List m i®I® m Izhaja 1. in 15. dan vsakega mesca, in velja za celo leto 2 gold. 50 kr., za pol leta pa 1 gold. 30 kr. nov. dn. TeČaj III. V IJnbljanl 15. marca 1863. List, 6. «■map na tisučletno slavnost slovanskih aposteljnov S8*Y. t* ¡tre glasno zadonite, iskre v sercih oživite, Kod s 1 o v a u s k i veseluj 1 Imaš dva svetila zala , Luč resnice, ki prižgala, Upanje ti vlila sta. Hlodrijana kar znanila Evangeli , te učila, Tisuč let spolnuje se. Ogenj ta ne jenja greti, Danes še upljivo sveti Unkraj groba v večni dom. Koliko mod do mladosti ima zgodnje soznanje lepoznanstva, in kakšne dolžnosti izvirajo iz tega za odgojitelja in jezikoslovnega učenika. (Dalje.) Naj bolje jo tisti zadene, kteri hodi po srednji poti. Od-gojitelj naj pripušča, da se otroci soznanijo z lepoznanstvom; pregleduje naj pa, kar si izbirajo; ojstro naj pa tirja, da resnobno berejo; v jezikoslovnem poduku naj jih do tje pripelje, da bodo okus in veselje le do lepih in blagih reči imeli; um in domišljija naj se pa izobražujeta. Kdor tako, akoravno zgodaj bere, mu branje ne bode škodovalo, marveč mu bode koristilo, kakor smo poprej omenili. Kako ravnati, da se ta namen doseže, hočemo še omeniti. Pred vsem glejmo na to, da mladi bravec ničesar v roke ne dobi, kar bi ne mogel razumevati, in kar ni preveč navskriž z okoliščinami, v kterih živi ali sme živeti. More v stanu biti, da razume to, kar je bral, kadar premišljuje ali kadar mu učenik to pojasnuje. Razume se pa samo po sebi, da naj se mu čedalje težje reči podajajo. To je zelo važno in imenitno. Ako ima namreč bravec pred sabo branje, kterega deloma ne razumeva, se zgodaj navadi, da težavno prezira, in bere zgolj zavoljo zabave in ne premišljuje resnobno, ter spremljuje prigodbe le toliko, kolikor so se ena za drugo verstile in kolikor se vkup stikajo. Tak bravec se ne zmeni za slabosti svojega lastnega duha; navadi se poveršnosti in pa tega, da ne razumeva vsega, ter hiti naprej do lahke hrane. Ta navada pa ostane za vse življenje in je pogubljiva za vsak resnobni uk. Naj tedaj učenik tirja odgovor od vsakih takih bukev, ktere je učencu v roke podal. Iz pervega naj ga to priganja, da resnobno, pazno prebira. S tim se pa spomin ravno tako vterjuje, kakor se tudi z nasprotnim ravnanjem slabi. Taki pogovori naj se porabijo tudi za to , da se pojasnujejo bolj tamne reči, da se to , kar je posebno lepega, povzdiguje in da se naznanuje posamezno, 'kar je vredno, da se iz glave nauči. To pa velja pri otrocih kakor tudi pri bolj odraščenih. Kolikor stareji je bravec, toliko več naj se od njega tirja; naj se vselej pove, kako ga je branje ganilo in zakaj mu je branje dopadlo; ali zakaj da mu ni dopadlo. Praša naj sam sebe, ali ga pri pesniških izdelkih oblika ali zaderžaj ali oboje skupaj mika, naj razločuje novo od tega, kar mu je že znano, in naj tako vse prešine. Pri podučivnih spisih naj se pred vsem ozira na logiko, načert ali osnutek naj serazložuje, doba in naj inienilniše resnice naj se spominu vtiskujejo. Če pa spisi domišljijo zbujajo, kakor so na primeri novele, historični romani,— nastaja poglavitna reč, da se značaji primerjajo in da se opazuje, če so doslednje narisani. Kadar se pa zgodovinske osebe v misel jemljejo, naj se vprašuje, kaj zgodovina pove in naj se primerja, je li to resnično, kar je pisatelj govoril. Znano pa je, da so