[



vsak četrtek in Velja s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 din., po) leta 15 din., četrt leta 8 din. Izven Jugoslavije 56 din. Naročnina se pošlje upravništvo „Slovenja Gospodarja* v Maoru, Koroška cesta 5. se dopošilja do od-ii. Naročnina se plačuje v naprej. Melon interurban ši. 113.
Posamezna Številka stane 1-SO din.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo Je v Mariboru,
Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Uprav-ništvo sprejema naročnino, inseraie in reklamacije.
Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglaae primeren popust. Nezapjfe reklamacije so poštntše
prosie. Čekovni račun poštnem urada Ljubljana šL 10.603.
Telefon interurban št. 113.
88 številka SfARIBOR, d»el8 septembra 19J34.

Na trdnih temeljih.
Odkar se je pojavila Davidovič—Koroščeva vlada zakona in miru, se zaganja v njo Pašič—Pribičevičeva opozicija z vso silo in z vsemi balkansko nasilnimi sredstvi.
Našim čitateljem je znano, kaj so uganjali Pribiče-vičevi samostojni demokratje v skupščini in ob priliki razprave o vladni izjavi. Na vsak način so hoteli izzvati v zbornici pretep in potem pokazati najvišjemu mestu, češ: parlament, ki se samo krega in pretepa, ni dela-zmožen, ga treba razpustiti in razpisati nove volitve pod Pašič—Pribičevičevo močno roko.
Hladnokrvnosti in potrpežljivosti Radičevih poslancev se je zahvaliti, da ni prišlo že pred glasovanjem za zaupnico novi vladi do nemirov, ampak se je izvršilo glasovanje za vlado mirno, ter s tako zmagovito večino, kakoršne ni imela doslej v naši skupščini še nobena vlada.
Izzivanje v skupščini se Pašič—Pribičevičevi opoziciji ni obneslo, ker je stopila na pot Pribičevičevega recepta: mir in javno varnost v notranjosti države s pomočjo Sokolov in drugih najetih band razburkati, izzvati pretepe ter jiokole in potem kr. ■ vaditi vlado, češ: ta je kriva prelivanja krvi, .... .i jej vzeti zaupanj in razpisati volitve.
Kljub vsestranskemu izzivanju Sokolov in Pribiče-vičevih razgrajačev do pobojev ni prišlo, notranji minister Nastas Petrovič je po možnosti preprečil vsak večji napad--Pašič in Pribičevič sta uvidela, z nasiljem ne bosta vrgla vlade.
Ker Pašič in Pribičevič nista mogla novi vladi do živega v zbornici, ne z uprizarjanjem pretepov po Zagrebu in drugod, sta se poslužila orožja popolnoma zla-ganih poročil po časopisju.
Kakor znano, se je kmalu po vzpostavitvi nove vlade vrnil Radič nazaj iz Rusije v Zagreb. Od vrnitve v domovino je Radič doslej trikrat javno govoril o našem političnem položaju na znotraj in na zunaj.
Pašič—Pribičevičevo in Žerjavovo časopisje je vsak Radičev govor potvorilo na najbolj nesramen način. Razglašali so po časopisju, da Radič govori proti kralju, da hoče uvesti pri nas boljševizem, da je za razbitje države itd. Ta zlagana poročila o Radičevih javnih govorih so na vse mogoče načine porivali do ušes dvora z namenom, da bi vzbudili v kralju nezaupanje do vlade, katero Radič na eni strani podpira; na drugi pa zmerja črez kralja in državo.
Poleg izmišljotin o Radiču so se poslužili tudi laži o naraščanju komunističnih organizacij pod novo vlado, o nevarnosti, ki preti državi od strani komunistične stranke itd. — Dan na dan je bilo citati po »Slov. Naro-
du«, »Jutru«, »Domovini« in »Taboru«, kaj vse uganja Radič in kaj še le bodo napravili komunisti, ako še bo neijaj časa na krmilu Davidovič—Koroščeva vlada. Laži o Radiču in komunistih so bile že tako na debelo razbobnane, da so Pašič—Pribičevič in Žerjav upali za gotovo: v kralju se bo vzbudilo nezaupanje do vlade in prej ali slej bosta zopet Pašič in Pribičevič z močno roko — z batino in bajonetom krotila: Hrvate, Slovence in muslimane. Pašič in Pribičevič sta bila uspeha svojega vražjega dela gotova, celo dr. Žerjav se je mudil zadnje dni v Beogradu pri Pašiču in mu pomagal z nasveti laži in izmišljotin.
Pašič—Pribičevič in Žerjav so bili prepričani, Radič bo na nedeljskem zborovanju v Zagrebu zinil kako nerodno, odrekel bo svojim poslancem vstop v vlado — tem dejstvom še bomo dodjali popra o komunistični nevarnosti in vlada bo pad<a--.A zgodilo se je ravno nasprotno! Že pr*ed Ra iičevim govorom je sklenilo vodstvo HRSS, da gredo Ridičevci v vlado kot ministri in z vstopom v vlado ovržejo vse izmišljotine, katere so jim naprtili nasprotniki v nadi, da vzbudijo v kralju popolno nezaupnico do Radiča in njegove stranke.
Česar sta se Pašič in Pribičevič bala že od nekdaj najbolj, teSa je prišlo — do vstopa Radičevcev v vlado.
Davidovič—Koroščeva vlada je sedaj sestavljena in zastopana po: Srbih, Hrvatih, Slovencih in muslimanih. In ta iz od naroda izvoljenih zastopnikov vseh jugoslovanskih plemen sestavljena vlada bo pred vsem trdno podprta z veliko večino v skupščini, z zaupanjem naroda ter kralja in z uspešnim delom za red, mir in zakonitost v državi. Na tako trdih temeljih, kakor stoji Davidovič—Koroščeva vlada, še ni stala doslej nobena v Jugoslaviji in to nam vliva trdno upanje, da bo ravno ta vlada ustvarila most do sporazuma med SHS plemeni in ta sporazum bi naj prinesel tudi Slovencem in Hrvatom samostojnost, ki bo ognjišče medsebojne bratske ljubezni.
Za naše srednješolske dijake.
Zopet je tu novo šolsko leto, ko bodo naši dijaki prihiteli v mesto, da se v počitnicah pokrepčani z novo vnemo poprimejo učenja in se pripravijo za svoj bodoči poklic. Pa marsikateri sicer nadarjen in marljiv dijak z bojaznijo misli na mesce, ki jih bo moral prebiti v mestu. Ga veseli učenje, njegov duh je lačen izobrazbe, a s strahom se vprašuje, kako bo izhajal, ali ne bo, m^d tem ko bo svojega duha sitil z znanostjo, pa njegovo telo trpelo pomanjkanje in lakote. In v današnjih težkih razmerah ne more ravno veliko staršev z lastnimi sredstvi preskrbeti svojega dijaka z vsem potrebnim. Drugi
pa so odvisni od pomoči blagih, sočutečih src. In ubogi naši slovenski dijaki, če takih src med našim ljudstvom ne bi bilo! Hvala Bogu, imamo pri nas že nekaj ustanov, ki kolikor mogoče podpirajo uboge dijake. — Brez teh bi tako marsikateri nadarjeni kmečki, delavski, obrtniški, pa tudi uradniški fant moral zakopati svoje talente in bi nikdar ne dosegel, po čemer hrepeni njegovo srce.
Taka ustanova za podpiranje revnih dijakov je tudi Dijaška večerja v Mariboru, ki že dve leti oskrbuje najrevnejšim dijakom toplo, tečno večerjo. Lansko leto je 69 dijakov iz vseh šol prosilo pomoči in se je radi radodarnosti našega dobrega ljudstva moglo tudi vsem ugoditi in je 69 dijakov vsak dan dobivalo toplo večerjo. Letos bo gotovo prosilcev še več in bilo bi hudo, ko bi le enemu ne mogli izpolniti njegove upravičene prošnje in bi morali mladega, doraščajočega človeka, ki tako zelo potrebuje izdatne hrane, pustiti brez vsake večerje. Zato se pa odbor Dijaške večerje tudi letos obrača na dobra srca našega usmiljenega ljudstva in v imenu ubogih, usmiljenja vrednih dijakov prosi pomoči tudi za novo šolsko leto. Sprejemajo se hvaležno prispevki v denarju, pa tudi razna živila, krompir, repa, zelje, fižol, moka, mast itd., ki naj se oddajo v Mariboru v Cirilovi tiskarni, Koroška cesta 5.
Blagi dobrotniki, spominjajte se tudi letos naših ubogih dijakov, ki po Dijaški večerji trkajo na vaša srca! Ko bodete po gostijah in ob drugih vesejih prilikah sedeli pri bogato obloženi mizi, spomnite se takrat tudi naših aijakov, ki bi morali brez vaše pomoči lačni sedeti pri svojih knjigah, in naj ob takih prilikah tudi za Dijaško večerjo kaj odpade. Spominjajte se Dijaške večerje tudi pri sedminah. Tako se lepo počasti spomin vaših rajnih, pa se jim tudi pomaga, saj pravi sv. pismo, da miloščina očiščuje grehov in stori, da se najde usmiljenje. Naše mladinske organizacije ne pozabite'svojih sovrstnikov po mestu, ki bi morali brez pomoči pomanjkanje trpeti in zato vsi, posebno pa še vrla dekleta, kakor dosedaj, tako tudi letos pobirajte po svojih župnijah denar in živila za Dijaško večerjo. Naj bi ne bilo župnije, ki ne bi vsaj nekaj darovala za tak lep in dobrodelen namen, kakor je Dijaška večerja! Ne pozabite, brez vaše pomoči marsikateri dober fant ne bo mogel študirati, brez vaše pomoči si bo marsikateri naš dijak nakopal bolezen, ki ga bo tlačila vse življenje ali pa bo že v svojih najlepših dijaških letih žalostno izbiral. Zavedajte se, s svojo darežljivostjo pomagate vzgajati naše bodoče duhovnike, dobre učitelje, zdravnike, ki bodo enkrat s svojim delom svojemu ljudstvu obilno vrnili, kar jim sedaj dobrega izkazuje.
Za odbor Dijaške večerje:
Dr. Anton Jerovšek.
Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
24
Pri vratih koče so pometali mornarji tovore na tla. Eden izmed njih je opazil listek.
»Oho —!« se je začudil. »Kaj pa to pomeni? Tegale papirja pa ni bilo pred dobro uro na vratih!«
Vsi so se drenjali bliže, stezali vratove in buljili oči. Pa malokateri je znal brati in še ta le z največjim trudom.
Eden mornarjev se je obrnil za pomoč k starcu v črni suknji in svetlem klobuku.
»He, profesor!« mu je prezirljivo zaklical, »stopi sem in beri tole čečkarijo!«
Stari gospod je počasi in dostojanstveno prišel bliže, si popravil velika očala, pogledal listek, zmajal z glavo, djal roke na hrbet, se obrnil in počasi spet šel nazaj med svoje ljudi, mrmrajoč med potom:
»Jako% značilno —! Zelo značilno —! Hm hm —!«
»Oho, starec! Počakaj!« se je zadri za njim mornar. »To nam preklicano malo pomaga, če si prebereš naznanilo sam zase! Nam ga moraš prebrati, čuješ, nam!«
Starec v dolgi suknji se je obrnil in dejal vljudno:
»Ah, hm, da — zares! Prosim tisočkrat odpuščanja! Čisto razmišljen sem, res čisto razmišljen. Jako značilno, res zelo značilno —! Hm hm —!«
Spet si je popravil očala, pogledal po papirju, po-momljal svoj: »Jako značilno, zelo značilno,« in bi se bil globoko zamišljen gotovo spet obrnil, da ga ni mornar pograbil za ovratnik in mu ni zakričal na uho:
»Glasno nam preberi, pravim, glasno!«
»Ah, hm, da — zares!« se je opravičeval stari gospod mehko in vljudno. Spet si je popravil očala in bral, topot pa na glas:
Ta hiša je Trzanova in vse reči v njej so Trza-
iiovc. Ne poškodujte ničesar! Trzan je na straži!«
Kdo vraga je i/rzan —?« so se popraševali.
»Angleški zna, to je videti!« je dejal mladi človek v športni obleki. »Kaj pa vi mislite o tem, gospod profesor Porter?« se je obrnil na starega gospoda v črni suknji in svetlem klobuku.
Profesor Porter si je popravil očala.
»Ah, da zares —! Jako značilno, zelo značilno! Ampak kakor rečeno, nimam kaj več pri !jati k temu, kar sem že povedal o tem zares čisto enostavnem pojavu na polju svetovne zgodovine in omike človeštva.«
In gospod profesor si je popravil očala, djal roke na hrbet ter se obrnil proti džungli.
»Ampak oče, oče!« je klicalo mlado dekle za njim, »saj vendar še niste ničesar povedali o tem pojavu!«
»Tiho, dete, tiho —!« jo je karal gospod profesor v mehkem, prizanesljivem glasu. »JsTe teri si svoje mlade, lepe glavice s takimi važnimi in odročnimi vprašanji ter prepusti zadevo zgodovinarjem po poklicu!«
Dostojanstveno in počasi se je obrnil, pa topot spet v drugo smer, djal roke na hrbet, sklonil glavo pod globokimi mislimi in z očmi uprtimi v tla stopal proti pragozdu. Vetrič si je poigraval s kraki njegove dolge suknje.
»Stari knjigotržec menda prav toliko razume tale napis kakor mi!« j» godrnjal pritlikavi mornar z zlobnim obrazom.
»Brzdajte svoj hudobni jezik!« mu je zakričal mladi mož v športni obleki. Njegov obraz je bil ves bled od
jeze in nevolje nad žaljivimi mornarjevimi besedami. »Pomorili ste naše častnike, oropali ste nas! V vaših rokah smo, brez moči, — toda povem vam, obnašali se bodete dostojno in spodobno do gospoda profesorja Por-terja in njegove hčerke, ali pa vam zlomim vaš sloki vrat z golimi rokami, pa če imate še toliko pušk in samokresov!«
Stopil je trdo predenj, da se je zlobni pritlikavec preplašen umaknil, vkljub temu da sta mu tičala dva samokresa za pasom in povrh še dolg lovski nož.
»Strahopetnež!« je kričal nanj mladi mož. »V hrbet ste ustrelili svojega tovariša, prej se ga niste upali lotiti se, da se je obrnil od vas. Mene pa niti za hrbtom ne bodete napadli!«
Obrnil mu je hrbet ter malomarno in izzivajoče odšel.
Pritlilcovčeva roka je plaho segla po samokresovem ročaju. Njegove majhne oči so se hudobno bleščale. Tovariši so ga napeto opazovali, pa še se je obotavljal. Velik strahopetnež je bil.
Kaj bi se bilo zgodilo, tega nihče ne bo nikdar zvedel, kajti v tistem trenutku je posegel vmes nekdo, ki so z njim uporni mornarji najmanj računali.
Dvoje bistrih oči je iz bližnjega gostega vejevja opazovalo ves prizor. Trzan je videl, kak vtis so naredile besede, ki jih je napisal na listek, ni sicer razumel, kaj se pogovarjajo, pa iz njihovih kretenj in posebej še iz njihovih obrazov je bral dovolj.
Pritlikavi mornar mu ni ugajal. Njegov zlobni zahrbtni napad je globoko užalil Trzanov čut za poštenost in odkritost in ko je videl, da se hudobnež pripravlja na nov, enako zahrbten napad, topot pa na mladega moža v beli obleki, ki se je zanj Trzan že koj izpočetka

