Moč in pravica. La justice sans la force est impuisante; la force sans la justice est tyrannique. Živimo v času, ko je skoraj težko določiti, komu bi dali prednost: pravici ali moči. Zlasti učiteljstvo — napredno namreč — čuti to le predobro na svoji lastni koži. Oni, ki so pod vlado moči, so tudi toli močni, da zmagujejo sladko težo 25%, slabejim pa, ki naj bi jim rezala kruh pravica, niso naložili tega bremena. Pa to še ni vse! Poglejmo nekoliko v notranji ustroj mehanizma, ki mu pravimo šolska uprava! Vse se vrti okolo osi, ki jo imenujemo moč, prav ob periferiji kolesa pa ubegavajo v nič oni majhni delci, ki jim pravimo pravica. Službena mesta so razdeljena pri nas v dve kategoriji: ona pod vlado moči in ona pod vlado pravice. Ta slednja so zapuščene vasi v gorskih in oddaljenih krajih, kjer naj dela pokoro »neubogljiv« pa značajen učitelj. Če je razpisano mesto prve katergorije, je že naprej določeno, kdo ga bo dobil, za mesta druge vrste pa naj se potegujejo oni, ki imajo sicer najboljšo kvalifikacijo in več zmožnosti kot oni za prva. Kolikrat smo že ožigosali to početje — a boginja pravice ima res zavpane oči in udarja s svojim mečem le še ploskoma v kalno vodo. Quousques tandem? In kdo trpi pri tem? Ali niso mari ponižali ugleda našega šolstva že na najnižjo stopnjo? Ampak vkljub temu, da mu zadajejo še vedno smrtne udarce, jih napredno učiteljstvo vedno krepkeje odbija, držeč visoko bojni prapor, na katerem se bleste besede: napredku, vzgoji in izobrazbi. Črna tema še leži po večini naših zapuščenih in oddaljenih krajev — in ravno tja so poslali značaje, meneč, da se tudi oni poizgube v temi in osamelosti. Pa tudi ti že niso več sami in osamljeni. Povsod so si že pridobili prijateljev, ki vedo ceniti njih delo in trud. Pod vlado moči smo tudi mi močni, dasiravno nam roka pravice reže tako pičel kruh, da bi morali oslabeti, če ne bi nas krepilo zaupanje samega v sebe in zavest, da delamo prav in v prospeh domovine. Ne bojimo se njihove moči in mogočnosti, zakaj moč brez pravice je le tiranstvo, ki pa je bilo v vseh časih le začasno. Man ist nur dann groB, wenn man gerecht ist — a do take mogočnosti se pa naši sovražniki ne morejo povzpeti. Moč in pravica — dva različna pojma sicer, ki pa sta vkljub temu tako tesno združena, da si ne moremo misliti enega brez drugega. Močna pravica, to je ona pravična moč, ki naj bi branila zatirane in preganjane, to je ona pravična moč, ki sloni na njej ves državni ustroj, ona pravična moč, ki je temelj državnim zakonom in tudi našemu § 55. S kruto silo posega pioč v delokrog pravice, ta pa nima moči, da bi branila sebe in one, ki zaupajo vanjo. Skrhan meč ima ta boginja in zavezane oči. Če bi ji pa odtrgali zavezo izpred oči, bi videl, da se blesti y njih solza, ki je enaka solzam, ki drči niz lic zatiranim. Ti se še z zaupanjem oklepajo pravice — a oklepajo pravice brez moči. T.