ljudje, kteri kaj premišljujejo, od nekdaj tako brali, in tudi dandanašnji tako bero, ker takšnega branja so se navadili; mladost pa se mora tega še le naučiti. To ima pa ravno poglaviten namen jezikoslovnega poduka po naših šolah biti, naj bodo že ljudske ali učene šole. Ako se pri jezikoslovnem poduku ta namen doseže, potem zgodnje branje lepo-znanstva ni več škodljivo, in vsi drugi nameni združeni s tim podukom dosežejo se toliko gotovejše. Le potreba je, da se v jeziku pametno podučuje. Kar pa tukaj od jezika govorimo, mislimo le na materni jezik, in vse pravila tukaj rečene veljajo posebno za tega. tD.ij. Prih.) Iz zgodovine keršanske ljudske šole. (Dalje.) 3. Ali človek obrača, Bog pa oberne. Začne se tridesetletna vojska. Naj huje je terpela v tej vojski Nemčija, razdvojena po Lutrovi krivi veri; zmed avstrijanskih dežel pa je terpelo Češko in Moravsko. Čehom pogubivna zmaga cesarskih pri Beli gori poleg Prage poparila je enako hudi slani vse šole akatoličanov in Češko, ki je imelo pod 30. letno vojsko nad 4.000.000 prebivavcev, imelo jih je po končani vojski še kakih 800.000. Maloktera vojska je toliko šol pokončala, ker ropanja, požiganja in morije ni bilo konca ne kraja, in vojske pod versko pretvezo so še bolj kervave, neusmiljene in razde-vajoče meiiio drugačnih. Ljudje, kar jih je še bilo ostalo, bili so med vojskinini hrupom skoro popolnoma obdivjali. V tih okoliščinah izgovorili so možje v visokem zbirališču v Minstru in Osnabriku staro resnico: „Šola naj bo in naj ostane lastnina 6* cerkve, in to so pregovorili ravno tisti možje, ki so poterdili vse cerkveno-ropne dela, ki so se godilo od leta 1517., da se je mogel mir storiti. Odsihdob so pa nagovarjali škotje povsod podložno duhovščino, da naj se z vso gorečnostjo poprime podučevanja malih. Manjkalo pa je duhovnov in učenikov, in po avstri-janskih deželah oskerboval je po več krajih po 5, 6 celo do 18 cerkva na prostoru šestih štirjaskih milj en duhoven, ker vojska je ljudi pokončala, protestante pa vlada iztirala. Za učenike so pa jemali rokodelce, ki so bili za silo izobraženi, pa izslužene vojake. Na višje podučevanje tedaj ni bilo misliti, metodike ni bilo pričakovati od takšnih ljudi, in paliea je gospodarila po šolah. Dasiravno se je od takih in enakih kazni več pripovedovalo, kakor je bilo v resnici, so pa vendar vsi kaj boljšega želeli. Posebno je povzdigoval svoj glas zoper pedantizem v šoli Amos Komenski, od kterega smo zgoraj govorili. Tožil je, da vse hočejo otrokom le v spomin vtisniti, če pa ne gre, pa s palico pomagajo. Njegovo svarjenje še ta čas ni nič spremenilo, boljših učenikov najeti ni bilo mogoče, po vojski je ljudstvo silno ubožalo, in v sredi svojih velikih fara so bili dostikrat duhovni brez plače. Kjer pa nadloga do verha prikipi, je pa že tudi pomoč blizo. V tem času začele so se verske društva , šolski bratje in šolske sestre od prejšnih v tem razločne, da so njeni udje tudi po samem otroke podučevali. Janez de la Sale, kanonik v Rheims na Francoskem, je vpeljal družbo šolskih bratov 1. 