Pravo
-0Y0 milo i znamko
n
a
je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime „S c h i c h t" in na znamko „J e 1 e n"!
Kmetijska dela v mesecu septembru.
V splošnem in pri živini.
Pokrivajmo stare slamnate strehe, ki so začele prepuščati vodo s škopo, katero smo napravili ob priliki mlatve. Po stanju strehe spoznamo skrbnost hišnega gospodarja. Streha, ki rebra kaže, je tožiteljica zani-kernega gospodarja. Žito, katero mislimo posejati, očistimo grahorja, stoklase, ljuljke in drugega plevela. — Umni poljedelci sortirajo žito tudi po kakovosti, da dobe lepše blago za seme. Oni se drže pravila: kakršna setev, takoršna žetev. Iz težkega zrnja izhajajo močne rastline, ki dajo večji pridelek. En mernik semenske pšenice naj tehta najmanj 47 kg. Za čiščenje žitnega semena nam je treba trijerjev, še boljši pa so tako-imenovani čistilni in sortirni stroji patenta »Heid«, ki jih ima v zalogi Kmetijska družba v Ljubljani. Kakor moramo z odbiranjem plemenskih živali skrbeti za izboljšanje naše živinoreje, prav- tako je treba tudi v rastlinstvu, zlasti žitogojstvu z odbiranjem semena dvigniti produkcijo do višje stopnje. — Ob nastopu hladnega jesenskega vremena začne pojemati rast kmetijskih in drugih rastlin, dokler naposled popolnoma ne preneha, četudi notranji fiziologični procesi trajajo še naprej. Poslednji sadeži padajo na tla in drevje začne zgubivati listje, ki' je porumenelo in porjavelo. Nekatero drevje obdrži svoj sad še v času, ko je že popolnoma golo (skorš, nešplja, trnoljica). Ako listje zelo pozno odpada, je to znamenje, da rastna doba vsled toplega jesenskega vremena še ni zaključena in zima prav rada zato v prihodnjih mesecih tem hujše pritisne, ker:
Sveti Mihalj če želoda ne strese,
Božič obilo snega 'prinese;
In topla jesen nam oznanjuje.
Da zima se pozno odmakuje.
Živino spuščajmo pogosto na pašo, dokler vreme pripušča. Jesenska paša je najizdatnejša. Kjer se nahajajo hrastovi gozdi, izkoristimo odpadajoči sad na ta način, da gonimo tjakaj svinje, ki ob želodu brzo ode-bele.
V vinogradu.
V septembru, ko je začelo grozdje dozorevati, imamo najlepšo priliko, da zaznamujemo rodovitno in nerodovitno trsje. Ta izbira ali selekcija trt je za razmnoževanje največje važnosti. Rodovitnost vinske trte je lastnost, ki se prenaša potom cepičev od starega trsja na mlado. Čestokrat imamo opraviti s trsjem, ki kljub pametni rezi, izdatnemu gnojenju in drugim opravilom noče povoljno roditi. Takšno trsje je za razplodbo nerabno. Z ozirom na različna svojstva poedinih trt bomo torej jemali cepiče, bodisi za suho ali pa zeleno cepljenje vselej le od najrodovitnejšega in bujno rastočega trsja. Rodovitno trsje zaznamujemo s tablicami, ali na ta način, da pomažemo stari del trsa z oljnato barvo na vidnem mestu. To storimo tri leta zaporedoma in zvedeli bomo natančno, katero trsje je rodovitno in katero nerodovitno. S selekcijo trt naj bi se pečali vsi umni vinogradniki, zlasti tisti, ki se pečajo obenem tudi s trtničarstvom. Teoretično pomeni selekcija vsoto opazovanj, ki utemeljujejo samotvoren, mehaničen razvoj živih bitij. Jedro teh opazovanj postavlja tezo, da se samo najmočnejše bitje more vzdržati v boju za ob-
zelo zanimal, — tedaj je njegova nevolja prikipela do roba.
Napad bo zabranil, tako je sklenil Trzan, in četudi bo treba pri tem zlobnega pritlikovca hudo kaznovati.
Položil je strupeno puščico na tetivo in pomeril na mornarja. Pa drevje je bilo pregosto in puščica prelahka. Utegnila bi zdrkniti ob kaki vejici in zgrešiti cilj.
Odložil je lok, prijel za sulico in zamahnil —.
Deset korakov je naredil mladi mož, pritlikovec je dvignil samokres, tovariši so napeto čakali —.
Profesor Porter je s sklonjeno glavo in ves zamišljen pravkar izginil v goščavi in za njim jo je mahnil njegov enako zamišljeni in raztreseni tajnik in prijatelj, suhljati in dolgi gospod Filander.
Gospodična Porter je stopila par korakov za mladim možem, nekaj mu je hotela povedati. Kdo ve, kaj jo je napotilo, da se je obrnila nazaj —.
In hipno so si sledili dogodki.
Pritlikavec je pomeril, gospodična Porter je zavpila: »Za božjo voljo, gospod Clayton —!« in dolga ostra sulica je šinila odnekod kakor strela ter se globoko zabodla pritlikavcu v desno ramo.
Clayton — tako je bilo ime mlademu možu v športni obleki — se je prestrašen obrnil. Samokres se je brez škode sprožil v zrak in mornar se je z bolestnim krikom zgrudil.	A ■ ^'
Clayton je pohitel h gruči mornarjev, ki se je zgrnila krog ranjenega in stokajočega tovariša. Potoma je brž pobral samokres in ga skril pod obleko. Nihče'ga ni opazoval. Vsi so se plašno ozirali v džunglo.
»Kdo bi utegnil to biti —?« je šepnila gospodična Porter, ki je tudi stopila bliže.
»Zdi se, da je tisti — Trzan prav skrbno na straži!« je odgovoril Clayton dvomljivo. »Kdo ve, komu je bila
b«ifeaaanHEcuai^j"ininmiiiiniB n inn
stoj, dočim slabotnež mora propasti. — Grozdje, ki visi do tal, je treba obvarovati pred oblatenjem s tem, da privežemo dotične locnje nekoliko višje, ali pa, da po tegnemo z motiko nekoliko zemlje izpod trsa. O trgatvi v mesecu septembru v naših krajih, osobito v deževnih letinah kot letos, ne more biti govora, ker je grozdje še prekislo in nezrelo.
V sadonosniku.
Razen nekaterih zimskih sort dozori sadje pri nas ponajveč v mesecu septembru. S sadjem obloženo drevje se priklanja tu in tam do tal ter prosi, da spravimo dozorel sad. Jesensko sadje se da hraniti dalje časa nego poletno, ako ga spravimo ob pravem času. Jesenske hruške in jabolke moramo potrgati, preden popolnoma dozore na drevesu. Češplje in slive za razpošiljanje potrgamo, ko imajo še napeto kožo. Ako pa jih hočemo sušiti ali predelati v mezgo (pekmez), tedaj so tem boljše, čimdalje jih pustimo na drevju. Skrbimo, da bomo čim več sadja posušili, ker ga na ta načii^ z največjim pridom izkoristimo. Le najslabše koščičnato sadje porabimo za žganjekuho, najslabše peškasto pa za na-pravljanje sadjevca. Kako je konzervirati raznovrstno sadje in zelenjavo nam v poljudni oblici opisuje gosp. Josip Zupane, okrajni ekonom v Ptuju v svoji knjigi »Konzerviranje sadja in raznovrstne povrtnine za domačo uporabo.« Naroča je pri njem ali pa v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena knjigi je 16 D s poštnino vred.
Za spravljanje sadja potrebujemo razen primernih lestvic, obiračev in posode tudi odznotraj obšite košare, ki imajo močen locenj za pritrjevanje vrvic. Nikdar ne hodimo po drevju s čevlji, ki so okovani z žreblji ali podkovami, ampak bosonogi, ali pa v nogavicah. Pri trganju namiznega sadja, moramo paziti, da ne izde-remo peclja, brez katerega je najlepši sad malovreden. Enako pazimo tudi, da sadju ne zadamo odtiskov, ki prav tako zmanjšajo njegovo vrednost.
V drevesnici dovršujmo okulacijo. Okulirane divjake pregledajmo za kakih 10—14 dni ter okulirajmo vnovič, ako se niso prijeli pri prvi okulaciji. Za 2—3 tedne po okulaciji pretežimo vezi, zlasti pri divjakih, ki imajo bujno rast in se na jesen odebele. Dobro je tudi, ako drevesnico še enkrat temeljito okopamo in očistimo plevela ob suhem vremenu.
Na polju in travnikih.
Kdor še ni zoral strnišča, naj t'o stori, dokler je ! manj dela s vprežno živino in lepše vreme. Kopajmo ; pozni krompir, ko se je zel jela sušiti, ako smo sadili j krompir v vrste ali rede, tedaj ga lahko izoravamo s posebnim izkopalnikom. Okopavajmo repo, mrkev in peso,' kar znatno pripomore da postanejo sadeži debe-
sulica namenjena —! Če je veljala res temule —, po-' tem, — potem je nepoznani Trzan naš prijatelj!
Ampak — za Boga, kje je vaš oče? In gospod Fi-| lander —? Džungla tod je nevarna —! Nekdo prebiva v njej, in ta nekdo je dobro oborožen! In gospod profesor in njegov prijatelj sta šla v gozd —! Hoj —! Hoj —! Gospod profesoooor —! Gospod profesoooor —!« je kri-j čal Clayton v gozd.
Nihče se ni oglasil.
i
»Kaj bo sedaj —?« se je obrnil h gospodični Porter. Negotovost in bojazen sta mu gledala iz obraza.
»Sane vas z Barbo ne morem pustiti tukaj med temi siroveži in divjaki, v džunglo za beguncema pa tudi ne morete z menoj —! In jaz moram za njima! Raz-mišljena sta, kdo ve, kam si zablodita, če ju brž ne spravim nazaj!«
»Ah — da!« je zatarnalo dekle. »Tako razmišljen in j — nepraktičen je moj ljubi oče! Siromaček —! Nobenega zmisla nima za svet in življenje! Da bi vsaj name mislil —! Pa seve, jaz sem mu premalenkostna stvarca —! Samo v svoje zgodovinske, učene študije je zaglob-ljen —. Kaj naj počnem z njim tukaj v tej grozni divjini —? Oh kaj bo z nami —?«
»Imam jo —! Pomirite se, gospodična Ine!« je tolažil Clayton. — »Ali veste, kako se rabi samokres?«
»Da! — Zakaj vprašate?«
»Tule imam samokreS. Dal vam ga bom in tj ale v kočo pojdete. Za silobran vam bo zadostoval. Sicer pa se vrata zaklepajo tudi od znotraj, mislim. — Počakate me v koči', medtem pa jaz poiščem oba gospoda ter ju pripeljem nazaj. Daleč nista mogla priti!«
Gospodična Porter se je vdala, stopili sta s služabnico Barbo proti koči, Clayton pa se je odpravil v gozd iskat izgubljena tovariša.
lejši. Spravljajmo razno sočivje o pravem času, da ga ne napade plesen in trohnoba. V drugi polovici meseca septembra dozori navadno koruza. Lupitev ali kožu-hanje koruze je pri nas po starih običajih združeno z godbo in plesom. Koncem septembra je začeti s setvijo ozimine. Ako sejemo s sejalnikom, prihranimo obilo semena in dosežemo večji in lepši pridelek, ker pride seme v enakomerno razdaljo in globočino v zemljo. Da preprečimo snetljivost, namakajmo rž in pšenico po eno uro v 1 odstotni raztopini modre galice. Tako namočeno rž razgrnimo pred setvijo po tleh, da se posuši in postane dobra za setev. Pri rži se imamo boriti tudi proti snežni plesni, ki povzroča, da mlada strn pod snegom splesni in segnije. Kmetje pravijo v takih slučajih, da je rž pozebla. Zanesljivo sredstvo proti tej bolezni je »uspulun«, ki se z enako dobrim uspehom obnese tudi proti snetljivosti žita in drugim glivičnim boleznim. Za 100 kg semena vzamemo 40 litrov vode, v kateri raztopimo 100 g uspuluna. Namakanje traja 1 uro. — Toplo jesensko vreme vpliva na kalitev semena in razvoj mladih rastlinic zelo ugodno, ker se rastlinice boljše razrastejo. Iz enega semena vzraste namreč po več bilk in žito postane gostejše. Upravičeno je zategadelj malo-kmetsko naziranje, da je pri pozni setvi v mesecu oktobru na vsak korak normalno sledeči, treba po eno pest več seči. — Druga prislovica se glasi:
Sadja, pšenice, prav mnogo -rži, Prvih dni kimovca grom nam deli.
Na travnikih dovršujmo otavno in ponekod tudi otavično košnjo pred nastopom hladnega jesenskega vremena.
Na vrtu.
Presajujmo zimsko solato, zimski ohrovt in zimsko zelje. Kdor še ni posejal špinače, motovilca mrkve in petršilja, za prihodnjo pomlad, naj to stori nemudoma, dokler je vreme toplejše. Endivijo v septembru presajati je že prepozno, ker rast vsled hladnejšega vremena že ponehava. Sadimo šalotke, proti koncu meseca tudi čebulo in česen. Zrele semenske rastline pobirajmo ter jih obešajmo pod streho, kjer naj pozorevajo. Ob suhem vremenu povezujmo endivijo, Okopajmo šparglje in j drugo trajno zelenjavo. Skrbimo za zadostno zalogo gno : ja (najboljši je konjski gonj) ter napravljajmo kompost. — Mladenke, ki ljubijo cvetlice, sade čebulice tulipanov, hijacint in drugih čebulnic. Lončnice se spravljajo na varno pred mrazovi, v lončke pa presajajo pelargonije, begonije, naglji itd.
V kleti.
Pregledajmo vse sode, ki pridejo v času trgatve za rabo v poštev. Ovinjajmo nove sode z vrelo vodo, kateri smo pridejali 2 odstotka sode, da lažje odstranimo čres-
) Mornarji so se med tem lotili ranjenega pritlikavca,
I potegnili so mu sulico iz rane in ga postavili na noge. Ugibali so, odkod je prilitelo orožje ter zasodili, da ni varno se predolgo muditi na obrežju. Sklenili so, da prepuste Porterja in njegove ljudi usodi ter se čimpreje odpravijo na varni ladijin krov.
Vmes je prišel Clayton mimo ter jih poprosil za samokres. Iskat da pojde izgubljena tovariša, pa da ne more brez orožja v nepoznani, divji gozd.
Ker je Snake — tako so klicali pritlikavca — medtem spoznal, da ni mrtev in da tudi ne bo umrl od rane, se ga je koj spet lotila njegova zlobna volja.
Z obilnimi kletvicami in nepotrpežljivim stokanjem je povedal Claytonu, da ničesar ne dobi, da ujetniki ne smejo nositi strelnega orožja in da naj se pobere. Nobeden mu ni ugovarjal, vodja je bil upornikov, odkar je padel dolgi Barker,- pokorili so se mu, ker še ni?o imeli prilike, da se tudi njemu uprejo.
Clayton je skomignil z rameni, pobral pa je dolgo, . ostro sulico, ki je zadela Snakeja, in je odšel. Za vse slučaje, si je mislil, bo vsaj nekaj imel, v rokah, -t- četudi ni preveč zaupal svojim zmožnostim v metanju sulic.
Slabeje in slabeje so doneli njegovi klici za ubeglim profesorjem in končno so se izgubili v brezmejni džungli.
Gospodična Ine Porter in njena služabnica pa sta stopili v kočo. Njuna prva misel je bila,' kako si bodeta zavarovali vrata.
Pa kako se prestrašita, ko zagledata v kotu na tleh pobledele kosti dveh kostenjakov in poleg njiju v pre-i proslo stesani zibelki še tretjega, čisto majhnega.
id ia lesa. Na polovnjak zadostuje 15—20 litrom vrel« vo^Ie. Ta voda se ne me ohladiti t sodu, temveč jo je iztočiti š« toplo. Zaparjenje ponovimo 2—3 krat, dokler mc teče «a p ara čista iz soda, nato pa napolnimo sod do vrlia s studenčnico, ki naj ostane 3 dni v sodu. čista ■sveža voda izluži ves preostali duh in okus po hrastovem lesu iz soda. V večjih vinskih kleteh imajo posebne j ieparjevalnike, s pomočjo katerih se dovaja vroča para pod zračnim pritiskom polovične atmosfere v sode. — Popravljene sode ovinjamo enako, kakor nove. Tako iz-parjene sode rabimo najprej za vrenje mošta. Za vino so uporabni šele tedaj, ko smo jih izparili povrh še z vrelimi vinskimi drožami, ali pa, ko je povrel v njih vinski mošt. Sode, v katerih se je tekom časa nabralo mnogo vinskega kamna in žvepla je odpreti in omenjene tvarine odstraniti. Pred trgatvijo očedimo klet temeljito in posujmo tla, ako niso iz cementa, s svežim peskom. Dobro je tudi pobeliti stene vsako leto z apnenim be-ležem.
V čebelnjaku.
Preobilico medu izvejajmo ter pustimo v vsakem panju 4—5 satnikov z medom, ki naj služi čebelam za prehrano skozi zimo. Slabejše panje združujmo, da ne poginejo v zimskem času. Skrčimo čebelne prostore, da čebele manj pojedo in se lažje ogrevajo.
September, oj zoritve čas krasan! Najlepše sadje vselej nam rodi, Kjer bistrovidno oko dan na dan Sadjarja umnega nad njim budi.
Ozimino sejajte sejalniki In težke brane brana j te zemljo! Da žito več pomenja kot zlato. V tem vsi se strinjajo razumniki.
Vekoslav Štampar.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
V nedeljo je bilo v Zagrebu velikansko zborovanje Radičeve stranke z okroglo 80.000 udeležencev iz vseh krajev Hrvatske in s posebnim odposlanstvom iz srbske Šumadije pod vodstvom poslanca Popoviča in iz Bosne pod vodstvom poslanca Ajanoviča. Ta shod se je zlasti od strani Pašiča in Pribičeviča z veliko nestrpnostjo pričakoval v nadi, da bo prišlo do kakih izgredov ali pa vsaj do izrazov mržnje napram Srbom, da bi se dalo potem vse to izkoristiti proti vladi, češ, da ji pomoč Hrvatov ni gotova in pa da je monarhija v nevarnosti pred silno zagrizenimi hrvatskimi republikanci. Vse te ■ade so se pa popolnoma izjalovile. Velikanski shod se je dovršil ob največjem miru in Radič je v dveh govo-»ih govoril kar najlepše o sedanji vladi, povdarjajoč,
