±. Po odloku poveljnika Slovenskega Narodnega Varnostnega Zbora na primorskem, polkovnika Kokalja, jo po potrebi službe in v nagrado za dosedanje požrtvovalno delo povišan dosedanji r.tražmojster-vodnik 6. dete v Tolminu FLEGARIC Vilibeld v poročnika in je odrejen za zastopnika poveljnika 6. čete. K povišanju čestitamo( napredovanja Iz Trste* smo prejeli vest, ds so napredovali v višji čin naslednji podoficirji, člani tolminske posadke SNVS,- Naročnik Makuc Ludvik: v višjega* narednika Narednik Skrb Mirko v višjega narednika Po dna rednik gJkaloc v narednika KrdeLni ntražmojster Bratuž v podnarodnika Krdelni Mlražmojster Kobal Janko v narednika Stražar Makuc starejši v updnarodnika Za postojanko v Grahov a imenovanja sledijo. Ve o ali nas, da je nesebična ljubezen do domovine Mori na ve doma domobranskih podoficirjev dobila priznanje pri njihovih predetojnikin. Tolminski C-las k napredovanju iskreno častita) - KA) BI RUSIJA MA BALKANU l Razumljivo je, da se’ Rusija skuša prebiti iz kontinentalne zapore na odprto morje. Že carji so se zapletli v težke bo jej da bi si priborili dohod na morje, najprej na Daljnem Vzhodu, poznoja pa so obrnili vso pozornost na Sredozemlje, severno in vzhodno morje m na skandinavski sever, To morsko politiko carsko Rusije nadaljujejo danes Sovjeti. Prizadevanje Rusijo, da prodre na atlantski ocean, je dobila začasno Zagovornika v Ameriki. To pa- zato, ker bi Amerika' rada imela Rusijo samo v Evropi in bi tako ruski imperijalizem ne silil v vzhodno azijo in na daljrji Vzhod, kjer bi ce ruski interesi križali z umerikanskimi. Pod tem vidikom moramo g leda ti trenutno popuščanje Amerika v vseh zadevah, ki so tičejo Balkana, vzhodne in srednje Evrope kakor tudi Skandinavskega polotoka. ' Zato se ni čuditi, oe je jiacrika formalno ponudila Rusiji, da se ustanovi svobodno pristanišče Kiel. Anglija molči in pazljivo zasleduje vse te dogodile, V slučaju zrna- &q ti pa. vpregla V sv^jo oluzbo vso evropske m,rod3, deš da jih. bo rešila no v jstskegd pritiska. Nihče se ne seveda boljo kot Stalin, da bi po kaki zmagi nad Nemčijo nastalo novo politično napetosti in da se bo stališče Anglijo ir AUo-rikc proti Rusiji spremenilo, kakor hitro bi ti dve državi no potrebovali več Rusijo za poraz Nemčije. Stalin ravno tako dobro ve, da bi Anglija lu-di sama tros Ameriko lahko obvladala Rusijo, tudi v sluo. ju, da bi ta prodrla do odprtega morja. Saj jo Rusija brez pomembno mdr a« s floto in brez pomorskih izkušenj, Stalin se zavoda, da mu Balkan in Dardanele ne odprejo vrat v avet Tudi če bi dobil ver. E alkan, bi bil še vodno le jetnik Sredozemlja in pomorska mo o Anglijo bi ga zadrževala na njegovi poti. Osvojiti bi si moral še Italijo, Francijo, Španijo, Severno Afriko in tako bi šolo dobil potrebna oporišča, da bi 3ploh lahko začel boj z „uiglijo, o > bi so v vio i-mel potrebno vojno mornarico. Drugače pa Balkan za Ruaij no pom ui nič. Zato ni pričakovati, da bi so Rusija radi kako slovanske .:Ontiui :nt ino-sti opuščale v avanturo. Za Rusijo jo namreč pomembnejši sever - severna pot na Atlantski oosan, ki gre preko Ninine, severne Norveško, vse do Narvik, Tromsfi, i-kmmorfesta, kar jo pa vso zaprto z močnimi nemškimi