1680. Pridružil si je mladenčev 16 — 17 let starih, kteri so po doveršenem 23. letu z obljubami se zavezali, za svoje ponižno življenje; začeli so se šolski bratje v Francu, Belgii, ltalii in Ameriki. Frančiškan Nikolaj Bare je pa osnoval družbo sester deteta Jezusa, ki so se bile po seminiščih izurile za učenice, in ko so potem popolnoma brez plače mladost podučevale. __CD«>j« prlh.) Praktična slovensko - nemška gramatika. (Dalje.) P e j? ? t pr©d©Eek. Goli stavki. v Osebni zaimki. Casovnik v sedanjem času. Kako pravimo, kadar sami od sebe kaj pripovedujemo, ali govorimo? kako pa, kadar z drugim govorimo? kako pa pravimo, kadar od moškega govorimo, kterega ni tukaj? kako pa od ženske? Kako pravimo, kadar nas je več, kadar k drugim govorimo, kterih je več ali kadar od tistih govorimo, kterih ni tukaj, če so bili moški? kako pa, če so bile ženske? Jaz (jest), ti, on, ona, ono, mi ali ine, vi ali ve, oni ali one so besede, ktere stavimo namesto imen; pravimo jim tedaj zaimena ali zaimki. Posamezin človek se pa tudi imenuje oseba. Jaz sem oseba, bitje po Božji podobi vstvarjeno, — ti tudi, on ali ona ravno tako. Besedice jaz, ti i. t. d. so tedaj osebne zaimena. Lahko pa jaz od sebe, od tebe, ali od koga drugega povem, da kaj dela. Vsaki človek kaj dela, dobro ali slabo; vsaki stan ima svoje opravila, vsaka žival tudi po svoje kaj dela, se po svoje glasi. Kar se pa dela ali zgodi, se zgodi v času, to je, se godi sedaj, ali se je že zgodilo, ali se bo še le zgodilo. Kar se sedaj godi, pravimo, da se godi v sedanjem času. Ce pravim: pisati, hvaliti, igrati, šivati, se še ne ve, kdo kaj piše, hvali i. t. d. Ako pa rečem to sam od sebe, kako moram reči ? Kako pa bomo rekli, kadar govorimo s kom drugim , kadar govorimo od koga drugega i. t. d. Preden pa učenik poda se k pismenim vajam, treba je , da otrokom pove, kaj je korenina v besedi, kaj so končnice, kako spremenovaje končnice tudi pomen besede spremeni. To velja za nemške pa tudi za slovenske vaje. Ko so tedaj otroci to po slovenski razumeli, naj se poda k nemščini, post.: Kaj se pravi po nemški: jaz, ti i. t. d. Kaj se pravi: pisati, hvaliti, stati? i. t. d. To naj si otroci zapametujejo (iz glave nauče). Kaj se pravi: jaz pišem po nemški, kaj se pravi: ich schreibe po slovenski? i. t. d. Sledi potem v „Gramatiki" cela versta nemških časovnikov pregibanih v sedanjem času. Osebne zaimena in končnice so bolj debelo natisnjene, na kar naj učitelj učence opomni. ») Bolj naravno bi morda bilo, ko bi se nauk od imen pred razkladal, kakor od osebnih zaimen; ali v bistvu to nič ne spremeni. Nauk od osebnih zaimen in od časovnikov je zavoljo tega naj pervi, da se prej kak stavek more naredili. Ako zidar hišo stavi, je vse eno, ali temelj poprej stavi na sever ali na jug samo to je važno, da temelj zna dobro postaviti. Tako tudi pri naši „Gramatiki". Pi(. Opombe, a) Perva oseba, ktera govori i. t. d. Koliko je to bolj logično, in resnično inemo tega, kar smo navajeni slišati: perva oseba je jaz, ich .... Besede jaz, ti, on .... so le v zaznamovanje osebe, niso pa osebe kakor takšne. Pod c in d se pa pokaže v čem sta si nemški in slovenski jezik različna. Naši učenci posebno radi opuščajo zaimena, ako jili pa stavijo, mislijo da jim časovnika ni treba, na kar jih je pa treba opomniti. Pod d) je pa govorjenje od dvojnega števila. To zares otroke nekoliko moti; če so tedaj otroci takšni, da tega ne morejo presoditi, naj učitelj za ta čas še to preskoči; naj jih med tem posebno pri slovenskem branju večkrat opomni in o priložnosti na to se poverne. — (Daij« prih.) Pomenki o sl0¥@ask©ia psaaji. XI. U. Vselej me uho zaboli, kadar