smo a njo vstopili v krog zapadno-evropskih načel poštenosti, zakonitosti in parlamentarizma. Naznanil je, •da je predsedstvo stranke sklenilo poslati svoje zastopnike v vlado, da se tako še bolj pomaga izvesti njen program: poštena uprava, v zapor a lopovi, ki so kradli milijone, svobodne volitve in trajni sporazum. Slikal je, Kako se je poprej v imenu monarhije pretepalo, prej je Mila monarhija strašilo, sedaj pod Davidovičem je pa monarhistična vladavina nekaj obstoječega, s čemur lahko tudi hrvatski republikanci v miru in brez vsake it rast i razgovarjajo. Geslo velikanskega zborovanja je bilo: Kdor med Hrvati sovraži Srbe, naj gre, proč tudi z onimi, ki med Srbi sovražijo Hrvate, ker hočemo sporazumno in složno delo in življenje v državi, katero znamo tudi braniti, če bi bilo treba. Zborovalci so navdušeno pozdravljali srbski narod, Ljubo Davidoviča in srbskega poslanca, ki je tudi govoril na shodu.
ITALIJA.
Koncem prošlega tedna je padel kot žrtev atentat« •v Rimu fašistovski poslanec Casalini. Med vožnjo s tramvajem ga je ustrelil neki delavec in fašistovski listi so takoj razvpili, da je to pravi politični atentat kot maščevanje za umorjenega Matteottija. Opozicijonalci so pa ugotovili, da je atentat delo osebnega maščevanja, ker je umorjeni poslanec spravil atentatorja ob streho in službo. Takoj po umoru so hoteli fašisti razbiti tiskarne in uredništva listov, ki so tako pisali. Vojaštvo je velike izgrede sicer preprečilo, a nevarnost nemirov je še vedno velika in vsi nefašisti so složni v zahtevi, da je treba fašiste razorožiti ter z največjo strogostjo in nepristra-¡aostjo uvesti red in zakonitost v državi, ki pada vsled fn.šizma v vedno večjo krizo.
BOLGARIJA.
Pretepeno nedeljo in že v soboto ponoči je bilo v Bolgariji več političnih umorov. Sredi Sofije so ubili «nega delavskega in enega makedonskega poslanca, v gorskem mestecu Zgornja Džumaja so se pa najbrž sanj amk«donski «staži poklali med seboj in p*i tem j«
našel smrt prvi komitski poglavar Todor Aleksandrov. Njegovi morilci so bili takoj po atentatu tudi umorjeni. Ti dogodki še niso čisto pojasnjeni in še ni gotovo, ali so komitskega poglavarja Aleksandrova ubili Makedonci, ki se ne strinjajo z njegovimi načrti glede Makedonije, ali pa so ga ubili bolgarski zemljoradniki iz | maščevanja, ker je pred dobrim letom pomagal vreči ; zemljoradniško vlado ter z največjo grozovitostjo umoril in preganjal njene člane. Tudi ni izključeno, da je morilce najela sedanja bolgarska vlada, kateri je bil komitski vodja sicer zaveznik, a vendar tudi zelo nevaren.
MAROŠKA USTAJA.
Španci z ogromnimi žrtvami in napori ne morejo zadušiti ustaje v Maroku. Sam generalski vladni diktator de Rivera se je podal na bojišče, a ob njegovem vodstvu vojska tudi nima uspehov. Doma se pripravlja opozicija na najodločnejši nastop proti generalsko-fašistovski vladi in računa s skorajšnjim preobratom.
Prireditve
Sv. Martin pri Vurbergu Tukajšnji orlovski odsek priredi v nedeljo dne 21. t. m. popoldne po večernicah v prostorih stare šole veliko narodno igro »Domen« v petih dejanjih. Vsi prijatelji poštene zabave prav uljudno vabljeni. Bog živi!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnji Orel priredi v nedeljo, dne 21. septembra na dvorišču g. Škrleca veliko tombolo z lepimi dobitki v prid Društvenega doma. — Vrši se ob vsakem vremenu. Tablice bodo stale 3 D. Pridite v obilnem številu od blizu in daleč. Začetek ob 3. uri popoldne. Na svidenje kliče odbor.
Otvoritev Katoliškega društvenega doma v Konjicah se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 21. sept. t. 1. Združeno bo s celodnevno prireditvijo s sledečim sporedom: Ob tri četrt na 10. dopoldne: 1. Sprejem gostov in sprevod v cerkev. 2. Ob 10. slavnostna pridiga: vseučil. profesor dr. Matija Slavič in pontifikalna sv. maša s Te Deum. 3. Sprevod v Katol. društveni dom, bla goslovitev doma in slavnostno otvoritveno zborovanje. Govorita narodni poslanec dr. Hohnjec in predsednik OP dr. Basaj. — Popoldne: 1. Ob 2. uri večernice. 2. Ob pol 3. slavnostna akademija s pevskimi, telovadnimi in simboličnimi točkami. 3. Po akademiji srečolov in prijateljska zabava. Sodeluje ormoška godba.
Gornjeradgonsko bralno društvo je preteklo nedeljo, dne 14. septembra, na slovesen način proslavilo tridesetletnico svojega obstoja in delovanja. Govoril je predsednik Prosvetne zveze v Mariboru, poslanec dr. Hohnjec. Obširno poročilo o tem objavi naš list v prihodnji številki.
Lepo uspela orlovska prireditev pri Sv. Rupfcrtu v Slov. goricah. V nedeljo, dne 14. t. m. je bil za nas Ru-perčane izvanredno vesel dan, da takega pri nas še ne pomnimo. Domači Orel je priredil s sodelovanjem orlovske srenje pri Sv. Lenartu na travniku g. župnika Pajtlerja javno telovadbo. Posetili so nas tudi Orli in Orlice od Sv. Benedikta in od Sv. Petra pri Mariboru. -Nebrojne množice ljudstva, ki je prišlo .od blizu in daleč, se je zbralo na telovadišču. Telovadne vaje Orlov in Orlic so izborno uspele. Nastopili so razni govorniki: Mirko Geratič, Alojzij Kožuliar, Lojzka Cafova, Franja Vračko od Sv. Petra, Tilka Kavčič od Sv. Benedikta. — Vsi nas navdušili s svojimi govori. Stari možje in ženice pa so bile do solz ginjene. Vsa čast pa gre gospodu župniku Pajtlerju, ki se veliko trudi za lepo petje. Pod njegovim vodstvom je zapel pevski zbor več lepih narodnih pesmi. Tako se je končala orlovska prireditev v občo zadovoljnost vsega občinstva in Bogu v čast, ker nam je dal tako lepo vreme.
Proslava 5 letnice in blagoslovitev orlovskega prapora pri Sv. Križu na Murskem polju. Praznično obleko si je nadela naša lepa župnija na Marijin praznik, dne 8. septembra. V petletnem naporu in trudu se je razvila orlovska organizacija tukaj prav lepo. Delali so in se ubirali fantje in dekleta, a letos ob priliki petletnice so zbrali svoto za krasen in veličasten prapor, katerega so : umetno izdelale požrtvovalne čč. šolske sestre v Mariboru, nastavek je izdelal g. Drago Tratnik. Živahno je bilo vrvenje že na predvečer, ko se je ob Ave Mariji razvila ob množici mladine bakljada po vasi. Slavnostno razpoloženje pa se je kazalo že v jutru, dne 8. seplem, bra, ko so se v prvem svitu zaslišali zvoki godbe, ki je igrala budnico. Raz hiš so plapolale zastave, pozdravljali so nas lepi in visoki mlaji in tudi nebo je razprostrlo ta dan svoje najlepše vreme. Točno ob pol deseti i uri je prikorakala ponosna četa Orlov z razvitim lju- j tomerskim praporom na trg, za njimi se je peljala v okinčanem vozu v spremstvu dveh Orlov, kumica gospa Micika Ribičeva. Za vozom pa so stopale lepe vrste Orlic. Prav do cerkve se je vsa četa uvrstila v lep špaiir in pozdrav kumici. Slovesno pridigo, sv. mašo in blagoslovitev je ob asistenci mnoge duhovščine opravil g. dr. Mat. Slavič. Blagoslovitev in zabijanje zlatih žeb- ; ljev se je ob masi ljudstva vršilo na prostem pred cerkvijo. Veličasten in ginljiv je bil prizor, ko se je ponosno dvignila zastava prvič v zrak, nakar je otvoril okr. predsednik, br. Drago Novak slavnostno zborovanje. Nav dušeno je govoril zastopnik JOZ, br. Čampa o pomenu prapora v četi Orlov. Za njim je govorila gosp. kumica o čednosti Orla, katerega dika naj bo poštenost, ponižnost in zlahtnost srca, kakor nam to predočuje prekrasna slika sv. Janeza na praporu. Za tem se je na dvorišču Slomškove dvorane izvršila defilacija in s tem je bila cerkvena slavnost dovršena. Popoldne p6 litanijah se je točno ob 3. uri začela javna telovadba, kjer smo videli krasno iarv«d«n nastop, članov, članic, naraščaja,
• na orodju in v simboličnih vajah, med katerimi je posebno ugajala vaja gojenk, ki so nastopile kot perižke, ter tudi naraščajske skupine. Ginljiva je bila iaročitev diplome g. Fr. Ostržu, ko sta v spremstvu prapora in vsega orlovstva izročila zasluženemu gospodu dva Orla častno diplomo. Pri tem prizoru je bilo pač marsikatero oko rosno. Celotni sprevod se je vršil točno ob napovedani uri, točka se je vrstila za točko, da sploh med telovadbo ni bilo odmora. Bil je to nastop, kakršnega še Mursko polje ni videlo; v splošnem je bilo opaziti, da orlovstvu ljutomerskega okrožja vrlo napreduje. Križev-skemu Orlu pa ob tej prvi obletnici lahko častitamo, ko se je v tem kratkem času tako postavil in si nabavil tako veličasten prapor, kateri mu naj bo simbol v delu in naporih za orlovske vzore. Zato pa Orli in Orlice, neustrašeno naprej. Bog živi!
Tedenska novica.
Šolske fiočitnice na deželi. Na Slovenskem Štajerskem so že dolgo let na ljudskih šolah na kmetih bile upeljane jesenske počitnice. Mesca septembra in oktobra je obilno kmetslcega dela, treba je pobirati in spravljati sadje in druge pridelke, pasli živino itd. To niso težka dela in za taka dela se morejo uporabiti odrasli otroci. Zato so na podeželskih ljudskih šolah na Štajerskem bile počitnice preložene na jesen. Gospodje demokratje in liberalno misleči učitelji, ki nimajo smisla za upravičene kmetske želje in zahteve, so to ureditev kratko-malo odpravili ter so počitnice tudi na deželi prenesli na poletje. Kmetje so radi tega bili upravičeno ozlovolje-ni. Sedanja vlada je prišla prepozno na krmilo, da bi mogla že za lelos zopet upeljati jesenske počitnice. Prosvetni minister dr. Korošec pa je storil, kar je mogel storiti. Izdaj, je naredbo, da morajo šolska vodstva, odnos-no učitelji dovoliti v jesenskih mescih otrokom 14 dnevni dopust ali nepretrgoma ali v presledkih, kakor to želijo starši. Ako pa to komu ne zadostuje, se mora preko krajevnega šolskega sveta obrniti na pokrajinsko upravo v Ljubljani (oddelek za prosveto), ki mora po volji g. ministra blagonaklonjeno postopati s takimi prošnjami.
Mariborske novice. Minulo nedeljo je obiskal Maribor g. prosvetni minister dr. Korošec. Izvršilnemu odboru SLS je poročal g. minister o notranjem političnem položaju, ki je sedaj po vstopu Radičevcev v vlado zelo povoljen. Vstop Radičeve stranke v vlado je neomajno utrdil stališče vlade. — Veliko je zanimanje po Mariboru za nedeljske občinske volitve. Navdušenje za Narodni blok je v zadnjem času zelo narastlo in je z vso sigurnostjo pričakovati, da bo zmagal blok s častno večino. Zadnje dni pred volitvami bo porabil blok za agitacijo od moža do moža. Posebno veličastna zborovanja volilcev je priredila minuli teden SLS v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vsi narodno čuteči in zavedni Mariborčani bodo storili v nedeljo svojo dolžnost in volili v prvo skrinjico!
Dija*i, ki obiskujete gimnazijo, realko, učiteljišč«, trgovsko in meščansko šolo, vse šolske knjige, ki so določene za šolsko leto 1924-25 dobite v novi prodajalni Cirilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6 — nova bančn« palača. Tam, kakor tudi še v stari, dijakom že tako priljubljeni prodajalni Cirilove tiskarne v Koroški cesti 5 so na izbiro vse druge šolske potrebščine, zvezki, peresa, svinčniki, šestila, risala, risalne deske in risalni skladi itd., vse točno po šolskih predpisih. Cene kolikor mogoče najnižje, postrežba točna in v razširjenih prostorih še hitrejša. Zato pričakujemo ob začetku novega šolskega leta vašega preobilnega obiska.
Tatica. V Limbušu pri Mariboru, in siceo pri po sestniku Janku je služila dekla. Te dni je pobasala v vrečo vso obleko od hišne gospodinje in razven tega še 600 dinarjev v gotovini. V vreči je nesla ukradeno blago skozi Limbuš po cesti in srečala gospodinjo. Ta jo je vprašala, kam da gre z vrečo?.Pretkana tatica je imela takoj pripravljen izgovor, da gre na njivo krompir skopat. Gospodinja je bila mnenja, da danes ne bodo skopali krompirja in naj le gre j vrečo opet domov. Dekla pa je pristavila, da jo j« sram a vrečo preko rame se vračati po sredini Limbuša in bo šla rajši tako vzadej za hišami. Nič slabega sluteča gospodinja je prikimala, dekla je izginila za hišami z vrečo in denarjem, a se do danes ni vrnila in tudi orožniki je niso izsledili. Gospodinja je tatvino kmalu opazila, a bofzna, če bo dobila nazaj ukradeno blago.
Razno od Sv. Ruperta v Slov. goricah. Pretekli teden je umrl v Črmlenšaku Franc Pirš. Bil je daleč znan po svojem humorju. Če si z njim govoril, imel je vedno besedo, da ti je odgovoril v verzih. Bil je zmiraj trhlega zdravja in če si ga vprašal, kako se počuti, je vedno odgovoril: »Po božjem usmiljenju sem še pri življenju.« Mož je bil globoko veren in je tudi mnogo čital, kar je pričalo njegovo govorjenje. Bil je zmiraj naš pristaš in naročnik naših listov. Sveti mu večna luč. Občinske volitve nam niso delale preglavice, ker je cela naaš župnija v taboru SLS. Samostojne in njenih priveskov ne poznamo več. Naša mladina se je pričela krepko gibati, ker ima dobrega voditelja veleč. g. kaplana.
Novi zvonovi pri Sv. Antonu v Slov. gor. V nedeljo, dne 7. t. m. smo pri nas dobili štiri zvonove. Blagoslovil jih je gospod Moravec iz Maribora. Največji tehta 1461 leg. Veliko je delo naših domačinov. Leta 1913 so spravili 5 novih zvonov, katere je vojska pobrala. Sedaj pa zopet štiri. To je že blagodušno delo. — Najtežje je čakal te zvonove cerkveni ključar g. Tušak, katerega je ravno v petek prej pokrila žemljica. Zvonovi so iz tovarne g. inž. Buhl.
Od Sv. Urbana pri Ptuju. Nekdaj se je reklo: »Sveti Urban, narodno zaspan«. Da pa ni več zaspan, kaže dejstvo, da so v vseh devetih občinah urbanske župnije
izvoljoai župani na programu SLS. Pet občin je vložilo »ploh sa«i® listo SLS. Dve občini sta imeli krajevno stra«karstvo pod okriljem SLS in KZ. Velik volilni boj se je bil samo v občini Sv. Urban in Vintarovci. Pod •kri!jem enanega »harmonika fabrikanta« in nekoga, katerega ime še sedaj zamolčimo, ki pa je dal že javno sazglasiti, da se bode brigal le za vzgojo in dobrobit ur-banske mladine, so se zbrali vsi od telečjega mešetarja do propalega trgovca in krčmarja proti tem, kateri malo po cerkvi dišijo. Oznaniti so dali pred cerkvijo, da na »jihovi listi so pošteni možje, pa vkljub temu so volilci naredili protiračun in volili te, kateri se niso za poštenjake razglasili. Edino tolažbo si delajo s tem, da bodo ¿rez tri leta zopet volitve in do tedaj hočejo zmiraj agiti-rati za svojo zmago. Upamo, da bo novi urbanski župan deloval vsestransko tako, da bodo še oni volilci, kateri so zdaj oklicane poštenjake volili, po preteku treh let e nami volili. Novo izvoljeni župani v urbanski župniji pa so: Sv. Urban: Mihael Baši, Dolič: Josip Hauptman, Desenci: Franjo Čeh, Levajnci: Josip Zelenik, Janževci: Jakob Potočnik, Derstelja: Jakob Bezjak, Jirsovci: Fr. Fuks, Vintarovci: Franc Belec, Trnovski vrh: Vinko Simonič in Ločič: Martin Gomilšek. Vsi so s svetovalci vred pristaši SLS.
Nekaj o županu na Polenšaku. Občinske volitve so končane in naš očka Radižejen so se s svojo silno agitacijo zopet vseli na županski stolec, na katerem se sedaj šopirijo in pretijo, da bodo onim invalidom, ki so volili SLS, odtegnili podporo, katero dotični dobivajo radi pofeabljenosti v svetovni vojni ob času, ko so očka Radižejen doma pridno posestnikom praznili živinske falevo i a nadzorovali vinske kleti. Grozijo tudi nekaterim fantom, kateri so vojaške službe stalno oproščeni, z •rožnimi vajami, o čemer mislimo, da bo odločevala višja vojaška oblast neglede, ali je fant enega ali drugega političnega naziranja. Mi svetujemo našemu očku župan», da naj že enkrat odneha s temi prazno glupim govoričenjem in se naj raje potrudi za popravo v slabem stanju nahajajoče se ceste. Imel je namreč dovolj šume za popravo vseh občinskih cest in to na občinskih pašnikih, kar je pa po neznatno nizki ceni prodal med svoje najožje prijatelje! Javno ga vprašamo, da nam ob-jasni: kam so izginili za to šumo dobljeni tisočaki? V imenu vseh občanov.