po-sadbami. Zato jo Rusija notala po ovinkih doseči aohod do avotovnegu morja, Dne lb, maja j • sklonila z begun:;ko norveško vlado s po siv dovolj cm Amerike pogodbo, ki daje 'Rusiji pravico, da vojaško zasedo severno Norveško, Ravno isti namen ima pogodba z Ameriko, na podlagi katero n.g bi se ustvarilo e.vo bolno mesto Klel, ki bi zagotovilo Rusiji s pomočjo Duncko in pri popolnem izločanju Ni-noi je, prost prehod skozi v shodilo morje, gaj je Rusiji jasno, 0■ bi pri prodiranju čes Balkan v Sredozemlja nujno prišla v nasprotje nel-v z Anglijo ampak tuni z ^tneriko, ki ne bo prav t;no nikoli dopustila, čl;, bi Afrika prišla pod tuj vpliv. /po Adria Zeiiung štev, B41,/ FiUNCOSKI KOtiTJNIST« Dl 7 JA JO DALJŠI Kljub I/mu, ua -o anglo-emeriško čete zasedlo Francijo, ile-guln; o .-geni za o i., makij.v/, .ki je n«- las podobna naši slovenski OP, ni prenehalo e svojim tsroriatičrnim delovanjem, atentati, sabotažna dejanj' ce vrše: še vedro daljo, dači ni v Franciji nobenega n zloga več za nadaljevanj • »borb; proti okupatorju", s katero so francoski komunisti not n-tši partizani opravičevali ..voj nastop. Zavezniki z ogorčenj cm in razo-čaranjc.m ugot; vi.iajc, da pri fron ■.••o.sfcin komunistih, pri makij ir, ni op--.ai:i pr 7 ni kan ; vel je po obnovi ... orno vino, pač pa da Vso povsod ustaaa-vlj. jo le vojna sedišču in revolucij ske tribunale, katerih žrtve poa m.jajc st., vilni najbolj narodno zavet Ih j. in popolnoma ha dolžili Francozi, Me i rodno f run :;o zrno vojake,'ki jv oou vod sevom De Gauilo, na katerega r.o rr-.n o oslic komv'.isti nrpr-vili pon airaean atentat in med tolpami podtalne or-ganizaoi j . muki jev s prišlo ž. do solo hudih spopadov in obračunavanj orožjem. Komunisti si hoteli invti odločujočo besedo pri politični uredi-tvi franeoak’ bočečima rti, z vso silovitostjo in terorjem nasto--. jo probi domov so vračajočim političnim -.migrantom, Angleži in »»merikauoi z r.vzo~ oa ran jam glodajo n vso to komuni-rcičuo izzivanje in so poverili gen j ralu Konigu, de Gnuliovemu vojaškemu guvernerju De riža, da poijševiške fran-coe.ke partizan« razoroži in .jih vtakne v redno francosko vojsko. 6 NE NjJSEUuJTE KOMUNISTIČNI PROPLGLNDI LONDONSKEGA jtUDLi. Komuni si tčna OF ima prod seboj cn saj a cilj, to je priprava "korona za krvavo komuni stično revolucijo na Balkanu. Da bi si pridobila cim več simpatij-in sodelavcev, uporabi j- .prav vsa sredstva laži in potvar, samo da služijo njenemu namenu. Ker bi rada pokazala preprostemu ljudstvu, kako vos svet spremlja, delo OF na Slovenskem, jo na mitingih predstavljala razne 'Vuiglože m Kmeri kan c o”, katere so pa prebrisani kmetje marsikdaj prehitro spoznali, da so čisto navadni Kranjci, ki so jih poprej naučili nekaj angleških besed. Nekdaj jo neba Pepca govorila na mitingu kot jugoslovanska kraljica Marija. Govorila .je iz sosednje goba in je bila kmalu razkrinkana. Gospodje v OF mislijo, Ja ae smejo iz preprostega ljudstva -norčevati in zato preproste ljudi prav nesramno vlečejo za nos. Nov vir lažne partizanska propagando je sedaj londonski radio, v katerem je še lažje zapeljevati poslušalca, ker govornika ne vidi in ga le redko po glasu spozna. Tako sta se sedaj pojavila v londonskem radiju neki kuhar in neki kralj peter, oba v partizanski uniformi, oborožena s Titom in NOV-om. Nas izjav2 potvorjenih osebnosti ne motijo, Nase delo je premočrtno boj do popoln ega uničenju komunizma, ki je največji sovražnik slovenskega naroda, T.ICO OGVOBGDILNij. FRONT,. "0SV0B0JUJE" SLOVENSKO ZEMLJO l Z LLZHI IN PO.TvOIuDUI Z.m-ELJUJE PREPROSTE , Z OBREKOV. JN JEM BL.VH PR.FVE NKEODN J.ICJi! , SLO »aNSKO Li.ld.JO P,. PROD.M.. IT.