slišim starša, mlajša hči, boljša riba, lepša hiša; ali ni bolje pisati, kakor govorimo: starši, mlajši hči, boljši riba itd.? T. Po tem bi mogel ti pisati in govoriti tudi bolj i, ne pa bolje. U. Ali bolj i, -a, -e se ne glasi tako zoperno , kakor boljši, ša, še, in zlasti prirečje se poda na — e: bolje, topleje , više , lepše itd. T. Kje je pa doslednost? Kakor v unem ločiš spol, tako ga loči tudi v tem. U. Torej zavoljo doslednosti sklanjajo nekteri prilog v drugi in tretji stopnji po spolu? O ljuba doslednost, kako si ti pusta! T. Pa si dobra in učencem prav koristna, prav prijetna. Ako se učencu pove, da se prilog v drugi in tretji stopnji pregiba po vsih sklonih in spolih kakor v pervi, —kako lahko in koristno mu je to pravilo! 17. Kje se pa čuje ta oblika? Kar jest vem, se sploh le lepši rabi v ženskem spolu enoj. štev. T. V sredi Slovenije se res ne sliši v navadnem govorjenji, in tudi na zahodnji strani le redko; čuje se pa, kakor veljavni pismarji spričujejo, na vzhodnji, ob meji lirovaški in ogerski in precej sploh po Štajerskem. U. Granica nam torej veléva pisati tako? Kako ravnajo v tem bližnji naši bratje Hrovatje? T. Navadno obliko imajo, kolikor vém, v sodnji stopnji na — iji ali ji, — ija, — ije : bngatiji, mladji, jačji in jači, a, e ; tudi na — si, — ša, — še jim ni celo neznana. Spol pa dosledno znamvajo v sodnji in presežni stopnji. U. Kako so pisali nekdanji SI oven i? Kako se bere v stari slovenšini? T. Ondi so imeli a) m. sp. — iji ali —ii, ž. —'si, in sr. — je ali — je je, in 6) m. — eji, ž — ejii, sr. — eje: bolji, bolj'si in bolje nam. boljeje; jasneji, jasnejši in jasneje. U. Tedaj vendar niso imeli — »i, — ša, — še in zlasti — ša v ženskem spolu ne. T. Res ga v star jih pismih ni ; pozneje se že tudi dobi. Tako so oboje pisati jeli v XVI. veku (— ši, — ša, — še); toda že takrat je bilo nenavadno, kar nam spričuje pervi slovenski slovničar Bohorič 1. 1584. str. 43. (Movent quidam comparativos et superlativos in nominativo, sed i nus i tate.) U. In — „in us i tate" velja še sedaj. T. In bode veljalo, vsaj v ljudskem govoru. Taka je pri mnogih druzih Slovanih; taka je v nekdanjih slavnih jezikih, kteri, dasiravno popolnoma olikani in doveršeni, tega razločka ne delajo; post.: gerški, latinski, da o nemškem kar molčim, in drugi. V. Ali to je ravno lepota in bogatija slovenskega jezika; on prekosi vse, nekdanje in sedanje! XII. U. Enaka je menda z oblikami: ima velika posestva; cveto ča svoja lica ; v6žena vrata, nam. ima velike posest-va, cvetoče svoje lica; vež na vrata itd? T. Res so jeli eni tako pisati iz enačili vzrokov. U. Torej niso vseskozi tako pisarili? T. V starih slovenskih spisih je bilo večidel ; vendar se najdejo zgledje v staroslovenšini z žensko obliko (e — a). Ravno tako v XVI. stoletji. Pozneje je ta vladala sploh v pi- sanji, in una cisto zginila. Sedanji čas so pa to nekteri spet oponovili. U. Ali je tudi kje v navadi sedanji čas? T. Pravijo, da na meji, med štajerskimi, našimi do-lenskimi in celo nekterimi notranjskimi Slovenci. U. Torej hodimo spet po robu, ravnajmo se po granici. To se mi ne zdi prav. Po sredi, po sercu bi se imeli ravnati. — Razun tega se ne glasi lepo: sladka vina, lepa, pisana jabelka, polna usta, široka vrata; veliko prijetniše mi zveni: lepe jabelka, sladke vina itd. T. Res je to, in posebno, kadar