Slovesna blagoslovitev novih zvonov pri Sv. Andražu v Slov. gor. To so bili dnevi veselja, ko je po dolgem «akanju dobila nove zvonove. Celo poletje smo se pripravljali na ta veseli dan. In bolj ko se je bližal, več rok je bilo na delu, da se sprejem in blagoslavljanje novih 37 ono v izvrši najslovesnejše. Dekleta so pripravljala vence, fantje slavoloke, pripravljali so se vozovi, tako, da je bilo dne 7. in 8. septembra vse lepo, kakor na cvetočem, pisanem vrtu. In ko je prišel veseli 7. september, se je zlasti naša mladina peljala na 22 krasno okinčanih vozovih novim zvonom nasproti. Belo-oblečenih in ovenčanih deklet je bilo nad 100. In potem ta veličasten sprevod k Sv. Andražu. Do solz je bil gin-jen, kdor ga je videl. Otvorili so ga okusno okinčani kolesarji, njim so sledili fantje na konjih, tem pa 22 voz z ovenčanimi dekleti, ki so prepevale, da je bilo veselje. Ob celi poti so občudovale Andraževčane velike množice ljudstva, zvonovi cerkva in kapelic so nas po-rdravljali, naši ljubi sosedi Bolfenčani so nas pozdravili celo s streljanjem. Zahvala jim! Ob meji župnije je pričakovala velika množica ljudstva prihod novih zvo-aov. Po kratkih besedah domačega g. župnika, je po-edravil nove zvonove posestnik Janez Dolinar in mladenka Anika Lovrenčič. In prihod k cerkvi. Godba, streljanje, zvonjenje, petje, nešteto ljudstva — ah — bilo je tako lepo. Na praznik M. Rojstva se je izvršilo slovesno blagoslovaljenje zvonov. Prihitel je k nam č. g. prožt is Ptuja in ob asistenci č. g. sosedov blagoslovil nove zvonove, ki so se kmalu nato potegnili v zvonik, popoldne pa že vabili ljudstvo k večernicam. Vse hvali lepi ¿las in lepo opremo novih zvonov, ki delajo vso 6ast avonolivarni Bulil v Mariboru. Tako je sedaj naša cerkev vsa prenovljena. Pred 2 leti je bila preslikana in Hobila aovi tabernakelj, letošnjo pomlad je dobil zvonik »ovo streho, sedaj pa najlepši kinč, lepe zvonove, kj naj daleč na okrog oznanjajo požrtvovalnost An-draževčanov za svojo farno cerkev.
Notar v Ptuju dr. Grobelnik, naslednik odstopivše-ga notarja Strafella je preselil svojo pisarno v poslopje okrajnego sodišča v Ptuju, Minoritski trg št. 1. Prejšnjo fttrafellovo pisarno je zasedel odvetnik.
»Divji lovec« pri Sv. Andražu v Halozah. Mi Halo-fcani pač nismo rojeni pod srečno zvezdo. Visoki davki, nam režejo vsakdanji kruhek, vremenske nezgode nas obiščejo skoraj vsako leto, tako, da se komaj za silo pre-živimo. Pa kot bi tega vsega še dosti ne bilo, prebivajo med nami ljudje, kateri nam s svojim dejanjem in ne-hanjem še bolj grenijo naše borno življenje. Sliko enega let žalostnih junakov hočemo danes podati dragim bralcem »Slov. Gospodarja«, da sami vidijo in se prepričajo, v kakih nadlogah smo. Haloze so namreč dobile v najnovejšem času tudi svojega »bauernšreka«, in to je dični gospod socialdemokrat Repototschnig iz Strmca. Pri volitvah je svoječasno postavil v pristno slovenske Haloze — nemško listo; sin slovenske matere je postal — Nemec. Revež pa še niti pravilno nemški ne zna. Seveda ako se Janezek v blaženi in od njega toliko hvali-sani Avstriji ni umel naučiti nemščine, se je bo sedaj v Jugoslaviji Janez še manj. Mož ima zelo v želodcu tudi duhovnike in so mu bile vse slovenske stranke za nič. Uspeh njegove liste je bil seveda njegovi neznačajnosti in nemškutarstvu primeren. Razven svojega glasu je dobil še tri krogljice in ta nemškutarska štiriperesna deteljica je danes še zadnji žalostni ostanek slavne Avstrije v našem lepem Leskorcu. Do tukaj bi za nas Haloia-ne, kat«ri smo pristane potrpežljivi, bilo če vse v miri,
ker smo si mislili: ljubi svojega bližnjega. Revež bo pa tudi s svojo nemškutarijo sam od sebe ugasnil, kakor hlevna leščerba, kedaj ji zmanjka petroleja. Pa ne in ne! Ker je propadel pri volitvah, se pač hoče maščevati in pri tem on ne izbira sredstev. Ima namreč kar tri občinske love v najemu. Ker so mu zajci menda pre-urnih nog, lisice pa prezvite, strelja domače mačke, katere lovijo miši na poljih. Ko ima takole pridno muco na muhi, mu rojijo kaj čudne misli po glavi. Prvič, mastna pečenka (možakar sne namreč vse, kar leze in gre); drugič topel, pisani kožušček in tretjič, kar je glavno: mojega političnega nasprotnika pa naj snedejo — miši. Bum! — in njegov pes »fassan« prinese migljajoč z repom žalostno mijavkajočo mačko pred svojega gospodarja. Tako torej; to je pa že od sile. Radi njegove nemškutarsko-politične polomije pa naj sedaj trpijo naše slovenske — mačke? Mar misli gospod Re-potočnik(!), da naj lovimo poljske in hišne miši mi sami? ali pa naj denemo mogoče še mačke na verigo, kakor pse? Nasprotno; mi bodemo dejali raje g. R., tega »divjega lovca« na verigo in haloški »bauernšrek« bode s tem za vedno ugnan v kozji rog! Pa se še upa hvaliti, da je samo letos v svojih »loviščih« ustrelil nič manj kot 43 lisic! Radi verjamemo g. R. Vašemu lovskemu blagru, ampak te od vas neusmiljeno pokončane lisice so še pred kratkem zadovoljno predle pod zapečkom. Torej možicelj je hudoben in zvit, nam hoče vse mačke pobit! Je pa tudi originalen. Po končanem lovu so se nekoč sešli lovci v gozdu. Na vprašanje, ako. ima kdo kaj za prigrizniti, izvleče iz torbe velikega pečenega zajca, češ: Kaj boljšega danes nimam. Lačni lovci so slastno zaužili tolsto pečenko. Med pojedino pa vpraša nekdo od navzočih, zakaj da ima ta okusni zajec stopala omo-tana v papir? Odgovor se je glasil: da se ni kuharica opraskala! Dober tek, mijau! G. R., ako bi vam ta rahli opominček ne zadostoval, pridemo prihodnjič z večjim kalibrom.
Neizprosna roka pravice iz Sv. .»ndraža v Halozah.
je pred kratkim prijela pri Št. Vidu niže Ptuja k svoji ljubici pobeglega nevarnega tatu, 20 let starega Antona Arnejčiča, pd. Gobaski, doma iz Leskovca. Fantalin je kradel vse, kakor sraka. Pred njim niso bile več varne kokoši,, različno gospodarsko orodje, sadje, čebele, denar, ure itd. Ko so na avguštinsko nedeljo odšli ljudje na »žegnanje« k sv. Avguštinu, je dolgoprstnež spretno porabil priliko. Pri urarju Grilecu v . areji si je naložil nič manj kakor 13 žepnih ur. Po večdnevnem napornem lovu, ga je iztaknil g. orož. narednik Kos od leskovške orožniške postaje. Fant je bil 5 ur že prodal, ostale so pa k sreči še našli pri njem. Oddan je bil v ptujske zapore, da tam pri ričetu premišljuje peto božjo zapoved. Sličnih, delamržnih dolgoprstnežev, kateri kradejo posebno kuretino in jesenske pridelke, je v Leskovcu še nekaj. Upamo, da se posreči našim vrlim- orožnikom poloviti tudi te. — Pri tej priliki se nehote vprašamo, kdo je kriv, da zaide mladina na usodepolna pota? Krivi so predvsem starši, kateri naravnost navajajo svoje otroke k tatvini s tem, da jim dajejo potuho. Mnogokrat se lahko opazuje, da starši na delu. otroci pa pohajkujejo okoli, ter se na la način navadijo raznih maloprid-nosti in tatvine. Taki brezvestni starši, kateri dajejo svojim otrokom potuho, namesto, da bi slednje strogo nadzorovali, so sami krivi, ako zaidejo njihovi otroci na stranpota, taki starši zaslužijo, da bi se tudi njih vtaknilo v zapor.
Smrtna kosa v Vičancih pri Veliki Nedelji. V soboto, dne 13. septembra je tukaj umrl vsled želodčnega raka posestnik Anton Petričič. Bil je nekdaj priden in zvest hlapec, sedaj posestnik in priden delavec. Rad je priskočil na pomoč vedno, posebno pa v svetovni vojski, ko moških delovnih moči ni bilo doma. Marsikatera obitelj ga mora imeti vsled tega v blagem spominu. — Zatorej ljubi Anton, počivaj v miru, po trudapolnem življenju. Za vso pomoč pa, ki si jo izkazoval vedno, posebno pa v svetovnem vojnem požaru, naj ti Vsemogočni onkraj groba obilno poplača. Na svidenje!
Kaj nam poročajo iz Zavrč pri Ptuju? Pri nas je umrl po kratki in hudi bolezni Franc Pungračič, kmet v Belskem vrhu. Spoštovan je bil povsod, zato so ga volili v občinski odbor občine Gornji vrh, v odbor Kmetijske podružnice za Zavrč in v odbor krajevne organizacije SLS. Bil je veren kristjan, navdušen bojevnik SLS, skrben gospodar ter dober oče svoje družine. Da ga je ljubilo vse, je pa pokazal njegov pogreb. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Naše sožalje N. v m. p.! Kako radikalno-samostojni župani gospodarijo. Lansko leto je župan Troha naročil v imenu občine Zavrč od žitnega zavoda v Ljubljani 1 vagon koruze za našo župnijo. Koruzo je razdelil, denar pa pobral — a koruze ni plačal žitnemu zavodu. Ta zavod je sedaj pri davčnem uradu v Ptuju ostavil vse doklade za občino tako dolgo, dokler ne bo dolg črez 88.000 plačanih, kar bo trajalo blizu pet let. — Za zvonove je pobiral denar, ga sam porabil, za koruzo tudi tako. Kako je na pošti dvigal denar, to bode najbolj vedel dr. Janžekovič. — Državno pravdništvo kje si.
Volitev župana in svetovalcev v Zavrču. Dne 14. 9. je bil pri nas za župana izvoljen vrl mladenič Martin Rihtarič, načelnik krajevne organizacije SLS, predsednik mladeniške Marijine družbe in izvrsten cerkveni pevec (tenorist). Tudi svetovalca: Josip Kokot in Mirko Kopša sta zavedna pristaša SLS.
Zborovanje vojnih invalidov, vdov in sirot v Celju. V nedeljo, dne 14. 1. m. so v nabito polni dvorani hotela »Beli vol v Celju zborovali vojni invalidi, vdove in sirote. Glavne njihove zahteve so bile: takojšnje sklicanje narodne skupščine ter postaviti kot prvo točko dnevnega reda invalidski zakon. Dotolj je šestletnega čakanja, dovolj lepih besed, pisanja in obljub. Zahtevali so dejstev. Nadalje je abor •noglasn« skianil, da «o pošlje bre*
razlike strank, potom časopisja zahvala oaioa, ki so se udeležili dne 31. avgusta t. 1. sestanka bivših vojakov na Brezjah in ki so kot velika skupina izven invalidskih vrst, zahtevali takojšen sprejem invalidskega zakona. Pokazali so s tem da pojmujejo stan vojnih ¿rtev, kajti bili so priča ko so padali očetje sirot, priča, ko so padali možje sedaj zapuščenih vojnih vdov in priča, ko je peklensko orožje trgalo ude od telesa nekdaj zdravih mladeničev in mož. Zborovanje je poteklo povsem mirno in dostojno ter napravilo na občinstvo globok vtis.
Gospod narodni poslanec Vrečko sprejema stranke svojega volilnega okraja (sodni okraji Kozje, Rogatec, Šmarje in deloma Sevnica), ako narodna skupščina ne zboruje, vsak torek od 9. do 12. ure v kaplaniji v poso-jilniških prostorih v Šmarju. Kedaj zboruje skupščina, razvidite iz časnikov. Na gospoda poslanca se obračajte osebno le v tem času.
Razno iz št. Ilja pod Turjakom. Dne 10. t. m. se je poročil vrli in blagi mladenič, prednik mladeniške Marijine družbe, bivši predsednik tukajšnjega Orla, Ivan Tovšak z Marijino družbenico in načelnico Dekliške zve ze, Antonijo Vavkan. Mlademu paru, kremenitemu po značaju, vztrajnemu na borbenem delu za katoliška načela želimo obilo božjega blagoslova. Pri zadnjih obč. volitvah sta bila ponovno izvoljena za župana: v občini Št. Ilj g. Ivan Čas iz Dovž in g. Franc Planinšec v občini Mislinje. Oba sta neustrašena pristaša SLS. Pa tudi drugi svetovalci in odborniki so po večini naši. Žveli! — Dne 14. t. m. se je vršila tu ob obilni udeležbi orlovska telovadna prireditev, pri kateri so sodelovali bratje Orli iz Starega trga in iz šmartna, ter sestre Orlice od ravno tam. Vsem, ki so pripomogli k tako lepi prireditvi, kličemo: Bog plačaj!
Na Ložnem, župnija Sv. Florjan pod Bočem se je vršil v nedeljo, dne 14. t. m. shod SLS. Poročal je gosp. poslanec Vrečko. V nad eno urnem govoru je obrazložil stari režim in deklaracijo nove vlade. Na predlog kmeta Franca Ducman, kateri je shodu predsedoval, je bila soglasno sprejeta zaupnica Jugoslovanskemu klubu. Na koncu je spregovoril gospod poslanec še o občinskih volitvah in nas navduševal, da tudi mi storimo v nedeljo svojo dolžnost in volimo pristaše SLS. Ogromna večina občin v Sloveniji je v rokah SLS. Tudi vrli Šentflorjančani se ntenda ne bodo dali osramotiti, da bi volili nasprotno. — Največ rovari proti naši stranki sedanji župan Perkovič. Njegovo popivanje po gostilnah in surovo postopanje s svojo dobro družino, pa menda ni priporočilo, da bi mu zaupali načelstvo občine.
Iz Laškega okraja. Pred kratkem je prinesla »Domovina« grd in hujskajoč članek zoper na'"o SLS. To je bilo ob priliki desetletnice svetovne vojne. Svetujemo demokratom, naj primejo urednika »Domovine« za ušesa, sicer bomo objavili imena in dejstva, katera bodo pokazala marsikaterega odličnega demokrata v popolnoma avstrijski luči. »Domovina« zapomni si, iz steklene hiše ni varno na mimoidoče kamenje metati.
Volitev župana in svetovalcev v občini Golobinjek pri Planini. Vložena je bila samo ena kandidatna lista Slov. ljudske stranke. Pri volitvi župana dne 3. t. m. je bil izvoljen poprejšnji župan Miha Romih, posestnik na Selah; svetovalcema sta pa izvoljena Miha Doberšek, posestnik v Doropolju in Frančišek Žibret, posestnik v pristavi. Vsi odlični pristaši Slov. ljudske stranke.
Izid občinskih volitev v kozjanskem okraju dne 14. septembra 1924 je sledeč: Sama lista SLS je bila vložena v sledečih občinah: Loke, Planinskavas, Dobje, Presečno Virštanj in Verače. V občini Pilštanj sta bili vloženi dve listi SLS in sicer ena SLS, druga pod naslovom »starotržki katoliški kmetje«. Prva je dobila 21 glasov (3 odbornike) in druga pa 38 glasov odbornikov). Buče: SLS 100 glasov (8 odbornikov) SKS 18 (1). Kozje: SLS 22 (2), Gospodarska SLS (mešana) 56 (5), SKS 32(2). Zdole: SLS 45 (6), Kmetijska stranka 15 (1). Dfenskorebro: SLS 79 (8), SKS 15 (1). Sedlarjevo: Kmetska gospodarska skupina SLS 37 (5), SLS 8 (1), Del. zveza SLS 12 (1). Imeno: SLS 39 (4), lista »Dobro gospodarstvo« SLS 36 (3), in zveza posestnikov občine Imeno 27 (2). Sopote: SLS 30 (4), SKS 19 (3). Križe: SLS 56 (6), SKS 35 (3). Koprivnica: Kmetska delavska stranka SLS (mešana) 41 (6), SLS 7 (1). Podsreda: SLS 56 (6), Narodna gospodarska 38 (3). Gorjane: Samostojna gospodarska 1 (0), SKS 61 (8), SKS 15 (1). Podčetrtek: JDS 36 (4), SLS 21 (3). Prevorje: SKS 35 (6) SKZ 22 (3). Občina Veternik samo lista SKS. V občinah Sv. Peter pod Sv. Gorami in Lastnič se vršijo volitve v nedeljo, dne 21. t. m. V občinah Sv. Vid pri Planini in Zagorje bodo volitve ponovno razpisane, ker so bile liste prepozno vložene. Slovenska ljudska stranka je pri teh volitvah dobila na novo v roke tri občine in sicer Virštanj, Verače in Sopote. Napredovala je pa v šestih občinah. Omenjamo, da so to uradno ugotovljene številke, osobito velja to za občine Koprivnica, Zdole in Sopote.
V Št. Petru pod Svetimi Gorami je bil v četrtek, dne 1-. septembra, zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke in Kmetske zveze. Poročal je poslanec dr. Hohnjec. Govorili so še g. kaplan Krušič in mladeniča Zorenč in Gubina. Razgovor je v glavnem imel za predmet občinske volitve, ki bodo dne 21. septembra.
Sv. misijon v Sromljah. Od 31. avgusta do 7. sept. smo tu obhajali po dvajsetih letih zopet sv. misijon, ki sti ga vodila preč. gg. misijonarja od sv. Jožefa nad Celjem, namreč preč. g. Kitak in preč. g. Selič. Ljudstvo se je svetega misijona z veliko gorečnostjo udeležilo. — Obhajancev je bilo 1900. Bodi na tem mesfu preč. gg. misijonarjema še enkrat izrečena zahvala za ves njun trud. Cerkveno predstojništvo in županstvo v Sromljah.
Občinske volitve v Koprivnici. Dne 14. 0. »o bile občinske volitve, pri katerih je SLS prišla v toliko do