ŠLJ^aOM PLRTIZMNOM. 000 VERODOSTOJNOST KURIJE VIII GOVOROV# po radiju je Kuhar pozval domobrance,naj vstopijo čimprej v Titovo vojsko. Kot zastopnika, ki bi pri tem pomagal,j s baje poslal v osvobojeno ozemlje bivšega jugoslovanskega ministra Snoja« Koliko verodostojnosti je v navedenih poročilih, lahko vsak spozna iz tega , da sto oba Snojeva sinova še vodno pri domobrancih in se nobene mu niti ne sanja, da bi zapustil vrst', protikomustičnih borcev I . * / - 7 ZfllNlMMO i z 1 u ;r i i< ,s ITALIJA. Firence, lt.,japt. Ko v.o An-gleameriško šot;- zasedle Firanče, jo gonorol Edgar Erskiiv.) Hume zbral par« tirane, ki oj so zv. zave ,nike ooril-v okolici Firenc. Nnjprsj /ib ,jo pohvalil radi atentatov, sat o ta-,, ropanja in pobijanja, skratka m vse ”o-svobediino” divjanje po i roli, a at o pa jih jo r a z o r o i i 1 in jim objavil sklop zaveznikov, da bodo odslej »lil j o Opravi j ali •♦ranim drug?;, do la. Klcakšna bodo ta”druga'11 dola, ni težko uganiti. Ko rop- rju vzamejo puško, ga vtaknejo v supor in odvedejo na prisilno dalo« - To je pomembna zanimivost, ki ji Lj ut-gnila slovanskim partizanom malo od,‘troti njihovo nejasno bodočnost in uim pokazati,kakšno plačalo jih č ’ka za njihovo oivjan. jo proti slovenskemu narodu« IZ SOiKafefl KRAJ JV T O L M I N : N c v' n a p a 4 a . Tolminski o.omobr.-nci -;a tovarišem posebno v želodcu, l vsemi sredstvi jih skušajo spraviti s po J.. Zač sl j. -o z napodi, nadaljevali r, povlonskimi turo ji, okušali so vriniti men njo potone lonce in d e Te ti ste, to dr. v .ve :> bilo zaman. Zato so te teden npr.:.ranili ^ se ddnjo t...kt:’.ko* dve noči so na n ■•dali z orožjem Toda tudi to pr-1- brez uzpois. Tojj.rin stoji, ne mor .jo • a uničiti.no orožje, ne peklenski stre ji in ne po-tokolonaštvo in no '<'.er at i: um. Kor aru gače ni šlo, so si pomagali z lažjo, po vsem Gorišsom so razne ali vest, da je tolminsko, posadke zbežala. SRP k N I G A : R » * v i r i r a- n j o ♦ t" soboto ponoči /t.xx/ sc rde . i tolovaji odpej ali iz vasi domač e.pa pismonošo m njegovo hčerk-:. Ob ti j priliki r.:. n-;'.previl:- seveda tudi precej temelji bo praizkavo. Kravica je morala iz hleva, v hiši pa ju ostalo le tisto, kar so ni dalo odnesti, i' O 1 x K VE. 1 A R T I Z A n - 8 k. i d o t o n o r i . Te dni jo ljudje p..d 'Ul.'im zankaom dobil- to-la300 tr ki ii.jvonc.junčkov, ki so jih narti zanko umornc.da ’oi j i Ji otroci no oviran c njihovcim Ai.rounb osvcoodi-nem dolu. Kljub to„ .itn . -hi mor.lini prema, -ti, se z o vomo dobijo i..jUd.:o,-, hi trdijo, da .njihove hčerk ; živijo čisto in n. omodaž .v-.." nc živi j o:j , v _ozuovihe M O 1 & E J ; Tv dni so -o začela z b i. r .i t i. j i r i t o r:. 