je več prilogov skupej in deležij : tvoja velika in krasna dela so se hvalila; vaša široka vrata so bila na stežaj odperta. Bolj lepo se glasi v tej zadevi ženska oblika, kakor jo ima sosed naš laški: belle poma, lepe jabelka; le mie ginocchia, moje kolena itd. U. Raji bi se že poprijel sklanjave sodnjega priloga po spolu, kakor pa stavnega v množnem števila. T. 1) Res a) prilog ostane prilog tudi v drugi stopnji; 6) res se govori enako po raznih krajih (hrovaški, štajerski in ogerski meji); c) res se vjema nekako s staroslovenskim in z drugimi slovanskimi jeziki; rf) res je oblika ta pravilna in vsim umevna; pa je 2) tudi res, da je sklanja ta a) prisiljena; b) le v nekterih krajih navadna; c) se le napol vjema s staro-slovenšino in z drugimi slovanskimi narečji; d) ni bila še v pisavi nikdar povsotna; e) je neprijetna in časih smešna; nasprotna slavnim in olikanim jezikom itd. (7. Kaj mi torej ti svetuješ? Kaj veliš zastran tega in unega ? T. Zastran sklanjanja stavnega in sodnjega priloga po spolu je na obeh straneh razlogov dokaj. Pa — naj se reče karkoli, sklanjava po spolu je zoper le p o glas je in ostane nenavadna, kakor je že Bohorič povedal in sta za njim poterdila Kopitar in Metelko. XIII. U. Različno, jako različno pišejo imena na — ski in na — stvo, in treba mi je poduka posebno v tej reči; tu se bere francoski, nizko, tam francoski, nisko; tukaj anglessko, mo*ko , teseko, društvo, tamkaj angleško, moško, teško, društvo; sedaj se najde češko, sedaj češko, in tu je sleskej, drugej morebiti sleakej. — Ktero je pravo ? T. Razno se stapljajo in strinjajo soglasniki pri sostavah v besedah na — ski in na — stvo. Tu je treba na tanko razločiti, kdaj je res sostava in strimba, kdaj pa se mehki so-glasnik terdo izrekuje le zavoljo naslednjih ojstrih in terdih. Tako si kej napčno štel med tiste na — ski tudi nizki in težki. U. Pa sem že dostikrat bral zdaj nizko, te«ko, zdaj niiko, teško. T. V moškem spolu se glasi nizek, težek ali težak, kaj ne? V ženskem itd. se umakne pregibljivi glasnik obrazilu ali sklonilu ; z in i, ki sta v deblu, ostaneta ter se le zavoljo nasled-njega k ojstro izgovarjata, pisati pa se morata brez spremembe. V. Prav, da vem, daje vselej pisati nizki, težka, -o; kaj pa velja od unih na —• ski in —stvo? T. Pri teh je pomniti, da je obrazilo vselej — ski in — stvo, in ne samo — ki in — tvo, in potlej si marsikaj lože pojasnimo. — Vendar povej mi sam, kaj veleva o tem slovnica? U. Slovnica, po kteri so nas doslej slovenšine učili, pravi: „Pri zlaganji ali izobraževanji prilogov na ski in samostavnih imen na stvo se pismena z, s, c, i, 6, g, h, k, t, st s .yom končnice vred v š spreminjajo. Pisme d se pri tem večidel izpahne ali v j spreminja". T. Naj novejši ima pa tole pravilo : „Pred obrazilom ski in stvo prehajajo: c, č, g, h, k, st, t in * s som vred v š, z pa v i". Poskusiva to v izgledih. Imenuj mi za vsako naštetih pismen kako besedo! U. Viteški iz vitezski, nebeški iz nebeški, nemški nam. nemeški iz nemecski, moški iz morski, kovaški iz ko-vacVki, terški iz ten/ski , laški iz la/iski, človeški iz člo-ve/cski, hrovaški iz hrovaiski, meški iz mesiski; gosposki iz gosporfski, grajski iz grarfski. T. Pristaviti se sme unim tudi š: mejaški, tovarški iz mejasski, tovariski. Ravno to pravilo velja za imena na — stvo: viteštvo, društvo iz dru