veljav», da si je priborila svojo skrinjico vkljub velikim inteigam občinskega predstojnika. Ker niti kandidati niso šli vsi volit, ni bila zaželjenega uspeha. Sedaj pa naj gospod župan vzame polomljeno občinsko škropi'nico ia naj ohladi preveliki ogenj koprivniških ko-immistoT, vzame pa naj tudi žgočega kropa, da bode -vzbudil zaspane pristaše KZ. — Koliko se je zanesti nanje, kaže vzgled, podpredsednika KZ M. Toplišeka.
Zahvala sklicateljev sestanka bivših vojakov iz svetovne vojne na Brezjah 31. avgusta t. 1. Vsem. ki so pcmagali prirediti krasno uspeli sestanek dne 31. avg. na Brezjah in vsem tovarišem, ki so se ga udeležili, izrekamo prisrčno zahvalo! Obenem sporočamo, da smo «d prebitka darovali 1000 D društvu invalidov, 1000 D vcjnim slepcem (od teh je bilo 544.50 D posebej v ta na en; n zbranih na Brezjah), novo izvoljenemu odboru, ki naj bi dalje deloval v smislu sestanka," pa smo izročili ©s!alo svoto, v kateri je vključenih 1268 D, nabranih za spominsko ploščo na Brezjah. Prosimo vse Slovence, da cd! oru pomagajo z darovi izvrševati njegove dobrodelne namene v korist tistim, ki so vsled vojske največ trpeli. V odboru, izvoljenem 31. avgusta na Brezjah so gg.: Colarič (predsednik), Bonač, Hafner, Jovan, Mati-čič, Mihevc, Pavlin, Šturm, Wagner, 1 invalid (ki ga določi društvo invalidov). Ljubljana, 12. septembra Î921. Sklicatelj.
Pripravljalni odbor za I. slov. Marijanski kongres v Ljubljani proti vse preč. gospode, ki so prejeli izkaznice za polovično vožnjo, da bi čimprej odposlali denar preostale izkaznice odboru v Ljubljani, da more zaključiti račune. Stroške pošiljanja si zaračunajte. Ako kdo ni prejel položnice, naj jo naroči pri pripravljalnem odboru ▼ Ljubljani.
Pri voliivi župana na Ljubnem in vseh štirih svetovalcev SLS so darovali župan ter odborniki za Dijaško večerjo v Mariboru 130 D. Hvala in odbor prosi za posnemala«.
[ti.j
MARIBORSKA POROTA.
Dne 9. septembra se je pričelo zasedanje mariborske porote. Kot prva se je že tretjič zagovarjala pred porotniki Roza Trop, obtožena radi požiga. Svoj zločin je storila pred 13 leti, ko je 11. avgusta 1911 zažgala gospodarsko poslopje veleposestnika v Obrežju pri Središču, Ivana Ravšl. Napravila mu je s požigom ogromno škodo, ki je znašala takrat 12 tisoč kron. Požigalke niso mogli dolgo izslediti, dokler je ni pred približno enim letom izdala njena sestra, ker sta se sprli radi pn vžitke. Tropova je prišla pred poroto, pa je tajila, radi česar je bila razprava preložena. Pri drugi razpravi je bila obsojena na 6 let ječe, sodbo pa je višje sodišče v Zagrebu razveljavilo. Pri tretji razpravi je bila končnoveljavno obsojena na 3 leta težke ječe.
Zahrbtni napad. Istega dne se je zagovarjal posestnikov sin Ivan Brumec iz Št. Janža na Dravskem polju. V noči 14. oktobra 1923 je napadel Ambroža Brumna radi klica »auf biks« ter ga udaril iz zasede z vozno ro-iico po glavi. Prizadel mu je težko poškodbo. Pred poroto se j« zagovarjal s silobranom, kar pa so priče zamikale. Radi nameravanega uboja in ker je ukradel v preiskovalnem zaporu svojemu soujetniku 100 D, je bil Brinne« obsojen na 2 leti težke ječe.
Svojega tekmeca ubil. Pohorskim kmetom je še do-fero v spominu umor, ki se je dogodil pri Sv. Lovrencu na Pohorju dne 6. julija. Sedaj se je zagovarjal morilec Mariin Turk pred porotniki. Turk je bil lovec na Re-«enj*ku; ae nad tri leta je gojil ljubezen do Veronike Fijavškove, katera ga pa zadnji čas ni več marala, ampak je raje videla Žagarja Alojzija Pačnika. V nedeljo, dne 6. julija ponoči sta se sešla oba tekmeca pri Fijav-fSevih. Prišlo je med obema do prerekanja, katerega je končal Turk s tem, da je ustrelil Pačnika z lovsko puško v trebuh. Pačnik je kmalu umrl. Turk se je zagovarjal pred poroto s silobranom in je bil radi tega obsojen aanio na 6 mesecev ječe.
Detoaeor. V Čruclavcih v Prekmurju je služila pri posestnik* Josipu Pitan dekla Lina Krčmar. Bila je noseča, len porodila moško dete, ne da bi kedo zvedel za njen porod. Posestniku se je to čudno zdelo ter je prijavil eadevo orožnikom. Tem je Lina porod priznala, *»r pokarala dete, katero je imela skrito v nekem zaboju med plevami. Na truplu so se poznali znaki davljenja ia Krčmarjeva je priznala svoj zločin. Obsojena je bila na 3 leta težke ječe.
Fantovski pretep. Dne 27. julija t. 1. je prišlo v Framu v Turnerjevi gostilni do pretepa med delavci in kmetskimi fanti. Pretep je nastal vsled spora med delavcem Francetom Kobale in kmetskim fantom Fran-«om Pleško. V pretepu je Kobaletov brat Janez zasadil aož Plešku v hrbet ter mu prerezal srednjo odvodno žilo, radi česar je ranjenec črez par dni umrl. Med preiskavo je hotel celo krivdo prevzeti nase obtožencev brat Anton, menda da se reši vojaščine. Kljub temu je bil Janez Kobale obsojen na 18 mescev težke ječe.
Mladi tatovi. V Ljutomeru so neznani tatovi vlomili dne 4. avgusta t. 1. v mlekarno Ljudovika Mohorič. Ker niso mogli odpreti blagajne, so ukradli več tehtnic ter poškodovali več predmetov v pisarni. Tatovom so prišli orožniki na sled v hlevu Ivikeca v Ljutomeru, kjer so našli tehtnico. Kikecov hlapec, Štefan Košak je priznal, da je izvršil vlom v družbi z 18 letnim Igna-cem Žnidarič in 20 letnim hlapcem Mihaelom Hladen. Vsa čedna družba je bila pred poroto obsojena in sicer Košak na 18, Hladen na 20 in Ignac Žnidarič na 24 mesecev je&e.
Taja» razprave. Dne 11. septembra so se vršile kar tri laja« raaprave radi posilstev. Alojz Kenc, 31 letni hlaj»»c ia Mote pri Ljutomeru je bil obsojen na dvo leti iežka kovaški pomočnik Jamaj Falež iz Zgornjo
Polskave radi prestopka zoper nravnost na 1 mesec strogega zapora, razprava proti Petru Merčnik pa je bila radi zaslišanja prič preložena.
Uboj. Na Belo nedeljo se je vršilo pri Sv. Trojici v Slov. goricah blagcslovljenje novih zvonov. Na slavnost je prihitelo v trg mnogo ljudi, zlasti knietskih fantov, ki take prilike radi porabijo za pretep. In res je prišlo tudi ob tej priliki do pretepa, ki se je končal z ubojem. Josip Kukovec, 25 letni delavec je zaklal z nožem Janeza Nekrep, ker je klical fante na korajžo. Zasadil mu je nož v vrat, da je Nekrep vsled izkrvavljenja umrl. — Kukovec je bil radi uboja obsojen na dve leti ječe.
Nasilen zet. V Žabjeku se je priženil k Kostanjevcu zidar Mihael Rašl. Med 81 letnim tastom in zetom so kmalu nastali prepiri, ki so slednjič privedli do tega, da se je hotel stari Kostanjevec izseliti. Dne 26. maja je prišlo radi tega med tastom in zetom ponovno do prepira, v katerem je Rašl v jezi sunil tasta po stopnicah, da je ta obležal na tleh. Ležečega je še udaril parkrat s kolom in mu polomil 6 reber. Kostanjevec je dobil ra to pljučnico, na kateri je umrl. Pred poroto je obdolženec svoje dejanje skesano priznal. Porotniki so potrdili vprašanje usmrtitve brez sovražnega namena in Rašl je bil obsojen na 6 mesecev ječe.
Železniški tat. Otmar Lorger je sin premožnega peka iz Ptuja. Učil se je tudi sam pekovske obrti, ker mu pa delo ni ugajalo, je hotel živeti na tuj račun in vrgel se je na tatvino. Že pred vojno je bil kaznovan, po vojni je pa zopet kradel. Tatvine je najraje izvrševal na železnici, kjer je kradel iz vagonov razno blago. Zadrževal se je v Avstriji in v Mariboru, kjer ga je slednjič izsledila roka pravice. Pred poroto je bil obsojen na tri leta težke ječe.
15 letni ropar. Dne IS. septembra se je zagovarjal pred porotniki komaj 15 let stari, pa že silno izprijeni fanlalin Doneš Bolek. 4. maja t. 1. je oropal v gozdu med Križevci in Peskovci 75 letnega starčka Štefana Kardoša. Vrgel ga je na tla ter mu vzel 2000 dinarjev. Bolek je bil obsojen na tri leta težke ječe.
Z nožem v hrbet. V Melincih v Prekmurju je dne 18. junija zabodel z nožem France Kiizma Ivana Huz-jan. Do uboja je prišlo samo radi tega, ker je v gostilni Ivana Kuharja Huzjan zaklical, da se ne boji deset Kiizmanov. Kiizman se je zagnal z nožem v roki za Huzjanom in ko je ta padel, mu je zasadil nož v hrbet. Huzjan je kmalu umrl, Kiizmana so pa aretirali; pred poroto je bil obsojen na 4 leta ječe.
Nevaren vlomilec. Istega dne se je zagovarjal brezposelni 21 letni Alojzij Čep, ki je izvršil s svojim tovarišem Vinkom Kriegerjem več vlomov na Štajerskem. Drzen je bil vlom v poslopje Elizabete Muhleisen na Metavi ,kjer sta napravila bogat plen ter oškodovala lastnico za 9000 D. V Zgor. Voličini je Čep iz graščine Hrastovec odnesel razne starinske predmete v vrednosti 10.000 dinarjev. Tretji vlom sta izvršila na Slemenu, kjer sta iz graščine Viltovž odnesla za 90.000 dinarjev raznih predmetov. Čep je bil obsojen na tri leta težke ieče.
Postvetovalno zborovanje (anketa) vinogradnikov in vinskih trgovcev se je vršilo na poziv poljedelskega ministra dr. Kulovca v pondeljek v Beogradu. Zborovanje otvoril sam poljedelski minister. Iz Slovenije so se udeležili ankete: Robert Košar, dr. Basaj, veletrgovci z vinom čuček in vinarski ravnatelj Puklavec. Natančni potek ankete in resolucije prinesemu v prihodnji številki.
Sadjarji, pozor! Prvovrstna, zdrava zimska jabolka bo nakupovala Gospodarska zadruga v Mariboru in sicer v zabojih po 20—25 kg. Vsak zaboj po 20—25 kg sme vsebovati samo eno vrsto jabolk, eno velikost, skupno barvo in zrelost. To je edini način, da bomo lahko potom zadruge pospeševali izvoz našega okusnega sadja. Sadjarji, ki hočejo prodati jabolka in orehe, naj javijo približno množino načelniku Gospodarske zadruge Franjo Rudi — Pesnica potom dopisnice. Lahko pa javijo količino tudi ustmeno pri trgovini Klajnšek in Pe-nič — Vetrinjska ulica — Maribor. Jabolka in orehi se bodo plačevali po dnevni ceni. Taisti pa, ki hočejo glede cen doseči več kakor dnevno ceno, naj dajo jabolka na komisijo in potem bodo deležni skupnega dobička. Jabolka, ki ne bodo odgovarjala predpisu, ne bodo prevzeta. Orehi se bodo nakupovali v vsaki množini. Zaboje za jabolka je dobili pri Gospodarski zadrugi v Vetrinjski ulici. Franjo Rudi, Pesnica — Maribor.
Vojnik. Podružnica sadjarskega in' vrtnarskega društva priredi v nedeljo, dlje 5. oktobra t. 1. v posojil-nični dvorani sadni ogled za tukajšnjo okolico. Otvoritev ob 8. uri. Vstopina 1 D, za otroke 50 p. Sklep v torek, dne 7. oktobra z razdelitvijo nagrad in licitacijo razstavljenega sadja v prid društva. Sodelovanje je obljubilo več strokovnjakov. Kupci se vabijo.
Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesta I. 25—27 D, II. 22—24 D, lil. 20—21.50. Teletina I. je po 27—30 D, II. 22—75. Svinjina je po 30—40 D. Konjsko meso: I. 12—15, II. 8—15. Kože: 1 komad konjske kože 175—200, 1 kg goveje 15—17.50, telečje 27.50—30, svinjske 10, gornjega usnja 100—175, podplatov 75—100. Perutnina: 1 majhen piščanec 20, večji 75, kokoš 25—30, raca 35, gos 60—70, puran 75, domači zajec 15—50. Žito: 1 kg pšenice 4, rži 4, ječmena 3.75, ovsa 3.75, koruze 4, prosa 5. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 7, št. 2 6.50, št. 5 6, št. 6 5.50, št. 7 4.50, prosene kaše 7, ješprenja 6—13, otrobov 2.25, koruzne moke 4, koruznega zdroba5—6. Krma: sladko seno 50—75, ovsena slame 34—30. Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 17«—200, m»kkih 100-175.
Žitni trg. Nenaden dvig našega dinarja, za katere-
, ga plačujejo na curiški borzi že 7 centimov in še več, ni j mogel ostati brez vpliva na trgovino z žitom. Inozemski izvozničarji, ki so kupovali naše žito po izredno ugodni ceni vsled nizkega dinarskega tečaja, so sedaj nenadoma prenehali z nakupovanjem. Čakajo sedaj na ponovili padec; radi tega trgovina precej počiva ter se omejuje na domači konzum, dasi se nekaj žita vseeno proda v Čehoslovaško in Avstrijo. Ker pa je dvig dinarja po vsem opravdan in se bo naš denar sigurno obdržal na sedanji višini, bo inozemstvo vsled pomanjkanja žita prisiljeno, kupovati pri nas. Naši kmetovalci, in trgovci to dobro vedo in zato tudi ni opažati, da bi žitne cene znatno padale. Edino trgovina s koruzo je živahna. Delajo se pogodbe že za dobavo nove koruze, ki bo sposobna za trgovino še le v decembru, ker prej še ni suha. Moka se nudi v večjih količinah, dasi je upo-treba neznatna. Nulerica se prodaja po 5.60—S.9d D za 1 kg. Pšenica se prodaje po 340—355 D. Pivovarniški ječmen je po 350—360 D, fižol, izbran se prodaje po 430—475 D. Oves ie po 265—275 D.
Hmelj. XIII. brzojavno tržno poročilo: Nürnberg, 10. septembra 1924. Prodanih 250 bal; prima hmelj nespremenjeno čvrsto; drugi mirno. — Žatec, ČSR., 11. septembra 1924. Zelo čvrsto — rastoče cene — do 2000 čK za 50 kg.
Hmelj. XV. brzojavno tržno poročilo: Nürnberg, dne 15. septembra 1924. Čvrsto, hmelj lepe barve za 10 zl. M višje. Žatec, ČSR., 15. septembra 1924. Zelo čvrsto — cene od 2000—2300 čK za 50 kg — na kmetih se pod 2000 ne prodaja.
Hmelj. XVI. brzojavno tržno poročilo. Nürnberg, dne 16. septembra 1S24. Prodanih 500 bal — plaeaje se za srednje blago toliko, kot včeraj za prima 209—270 zlatih mark za 50 kg.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 69—70 D, čehoslovaška krona 2.11 D, francoski frank S.85 B, italijanska lira 3.15 D, 100 avstrijskih kron 10 para. V Curihu znaša vrednost našega dinarja 7.35 centiaaov.
Kdor bo zidal, plozor! Kdor hoče zidati poslopje, katerokoli ter si pri zidanju želi prihranili 25 «dstot. na opeki, pesku, apnu in delu, naj se posluži novega načina zidanja z navadno zidno opeko, katera sta«»vanja so zdrava, suha, trpežna, po leti hladna, po eiiai topla, naj piše po obširna, brezplačna pojasnila na aaslovr Dragotin Korošec, stavbeno podjetje, Rečica ob Faki. (Za stroške priložili 2 D.)
Za kmetovalce. Ne čakajle da Vam bodo Vaši prašički oboleli. Da Vam ne bodo nikoli oboleli, je potrebno čistiti hlev in polagati najmanje vsaki teden po ea mali zavitek »Mastelina«, katerega dobite pri Vaših trgovcih. Prašiči bodo jedli tudi najslabšo hrano in se hitro odebelili. Na to Vas opozarja današnji inserat.
OooisL
Sv. Ana v Slov. goricah. Dne 8. t. m. je Yrl našinec
Andraž Žižek, posestnik na Ščavnici dal slovesno blagosloviti lično kapelico Božjemu Srcu na čast. Ob tej priliki se je očitno s celo družino posvetil presv. Srcu Jezusovemu. Veseli gostje so zložili za domače Bralno društvo 100 D. Hvaležni Bog plati! Imenovani redbini pa obilo blagoslova.
Ljubečna pri Celju. Dobro znana firma opekarne Svetec je darovala šoli v Ljubečni lep bronast zv»a. — Daritelju v imenu šolske mladine iskrena hvala. — Šolsko vodstvo.
Laško. Gospod urednik, priporočali ste že nam, da ni vredno, da bi se odgovarjalo listu kot je »Dom»vina«. Ubogali smo Vas. Pa, če bi molčali na podle laži in osebna obrekovanja v zadnji »Domovini«, mislili bi vi, ti prešmentani so pa v Laškem zaspali. Pa teaau ni tako. Pazno zasledujemo vsak korak tukajšnjih demokratov in orjuncev. Spoznali smo osebno poročevalca »Domovine«, vendar so za nas brez pomena. Vsi co pa na takih mestih, da jim ni treba telesno delati. Pa zakaj bi? Ko se pa duševno čutijo tako zmožne, da so se vrgli na polje časnikarstva in se tako ponudili svetovno znanemu listu (po lažeh) »Domovini« za poročevalce, kjer razvijajo svojo bujno fantazijo iz 16. stoletja. — Največkrat se oglašajo dopisniki na kožo občine Sv. Krištov, kjer stalno pišejo o nekem blatu. Gotovo gai ima dopisnik mnogo pred svojim pragom, največ pa v glavi, da ga tako vsak teden nabavi potrebno količino »Domovini«. Zadnja številka tega lista piše tudi razna podtikanja o načelniku SLS za okraj Laško, gospodu Mihaelu Hrastniku, kjer trdi, koliko mu nese lesna trgovina. Pred oblastjo pa se lahko dokaže, da gospod Hrastnik še danes zmiraj dražje plačuje leš kot pa trgovci v Laškem. Očita mu, da je županov namestnik občine Marija Gradec, cerkveni ključar itd., kar vsi lahko takoj spoznamo, da je dopisnik »Domovine« lagal. Vprašal je vaš dopisnik g. Hrastnika, ako si bo iskal zadoščenja od tega lista? Odgovoril mu je: O moji poštenosti naj sodi ljudstvo ne pa dr. Žerjavova »Domovina« in njen dopisun. Dopisniki »Domovine« pa naj le naprej lažejo, da si tako čimprej zaslužijo odlikovanje — red zadnjega liberalca. Mož ima prav!
Msribtr, Aleksandrova cesta 9,
zopet ordinira od 9.—11. predp. in od 2.—4. pop.
MALA OZNANIUL
Najlepše slike za nagrobne Izjava. Podpisani nisem plačnik
Gornji Radgoni.
1156
Kamne natančno posneto na por celan, izdeluje najtrpežneje zna ni umetn. zavod Ant. Hofmann,
nobenih dolgov, katere bi utegnila napraviti moja žena Ivana Hrašovec na moje ime. Jakob
Krojaškega vajenca sprejme[Prodajo se kmetijski pridelki: takoj Fr&nc Jančar, krojač v j jabolčnik, pristen z žlahtnih Karlovi Vari. Naročila za Jugo- Hrašovec, Gornji Cmurek.
IKe se priden in trezen hlapec Brednje starosti k par konjem. Plača dobra, hrana in stsno-vanje v hiši. Poizve se v uprav-ništvu SI. Gosp. 1137 3-1
2 | jabolk. Namizna jabolka v vagonih in specijalna, fina pozna v zabojih. Semenska pšenica »dioseška«. Vlasteliastvo Kostrivnica, pošta Podplat-Rogatec.	1195
Trgovskega nženca sprejmem teko j v trgovino manufakturnega in špecerijskega blaga, kakor tttdi starejšo kuharico, katera je zmožna pri večjem posestvu samostojno delovati. Zglasitev osebno ali pismeno pri tvrdki Alojz Krainz, veletrgovec in veleposestnik v Ljutomeru. II43 3-1
Ifiče se rrtnar-ekoaom za letno službo. Ponudbe s spričevali na Vlastelinstvo Kostrivnica, pošta Podplat-Rogatec.	1194
Stanovanje zastonj dobi, kdor kupi hišo v Mariboru za vsako obrt pripravno. Naslov v uprav-mištvu.	¿s 1202
Lepo malo posestvo se proda. Več pove Jakob Potočnik, Pra-gersko.	ngi 2
Trgovina ali samo inventar se preda. Vpraša se v trgovini Smetanova ul. 54, Maribor. u85
Lepo malo posestvo, pri cesti, v krasni legi, blizu kolodvora in cerkve, primerno za vsak posel, je na prodaj. Stanovanje takoj na razpolago. Spodnje Hoče 46.	1193
Rodovitno posestvo, eno uro od Maribora, na katerem se lahko redi 12 glav živine, se ugodno propa. Pojasnila daje Soneovald Maribor, Grajski trg 2. 1200 2
Če greste v Maribor, oglasite se v Narodnem domu pri novem gostilničarju Osetu. 1188 4
slavijo sprejema in preskrbuje Informacijski biro »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 1. Ceniki na razpolago.	1013
Veijo množino debelih, smrekovih hlodov kakor tudi stoječi ies, kupi Matija Obran, električna žaga, Maribor, Loška ulica it. 15.	1003 8 -1
5 , , . , . u , , , • Suhe gobe, brinjevo olje in tirolske torbe, nahrbtnike in jer-1 iol ku°uje po najvišjih dnevnih mene za knjige priporoča Ivan cenah ter prosi za povrnjene Kravos, Maribor, Aleksandrova | ,onudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj ce8ta '3-_»51 3 j	87O 26-1
Vinske sode, zelo dobro ohra- flj pcdpisaca Alojzija Reis-njene v velikosti od 3OO-I 800	Sv. Jakob v Slov. goricah,
litrov prodaja po zelo ugodni, javljam, da nisem platnica za Kralj v Ormožu.	1152 2 „¿omur, ki bi ca moje ime de-
Sadno drevje in treje nudijo I. slovenske drevesnice in trs-nice Dolinšek, St Pavel, Sav. dolina. Jamstvo za rast! Zahtevajte poaudbe!	1160 6
Brusimo britve, škarje, nože itd. Električna brusarna (v brie-nici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19.	1116
tal kakšne dolgove ali si izposojal denarje. Alojzija Reisman.
nnunmmtm
Trgovisa
: Jožef Farkaš :
Sv. Jurij ob Sžsviici
priporoča veliko izbiro no-vodošlega blaga vseh vrst po znižanih cenah.
Sešite obleke damačega izdelka.
xnxutouxMxn
tossrirajfe!
kupim vsako množino po najvišji ceni. Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na
I¥AN SE¥ER, YELENJE
E 1875-24-5
Dmibml oklic.
Dne 22. septembra 1924 od 8. ure zjutraj naprej in
naslednje dni se bodo prodale na javni draabi sledeče
stvari in sietr:
Dne 22. septembra ob 8. uri pri Sv. Lovrencu aa Pohorju št. 27 6 parov težkih konj, 3 koleslji, sani, 1 pisalni stroj, 1 pisalna miza, 1 blagajna, različna hišna oprava.
Na žagi v Rudečem bregu in na 'kolodvoru pri Sv. Lovrencu na Pohorju: bukovi, smrekovi, orehovi, kostanjevi hlodi, različne deske in late itd.
Prodajalo se bo samo proti takojšnjemu piačilH.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 19. avgusta 1294.
Odvetnik Dr. Anton Horvat
je otvoril novo odvetniško pisarno v Ptuju, M noritski trg št. 4, nasproti sodišča, v prostorih, kjer je bil preje notar g. Filafero oz. Strafela.
KmetieTposerl
Žaga venecijanka na stalni močni vodi, v bogatem gozdnem kraju, z dobrim poslopjem za vsako lesno industrijo sposobno. Zraven posestvo 4 orale. Se
S roda za ceno 250 000 dinarjev, iaslov v upravništvu. n85
Prodam posestvo, 8 oralov v : najlepši legi ob okrajni cesti, 5 minut od cerkve, šole in pošte; gospodarsko poslopje zidano in obokano, njive, travnik, vino-
trad in gozd, vse doma. Cena 5.000 dinarjev. Anton Kidrič, p. Makole.	1189 3
Lepa hiša z hlevom, Skednjem, vrtom in sadonosnikom, blizu postaje Orehova vas-Slivnica ali malo posestvo na Devini
frodam po zelo nizki ceni. — ojasnila daje lastnik Schneider, Devina, SI. Bistrica. I2O4 3
Proca se krasno posestvo, obstoječe iz 24 oralov zemlje z rozdom, 1 zidana lepa hiša, 1 Jesena, marof, kozoloc, svinjaki v itd. Veliki sadonosniki, približ-, na reja S goved. V bližini četrt; nre od Vodika pri Celju. Cena primerna. Kje leži posestvo pove gostilna Vrečko. 1158 2
Posestvo, 7 oralov in dobro idočo usnjarsko obrt da v najem ali proda Aloiz Kosi, usnjar v; Kuršencih p. Mala Nedelja. Prednost ¿majo Kranjci. 1108 3-1
Proda se lepa hiša v zelo prometnem trgu v Sav. dolini. Hiša ' je pripravna za vsako trgovino ^ ali rokodelca. Naslov v uprav- J ništvu.	II73 3