11 c u str n z I j u_ šilčka razni veljaki T-. jv; Luci poj hunemusn zi pravi j.o, u . “'o to ra v tisto družina , ki »o po prvi sveto v« ni vojni ko t voditelji narodno,.,,, sveta r n: vinrali v imenu naroda ur-vagonov podplatov in jih .poi :m« nz ovoj račun prodniku Hi za tak-- voz -t.iij Ox' prav uno no zavJ dh.;.o. piv aiuiadin le vč. 'njihova, domoljui« nn src,, d?, nuj i.: zaritih za log u« hro.d-.nxh podplatov .saj -sako m-.la.n-host poklonijo '»ozvooodi-ni^ vouo: i, da obuje v---a j na j zmeri on<, jšs toroe, K O a u , h .. d A . i r. ,v k o nun« d a t, h pr , j o i hribov pri p-vodu jo jo, da ' .oo st a v_ j e:. povelju!« k p ..rti'.am.dcih skupin,, hi je zre -ta jo po n.rh.ij- hribih, či etomrvni i-taii j or. t m ne zna niti ooaodi c e .slc.on,.'.iso- '...-j.au jo poverjeno, orani v i.m..nu slovensko r.aro ne ”osvoDO'.iln‘-P’ /oj :;ico našo m.-zlo.. čT-tv tako čuv .jo n. a, kr a atoli jonski parbizoni, Jo je tisti tovariši, kil so pri hup udu na Orni vrh v okli-kali: /iva .R on ton aro no r. s rc , vi'v: Idria r.o .ir- ucn piu zlovenaa jim« •pati zarji OF so res lahno prenosni > da so izročili večino deželo v tako dobro vrstvo, da Slovenci lahno m milno : ričakujomC} .kaj uum prinese boločno et. Garancijo nem uaj ejo i« tali Janški pur .ti zoni, s katerimi lan no zakličemo: Viva ter iv noetra non piu slovenal • Q - *(•# SLAP OB I D H'I J I . ?0 dolgem času se jo vrnila tovarišica R o b _a-rjeva Slavica v svojo rojstno vas . Slovesno jhrTSTi jahala na čistokrvnem angleškem ko*ja, ki so ga "spustili" Angleži na Gepo vensko planoto, iskri belec jo jo .^rinoaol pršico mostu prav do domačega kraja, sporočili so ji namreč, da se je doma ugodila majhna nesreča: napravili so ji hišno preiskavo ter ji z bi igo; e odpeljali »udi nekaj sorodnikov* z začudenjem in spo štovanjem so vaščani gluuali svojo junsžko soc o.jr lir m. mar alka tur o uo-kle jo z . /idijivo zavihalo svoj nosek češ, ko bi bil. jaz sedajle tovarišica in komisark bi še meno občudovali, Pa koti smo videli, taca jahanje na angleškem belcu ni po,*..bno prijetna roč. Komisarka Slavica jo zdrz,,la ar n j.'.n 1 kratico pot ou bona do hriba. 7 o c ni Mo. morala je razjaha01 in ss lastaoaožno potruditi v breg , Bila je nepozabna slika: orlico de Jele v jahalnih hlačah se vepon,ja in piha v s lamino, z.i njo oh capinski tovariš vodi angl esrce^iu k c n ju. . Kaj bo .pa sedaj ? Ti preklicani tovariši delajo 1 j ude. m včasih r? s sive lase. go večkrat so So 'zglasili pri gospa j Bratuše vi,.po doreče ri li 1 i s t u in povpraševali o njoiism ui&zu, ki jo'učitelj ,in po sinu, visokošo.icu v Bologni. Tovariši so ju 'Ogrso-ili, kor st vsake počitnice priziv*, la doma. rose ono pogrevajo mfvža, ki* je od zore do mraka •pridno kiorovM, letos pa ga ni prav od nikoder. Bos a sa izgovarja, da so vsa progo razdrte-in m nogoče. n s mo -/,u Ji" sinu priti lomov. Kaj bo M se-d..-j, ko so tovariši iztUli odlok, da jiorn vsakdo zapustiti okupatorjeva mesta in njegove službo? iCakš.eb težko ubiti, to noč sta moj mož in Luke ono uro streljala enega, pa svinja ni hotel crkniti, tako da sta mu morala prerezati vrat," r*—--------—------------------------j Sirite "TOUJINaCI ■ GLAo” ! J j ‘Raj no bo družine brez njega! k---... MM. ...*■«. <■» ,1.. .......L