Tovarnafstroiew, livarna? 2 alexa Jn!kovin
FraniorFam
Maribor/Dvorakovaiulica!9
f,
-r^T^—.IT"'» Ml*
izdeluje mlatilnice, slamoreznice, sadne mline (sistem ,Dana;l'), reporeznice, vetr-njače, mline vseh sistemov, mline za grozdje, viteljna (Gopel) lastnega izdelka po konkurenčnih cenah. Transmisije, ležišča, jermenice itd. Dobavlja razne strojne dele vseh sistemov po vzorcih ali rizbah kakor tudi razne dele za polnojarmenike (Vollgatter). Prevzame popravila polnojarmenikov, strojev za obdelovanje lesa, motorjev, parnih in raznih drugih strojev. — Dobavi sivo in kovinasto litiao po
lastnih vzcrcih ali|risbah.	i&Sžšži?
VeSikiluspeh na letoinlem Itablianskem
iLveleseimii 1
P?**—-"■«■53SKSv -
SploInaFpozorRosft ra mols strsie! larocih zavečstilisoč
siirsarjgf zlasti iz Italija! === Pozor kmotie in posestniki vinogradov! =
Najnovejši stroi za trlenje sadja in grozdja (k miniran sistem), torej samo eden stroj.
C©«e bres k@rakia?@isc©!
Ne kupujte od agentov stroje, ker jih dobite v moji tovarni za 20 odstotkov
ceneje in povrh še boljše'
i

Na prodaj je dobroidoča go-stdna s trgovino in trafiko tik farne cersve, brez konkurence. Zraven 16 oralov zemlje, 12 o-ralov gozda, polovica za seč. Ostalo lepe njive in travniki. Naslov v upravn. II4I 2-1
Sodi 3, 4, 5 in 6 polovnjakov držoč, mala stiskalnica in žrmlje na prodaj. — Naslov v upravništvu.	1190 3
Menjam štajerski voziček za re-jeno svinjo in druga živila. — Sprejmem tudi učenca. Franc Ferk, sedlar, Maribor, Jugoslovanski trg 3.	u 80
Lovci pozor! Prodtm 4letnega lovskega psa istrijanske pasme. Cena 800 din. Andrej Gosak, posestnik, Vuhred 45. 1179
Proda se radi opustitve obrti nov levo-ročni in »Cylinder« šivalni stroj po nizki ceni. Ponudbe na »Stroj« Sv. Pavel pri Preboldu.	1186 3
Star« tračnice (šine) za gradbe kg 2-50 D se dobi v Mariboru, Vrazova ulica 9, III. nadstropje, vrata 8.	1199 2
Veijo množino sadnega drevja, jabolčne in hruškove divjake ima na prodaj L. Gllnšek, Sv. Uj, p. Velenje.	1191 4
Globoko potrtim srcem5 naznanjamo vsem1 sorodnikom, znancem, prijateljem in prijateljicam tužno vest,. da je naša nepozabna hčerka.gdč.,
.wi;
m

-m
zasebna učiteljica -
"--------— -	v- —srtVTMN- f~~" T-
v starosti 20 let, dne 9. septembra 1924 ob S. uri po kratki, a mučni bolezn', previdena s sv. zakramenti Bogu vdano v Nisu v Srbiji mirno v Gospodu zaspala.
Blaga pokojnica je bila po vlč. g. Don Franju Sivič, kat. duhovniku, po obredih kat. Cerkve dne 11. sept. 1924 v Ntšu pokopana.
Zahvaljuiemo se vlč. g. Don Fr. Sivič, kat. duh. v Nišu, za pogreb in vse izkazane zaslugi rajni, za daritev sv. maše zaduSnice, za blagokotno obvestilo starišem itd.
Zahvaliti se moramo tudi veleč. g. ministru na raz p Nikoli Urumovič, da je preskrbel vse potrebno za pogreb itd.
Vsem zgoraj imenovanim se izreka najtoplejša zahvala, vsem znancem pa jo priporočamo v molitev in blag apomin.
Sv. Jurij ob j. ž., dne 15. septembra, 1924.
Žalujoči Mihael in Antonija Novak, stariši, ter bratje in sestre.


m
í

m
P^naivišji dnevni ceni
kupuje
fjžol, koruzoilsuhe gube, orehe In pozna jabolka
f tvrdka
Skerbec&Gaspari.Maribor.
Slaksindratia cesta 19. _____
Tam dobite prvovrstno specerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
Gotovo še ne veste,
da kupite vsakovrstno usnje izvrstne kakovosti in najboljše podplate, lastne izdelave (špecialiteta!) po najnižjih dnevnih cenah edinole v trgovini
JOSIP PIRiCH, MARIBOR,
Aleksandrova c«$ia 21.
Istotam se kupujejo sirove kože vseh vrst po najboljši!» dijevnih eenah in se sprejemajo vsakovrstne kože proti malenkostnemu plačilu v uslrojenje. Sprejemajo se sirove goveje, konjske, telečje, svinjske, pasje, ovčje ia kozje kože tudi v izdelavo na boks-usnje. Cenjeno občinstvo se opozarja, da izdeluje zgoraj navedena tvrdka v s? kože v lastni tovarni, ki je opremljena z najmodernejšimi stroji, po nižjih cenah kakor drugod. Povdarja-mo, da se izdelujejo svinjske kože edinole pri zgoraj imenovani tvrdki im boks-usnje, kar drugja dpsedaj Je 10—1	ne delajo.	1008
i <?

V
Kaznovano obrekovanje.
»Opeke iz Račja nikar! Ta dela ti škodo in kvar.« Tako Jernej Vidu je čenčal. — A Vid — kakor volk je zarenčai, lažnjivcu klofuto je prismolil, z besedo tako je zasolil: »Opeke jaz kupil sem mnogo, preskusil je celo nalogo. Opeka iz Račja edina po ceni je, dobra in fina.«
70*


ZAHVALA,
Ob času žalosti, ob prebridki izgubi našega nepozabnega očeta, gospoda
Jožef» Tiišak
so nam neštete vrste blagih src lajšale našo bol. Ni nam mogoče izreii primerne zahvale vsakemu posamezniku, ki se je v tem času spomnil njega in nas, zato tem potom izrekamo vsem, koji so na kakšenkoli način odprli svoja srca njemu v spomin in nam v,tolažbo, najtoplejšo zahvalo. ~~
Sv. Anton v SI, g., dne 10. sept. 1924.
Žalujoči ostali.



ZSWQJ za
aspirino ve iaMete'
Niše aspirinove tablete "Wyk", znano sredstvo za ublaževar.je bolečin, dajemo od sedaj v promet v
ploščnaiih kartonih
po 6 in 20 originalnih tablet (na kojih je na obeh straneh v polkogu vtisnjeno "Aspirin 0.5"). Modro-bela-rdeča varstvena znamka, s katero je opremljen vsak originalni zavoj, ki ščiti pred ponarejevanjem. Odklanjajte vsak zavoj, ki ni opremljen z varsteno znamko.
Farbenfabriken vorm. Friedr. Bayer & Co. j Leverkusen b. Köln a. Rh, t
i-H"1
kamgsm in ševjot za moške in ženske obleke, belo, pisano inrujavo platno, ce-fir, blačevino, tiska-nino in razno manufakturo kupite najceneje in v velikanski zbiri v novourejeni in prezidani veletrgovini R. STERMECKI, Celje, št. 333. — Ilustrovani cenik za čevlje, klobake. obleke, perilu, odeje, lasostrižnike, britve in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj! Vzorce proti odškodnini! — Trgovci engros cene I

HO OritflW»!;

IP^-
S/
0,5
z m

M
Prvovrstne sode
v vseh velikostih, dobavlja takoj in poceni mehanična
sodarna
R. Pi«Mer-i& sin, Maribor.
Najceneje se kupi
usnje, čevlji in čevljarske potrebščine pri
Francu Hotel
v Ušlkcm trsu.
Prodajalnlca Tiskovnega društin
Slovenski trg 1 PTUJ Slovanski trg 1
ima na razpolago vse šolske knjige in vse druge šolske in pisarniške potrebščine.
JPepček fi# Tinček*
Pepček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Pepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k „Drofenikv v Celje" je.
Po kaj? ga vpraša Tine vljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudno, ker le tam se da tako poceni kupiti, da zamorem namesto ene dve obleki ' nositi!
m^mmmmmmmmmmMn
Trgovina z manufakturo in špecerijo :
SEVER,
VELENJE.
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deželo, za Velenje nasproti pošte v bivši dr. Skubčevi trgovec IVAN SEVER, znan povsodi.
A to se tiče tudi tebe mati, in tebe žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati štofa, hlačevine, druka, platna in drugo!
»Sem zadovoljen z blagom!« vsak poreče in zadovoljnost ključ je do sreče.
/t:]
Zamena oljnatih semen '' Nakup deželnih pridelkov
£ B Tt EZOVNIK,
trgovin« meJene*» blag«
Glavni trg Vojnik Glavni trg Ustanovljena 1897.
Priporoča svojo bogato zalogo manu-fakture, svilenih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne!
Nakup jajc
Nakup mleka
■mwo UHU» nman bsh .*	no» mM wklß.rx mujjuij «nt«» nxti nmz «ve-i	on» n»»«4, wm« mwrnr* nam m—mju| pum >ww
11
Nazn
Tiskarna sv. Cirila v
vljudno naznanja s tem p. n. župnijskim, šolskim, občinskim in vsem drugim uradom kakor tudi cenjenemu občinstvu, posebno pa še p. n. dijaštvu, da je otvorila dne 30. avgusta 1924
ribor

novo podružnico svoje znane trgovine s papirjem,
tiemicrefijcini in pisarniškimi jsdn&šfšnami v hi!i Mružne Sasiodarske banka na Uisksaidravi cesti
štev. 6, \iizti isnnšksnsku cerkvijo.
Vr tej podružnici se dobijo tiskovine, yse pisarniške, šolske in uradne potrebščine kakor v
stari trgovini na Koroški cesti št. 5.
Knjigarna Cirilo ve tiskarne
se nahaja od zdaj zanaprej samo v novi bančni palači pred frančiškansko cerkvijo,
Aleksandrova cesta 6. Le tam se "dobijo od zdaj vse
il
mmJ
za gimnazijo, realko, učiteljišče in trgovsko šolo ter za meščanske in ljudske šole.
Stara trgovina Cirilove tiskarne
na Koroški cesti št. 5 ostane tudi še za naprej in se dobijo tam vsi predmeti kakor tiskovine, papir, pisarniške in šolske potrebščine, trgovske knjige, molitveniki, devocionalije itd.
Za obilen obisk v stari trgovini in v podružnici se cen j. občinstvu najvljudneje priporoča
tili IUI Hü i»« im du HU HUHU HUHU HU HU HU H"
rail m aman« taw i>nw hnrae mra« fumxm uukb/z Iktaxa, mtatuB. um tmmrrS ihm mmm.A sawn wmwfl twnraa uh>« vtjm. .«um* iwans w«d km» tamort ittmum OHM hm »nl *r«wm mrm*

Opekarna Laitersberg pri Marboru
išče gmotno dobrostoječe zastopnike za razpečavanje svoje izvrstno poznane, pri 1250 stopinj vročine žgane
„Laporit"-oseke
in sicer: zidne, zarezane, -svienerberške, dvojno zarezane in bobraste, za katere irpežnost jamči
10© S «t!
Ugodni plačilni pogoji.
THE REX CO,
Gradišče 100. LJUBLJANA GradiiSe 100 L._____ 5t«W<w It, 868 tat ~ SMaMstgfOB
iM,,.-
Specžjalna trgovina
irvovrstnili pisalnih in kopirnih strojev* rftSKE» ievalniS aparatov in raznovrstnih gisamSSIIl trebr/čin.
Pisalni stroji na obroke I
Kmetova Sel nmmrl
Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte s tam vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek za prašiče;
ft
AST
li
zakonita zavarovana znamka.
Dobi *t
Z malim zavitkom za 10 kron se prepričajte.
pri sledečih gg. trgovcih: A. Kosec v Mariboru, državna cesta; L. Bruderman in M. Šnmer, Konjice; A. Nagode, Žiče; A. Vodenik in F. Razbor-nik, Hoče; M. Kapelj in J. Zisel, Zgor. Polskava; A. Pinter, Slov. Bistrica; J. Jerman, Oplotnica; A. Raunik, Šv. Janž; M. Šumer, Poljčane; J. Smeh, Mestinje; J. Wagner-ja naši, Šmarje pri Jelšah; K. Španiček in Otorepec & Žurman, Rogaška Slatina; A. Preaz, Rogatec; M. Stcfanciosa, Sv. Flor jan; A. Letonja, Ptujska gora; R. Dimnik, Loka.
Tomaževa žlindra
je dospela. Ponudbe
_______. z navedbo potrebne
množine zahtevajte od »Kmetijske zadruge v Ptuju«.
Ceneno češko perje!
Ea kg sivega o-puljenega perja 70 D, na pol belo 90 D, belo 100 D, bolje 120 in 150 D, mehko jak puh 200 in 225 D, boljša vrsta 275 D. Pošitjatve carine prosto, proti povzetju od 300 D n»prej poštnine presto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in ne-všeče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez št. 77 pri Pilzau, Ceho slovaška. Poštae pošiljke tredn iz Čehoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.	1120 6 - 1
Naloilte denar le pri
Ljudski posojilnici v Celju
I
regisfrovad zadrusl i neeinete imza
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije
(poprej pri »Belem volu«)
kjer je najbolj varno naložen in se najvišje obrestuje. - Eentni in invalidni davek plačuje
posojilnica
Z MflUM STBOSKOM
VAM NAPRAVI
cerk
zvonove
yJHfyy
M
mm - t .....
U - J'
chr;
v - - . „ ' 'i ■ ■
/V; .
& J> '.'.'lil-M ^l.\
;uisf!l£ f^sStii&uBk -----p
NAJBOLJŠO HRANO!
: Ke zamudite :
EwfjiK »o &aš**tiG s&M a«a*h šoiio mnii^tittun-blago, kakor; kreton«, drsi» ke, Wakoviao, volnen« fciggss m moik« la šensks abSeib Brtten« rut* ter vse draff
vrtwUBu ¡«i 8*1m
Martin Šumer
31
vlivamo v melodični in ubrani sestavi v teži 140 do 6000 kg. Dobavljamo po želji posamezne zvonove, v dvo, trozvoku itd. Zvonovi so mnogo cenejši in enakovredno nadomestilo za bronaste zvonove, številna priznanja. Kratki dobavni rok.
Kranjska industr. družba Jesenice-Fnžine, Slovenija.

»s

se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost. »Salonit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti.
kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:
¡6*
d. d, za cement Partland, Ljnbijasa.
Zastopniki se sprejmejo.	750

£Vgifirajfe za
naš tisk!
Fran Strupi, Celje
priporoča tvojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
lsTm3»oll<±3S3.@1ii!® cmn.9 1 za. toča» po«taDMXba.
I!
%:
Dinar naEoiito
. Pri
Spodn jeSta jerskl ljudski posojilnici uzi z.
v laribora, Stolna ulica št. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
• 8% - 10%
oziroma po dogovora.
mmmmmm^mmm&mmmmmmmmmmmmmmm^
Spominjajte se ob vseh pnlikali Dijaške večerja!



Zadružna gospodarska banka d. d.,
podružnica t Mariboru.
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek, računu.
Pooblaščeni prodajalec sreek državne razr. loterije.